Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Braslovče, stran 9245.

(1)S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Braslovče (v nadaljevanju: OPN), ki ga je pod številko projekta 104-2013, izdelalo podjetje URBANISTI, d.o.o., Celje.

(2)Pravna podlaga za pripravo OPN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2; v nadaljevanju: ZPNačrt). 1.2. Območje občinskega prostorskega načrta 2. člen Območje OPN je celotno območje Občine Braslovče. 1.3. Strokovne podlage in drugi podatki 3. člen

(1)V postopku priprave OPN so smiselno uporabljene strokovne podlage, ki jih je Občina Braslovče pridobila tekom postopka priprave Odloka o Strategiji prostorskega razvoja Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08; v nadaljevanju SPRO), Odloka o Prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11; v nadaljevanju: PRO) in Odloka o spremembah in dopolnitvah Prostorskega reda Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 8/15; v nadaljevanju: SD-PRO US), ter druge strokovne podlage:

1. a)s področja poselitve: – Strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja in prostorski red Občine Braslovče (Urbanisti Gorazd Furman Oman s.p., Celje, št. proj. 05-14, 05-13, datum: julij, 2005 – september, 2006) – Posebne strokovne podlage za območje pobud v postopku priprave SPRO in PRO Braslovče z interno št. (iz občinske evidence) 275, 318 in 329, 260 in 277 in 337, 324 in 326, 4 in 5 in 331, 6, 122 in 165 in 169 (Urbanisti Gorazd Furman Oman s.p., Celje, št. proj. 05-13, 05-14, datum: 24. 8. 2007)
2. b)s področja zaščite in reševanja: – Načrt zaščite in reševanja ob poplavah, Občina Braslovče, Štab za civilno zaščito, 2011 – Načrt zaščite in reševanja ob potresu, Občina Braslovče, Štab za civilno zaščito, 2010 – Načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči, Občina Braslovče, Štab za civilno zaščito, 2011 – Načrt zaščite in reševanja ob množičnem pojavu kužnih bolezni pri živalih, Občina Braslovče, Štab za civilno zaščito, 2011
3. c)s področja zaščite pred plazovi: – Geološko-geomehansko poročilo o ogledu deformacij na odseku ceste na grad Žovnek, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 – Geološko-geomehansko poročilo o ogledu deformacij na jezu Braslovškega jezera, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 – Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu za gospodarskim objektom F. Bečovnik, Podvrh 96, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 – Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu pod krajevno cesto pri »Brinovec«, Podvrh 74/a, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 – Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu nad vodnim zajetjem – na kmetijskih površinah »Dobnik«, Dobrovlje 12, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 – Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu nad stanovanjskim objektom F. golob, Podgorje pri Letušu 3, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 in Geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja, F. Golob, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 – Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu nad krajevno cesto pri »Grabner«, Dobrovlje 32, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 – Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu za gospodarskim objektom I. Hribernik, Podvrh 67, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 – Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu za gospodarskim objektom S. Leskovšek, Letuš 30, Geosvet Celje, d.o.o., 2009 – Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu nad krajevno cesto – pod Lovsko kočo na Dobrovljah, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 – Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu na krajevni cesti pri »Miklavc«, Dobrovlje 36/a, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 – Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu za garažo B. Peterka, Podvrh 36/a, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 – Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu pri objektu D. Preskar, Podvrh 44, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 – Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu pod veseličnim prostorom v Braslovčah, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 – Geološko-geomehansko poročilo o ogledu večjega plazu pod stanovanjskim objektom T. Tratnik, Podvrh 101, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 – Geološko-geomehansko poročilo o ogledu treh

(3)plazov, plaz za objektoma Turnšek in Dolšak v Podvrhu, plaz za gospodarskim objektom »Hribernik«, plaz nad vodnim zajetjem »Dobnik«, Geosvet Celje, d.o.o., 2009 – Geološko-geomehansko poročilo o ogledu večjega plazu za dvema

(2)stanovanjskima objektoma D. Turnšek, Podvrh in nepoznanega lastnika, Geosvet Celje, d.o.o., 2007, – Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu nad krajevno cesto pri »Turnšek«, Podvrh 53, Geosvet Celje, d.o.o., 2008

1. d)s področja kmetijstva: – Priprava kmetijskih strokovnih podlag Občine Braslovče, Izdelava pedološke karte in karte bonitetnih vrednosti Občine Braslovče ter interpretacija pedoloških podatkov za potrebe pridobivanja bonitetnih ocen kmetijskih, gozdnih in drugih zemljišč v Občini Braslovče (ProTellus, d.o.o., Celje, št. poročila: PT1/2014, datum: januar 2014) – obrazci Utemeljenost posega na kmetijska zemljišča (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Celje, 2015) – Elaborat posegov na kmetijska zemljišča – strokovne podlage za kmetijstvo v postopku sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Braslovče (Občina Braslovče, 20. 10. 2016)
2. e)s področja gozdov (za predlagane krčitve gozdov): – odločbe o krčitvi gozdov v kmetijske namene (Zavod za gozdove Slovenije, 2008–2015)
3. f)s področja poplavne varnosti: – Strokovne podlage s stališča upravljanja z vodami za OPPN območje PA10, Rakovlje vzhod – hidrološko hidravlična analiza Trebnika na obravnavanem odseku (Mdesign, Matjaž Planinšek s.p., Celje, št. projekta: 07/2009, št. načrta: 07/2009, datum: maj 2009), – Hidrološko-hidravlični elaborati, na katerih temeljijo iKRPN: IZVO-R d.o.o., Ljubljana; SPPŠ M. B. Marinček s.p., Celje; Inženiring za vode d.o.o., ID študije: 0099_ARSO; 0134_ARSO; 0262_IZVRS; 0001_DRSV, 0082_IZVRS, 0141_IZVRS, 0025_ARSO, 0036_ARSO (območje v vzhodnem delu občine) in Inženiring za vode d.o.o., Ljubljana; IZVO-R d.o.o., Ljubljana, ID študije: 0130_ARSO (območje v osrednjem delu občine) – Hidrološka-hidravlična študija za OPPN na območju kmetije Flere v Letušu (IZVO-R d. o. o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana, št. G16-FR/14, marec 2014,) – Hidrološko-hidravlična študija za območje OPPN PA11 – Braslovče (Brinovšek)«, (GIH, Judita Črepinšek s. p., Glavni trg 60, 3313 Polzela, št. HP 48/15, 7. 8. 2015) – Analiza obstoječega stanja območja Trebnik in Radigaj s predlogom ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti, št. projekta F02-FR/12, februar 2012, IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o. – Hidrološko-hidravlična analiza s poplavnimi kartami 3. razvojna os – sever: Šentrupert–Velenje, obstoječe stanje, št.: 898/OS/II-FR/16, december 2016, Ljubljana – Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti – obstoječe stanje (Savinja, Bolska, Trnavica), Inženiring za vode, št.nač. 873-FR/08, št.proj. 33/08, Ljubljana, februar 201 – Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti na širšem območju DPN Savinja: Ločica–Letuš, Inženiring za vode d.o.o., Ljubljana, A99-FR/10, februar 2010
4. g)s področja energetike: – Lokalni energetski koncept Občine Braslovče (energetika Vransko, d.o.o., št. proj. 3/2012-POG, 2012) in: – druge strokovne podlage, ki so jih v postopku priprave OPN podali pristojni nosilci urejanja prostora.

(2)Kot strokovna podlaga za urbanistično oblikovanje naselij Braslovče in Rakovlje se uporabi Urbanistična zasnova naselij Braslovče z Rakovljami kot del SPRO.

(3)OPN na posameznih mestih dobesedno izhaja iz zgoraj navedenih strokovnih podlag, vendar je nadaljnje sklicevanje na avtorska dela zaradi preglednosti v prostorskem aktu izpuščeno.

(4)OPN je izdelan na podlagi naslednjih digitalnih podatkov: – namenske rabe, vir: SPRO, PRO, SD-PRO US, Občina Braslovče, – zemljiškega katastra – ZKP vektor in pisni del,

2. 2015, vir: Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije, – podatkov katastra stavb – grafični in pisni del,
4. 2015, vir: Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije, – podatkov za prikaz stanja prostora za Občino Braslovče, vir: naveden v prilogi prikaz stanja prostora, – dejanske rabe, vir: ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (v nadaljevanju: dejanska raba,
6. 2015).

(5)V kolikor prihaja v grafičnih načrtih OPN do odstopanj zaradi uporabe različnih evidenc iz prejšnjega odstavka (predvsem pri tolmačenju, ali se objekt nahaja na stavbnem zemljišču ali gre za objekt razpršene gradnje), in Občina Braslovče ali pristojna upravna enota ne moreta sprejeti nedvoumne odločitve glede neskladja, se kot tolmačenje tega neskladja pridobi ustrezen dokument pristojne geodetske službe ali mnenje izvedenca geodetske stroke.

(6)V OPN so vključene smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, ki so priloga k temu prostorskemu aktu. Vse ostale strokovne podlage iz tega člena so prav tako priloga k temu prostorskemu aktu in se hranijo v spisu postopka pri pripravljavcu prostorskega akta. 1.4. Vsebina prostorskega akta 4. člen

(1)OPN je sestavljen iz tekstualnega dela (odloka) in grafičnega dela ter prilog.

(2)Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednje vsebine:

1. uvodne določbe,
2. strateški del,
3. izvedbeni del,
4. javni interes,
5. prehodne določbe,
6. končne določbe.

(3)Grafični del OPN je sestavljen iz naslednje vsebine:

1. grafični prikazi strateškega dela,
2. grafični prikazi izvedbenega dela.

(4)Priloge OPN so naslednje:

1. izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev,
6. povzetek za javnost. 1.
7. Uporabljeni izrazi
8. člen

(1)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »vrste objektov glede na namen«, pomenijo naslednje: – vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov so dane v skladu z uredbo, ki ureja klasifikacijo vrst objektov – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen so večinoma podane v vsebinskem smislu, izjemoma (v tabeli 3 ) pa tudi glede na uredbo, ki razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje.

(2)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »parcelo, namenjena gradnji«, pomenijo naslednje: – parcela, namenjena gradnji oziroma gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu, – parcela, namenjena gradnji na katerem stoji objekt je gradbena parcela, ki je določena v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov, – če obstoječ objekt nima določene parcele, namenjene gradnji, se za namen postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 4, in sicer tako, da znaša odmik nezahtevnih in enostavnih objektov od stavbe največ 20 m, – v geodetskih postopkih določanja parcele, namenjene gradnji oziroma gradbene parcele, se le-ta določa v površini kot je predpisana v pogojih parcelacije (v razdelku velikost parcel, namenjenih gradnji v izvedbenem delu); če se parcela, namenjena gradnji oziroma gradbena parcela določa za obstoječe objekte in presega določila o minimalni in maksimalni površini parcel, namenjenih gradnji, se določi glede na namembnost objekta v površini, ki omogoča rabo objekta ali stavbe ali sklopa objektov z zunanjimi ureditvami.

(3)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »velikost objektov«, pomenijo naslednje: – tlorisna površina je določena kot tlorisna površina ene etaže, in sicer tiste, ki ima največjo tlorisno površino, – višina objekta je določena kot višina najvišje točke objekta merjeno od najnižje točke okoliškega terena, – v okviru oznake »K« (za klet) ni določeno število etaž kleti (klet je mogoče izvesti v več nivojih oziroma etažah), – objekt mora zadostiti vsem pogojem, ki so predpisani za velikost objekta.

(4)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »faktorje izrabe«, pomenijo naslednje: – faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, je določen kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena, – faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, je določen kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji, – pri določanju maksimalnih faktorjev izrabe in faktorjev zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se upoštevajo površine vseh objektov, tudi vseh enostavnih in nezahtevnih objektov, na parceli, namenjeni gradnji, – prostornina objekta je določena kot prostornina celotnega objekta, vključno z etažami, ki so pod nivojem terena, – faktor gradbene prostornine na gradbeno parcelo je določen kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne gradbene parcele, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek bruto tlorisne površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena.

(5)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »odmike«, pomenijo naslednje: – odmik od parcelnih meja ali odmik med posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe nad/pod terenom, in sicer na tlorisni projekciji.

(6)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »grajeno območje kmetije«, pomenijo naslednje: – grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se z ravnimi črtami povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije.

(7)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na usmeritve glede zahtev glede natečajev, pomenijo naslednje: – določilo glede obveznosti natečajev, ki se glasi kot »ne«, pomeni, da natečaji niso obvezni, vendar pa ob tem niso prepovedani.

(8)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na naselja, pomenijo naslednje: – območja naselij po registru prostorskih enot (RPE) pomenijo območja naselij, ki predstavljajo evidentirane uradne členitve prostora, določene z zakoni, uredbami, odloki ali sklepi Geodetske uprave Republike Slovenije – poselitvena območja naselij pomenijo območja naselij in območja, predvidena za njihovo širitev, ki so bila kot taka določena v do sedaj veljavnem SPRO, PRO, SD-PRO US občine – okvirna območja naselij pomenijo s tem odlokom določena območja strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.

(9)V odloku uporabljeni izraz »okvirne usmeritve za izdelavo novih OPPN« pomenijo navedbo zgolj okvirnih usmeritev za nadaljnje, podrobnejše prostorsko načrtovanje, in so lahko podane na podlagi urbanističnih načrtov ter niso zavezujoče, pač pa predstavljajo strokovno osnovo za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Predlagane okvirne usmeritve se lahko v fazi izdelave OPPN tudi spremenijo, vendar ne bistveno, če se pri podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo OPN in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Odstopanja od predlaganih okvirnih usmeritev ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom, s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin, s pogoji varstva kmetijskih zemljišč ter s pogoji ohranjanja kulturne dediščine in ohranjanja narave. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo in imajo v področni zakonodaji opredeljeno te pristojnosti.

(10)V odloku uporabljeno določilo »gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani« se nanaša na objekte, ki se lahko dejansko izvedejo kot vkopani objekti, med drugim predvsem cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.

(11)V odloku uporabljeno določilo glede oblikovanja streh objektov, ki predpisuje, da naj bodo strehe »ravne oziroma z minimalnim naklonom«, pomeni, da je maksimalen naklon takih streh 10°.

(12)V odloku uporabljeno določilo glede oblikovanja streh objektov, ki predpisuje, da naj bodo strehe »simetrične dvokapnice« pomeni, da mora biti simetrija izkazana samo v naklonu strehe.

(13)V odloku uporabljeno določilo glede oblikovanja streh objektov v poglavju 3.5.

1. Prostorski izvedbeni pogoji za posamezne EUP se ne nanaša na oblikovanje streh nezahtevnih in enostavnih objektov, te določbe so predpisane v
2. členu.

(14)V odloku uporabljeno določilo glede max. višine kolenčnega zidu v mansardi se upošteva le v primeru izgradnje vseh dopustnih etaž oziroma največje dopustne višine objekta. V primeru izgradnje objekta nižje višine od max. dovoljene, se ne upošteva določil glede max. višine kolenčnega zidu, in lahko le-ta znaša do višine etaže, vendar ne več kot 3 m.

(15)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve objektov ali predpisi s področja prostorskega načrtovanja ter drugimi predpisi.

1. STRATEŠKI DEL 2.
2. Splošne določbe
3. člen V strateškem delu OPN so za celotno območje Občine Braslovče določena: – izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, – zasnova prostorskega razvoja občine, – zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena, – okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, – okvirna območja razpršene poselitve, – usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, – usmeritve za razvoj v krajini, – usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, – usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. 2.
4. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 2.2.
5. Osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja
6. člen A) Uvod Občina Braslovče je na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02; v nadaljevanju: ZUreP-1) v letu 2008 sprejela SPRO in PRO, zaradi delne razveljavitve PRO z odločbo Ustavnega sodišča pa tudi SD-PRO US v letu 2015, in sicer na podlagi ZPNačrt. Občina Braslovče je z navedenimi prostorskimi akti zagotovila minimalni potrebni obseg stavbnih zemljišč za svoj prostorski razvoj, ki pa danes ne zadoščajo več. Zato sprejema celovit prostorski akt, OPN, s katerim skladno z ZPNačrt, ob upoštevanju usmeritev državnih prostorskih aktov (med njimi Strategije prostorskega razvoja Slovenije, Uradni list RS, št. 76/04; v nadaljevanju: SPRS), razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtuje prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov v prostor. B) Splošno o občini

(1)Občina Braslovče je bila ustanovljena leta 1998 po razdelitvi Občine Žalec in obsega okrog 55 km 2 . V njej je na dan

2. 2015 živelo 5470 prebivalcev (vir: Statistični urad RS-SURS). Občina Braslovče leži v zahodnem in severozahodnem delu Spodnje Savinjske doline. Lega občine je strateškega pomena z vidika vpliva prometnega omrežja, saj skozi južni del občine potekata avtocestna in regionalna povezava Ljubljane in Celja. Občina je od Celja oddaljena 24 km, od Ljubljane pa 62 km.

(2)V občino so vključena naselja: Braslovče, Dobrovlje, Glinje, Gomilsko, Grajska vas, Kamenče, Letuš, Male Braslovče, Orla vas, Parižlje, Podgorje, Podvrh, Poljče, Preserje, Rakovlje, Spodnje Gorče, Šentrupert, Šmatevž, Topovlje, Trnava, Zakl in Zgornje Gorče. Sedež občine je v Braslovčah, ki so sklenjeno obcestno naselje na terasnem pomolu pod obronki planote Dobrovlje. Staro trško obrtno naselje nima industrije, vendar je prebivalstvo kljub kmetijski okolici večinoma neagrarno.

(3)Občino Braslovče zaznamuje ravno dno Savinjske doline na vzhodu, ki je kmetijsko intenzivno obdelano (hmeljišča) ter zakrasela Dobroveljska planota na zahodu, prekrita s povsem tipičnimi kraškimi pojavi (vrtače, kraške jame, brezna). Tako je za vzhod občine značilna panoga (intenzivno) kmetijstvo, medtem ko je primarna raba zahodnega dela pretežno gozd ter gozdu iztrgana kultivirana zemljišča v celkih. Posebnost občine so tri akumulacijska jezera, od katerih je največje Žovneško jezero. Posebno pomemben vodni element občine je reka Savinja, ki teče po celotni vzhodni občinski meji in med drugim zaradi poplavljanja predstavlja tudi omejitveni faktor v razvoju območja ob njeni strugi. V občini se nahajajo številni elementi kulturne dediščine, med njimi zapuščina žovneških gospodov, predhodnikov celjskih grofov. Za ravninsko dno občine je značilna vse bolj intenzivna poselitev, ki je v zadnjih desetletjih močno preoblikovala podobo tipičnih vasi, saj se število prebivalcev občine (in s tem število novih objektov) vseskozi povečuje. Občina izkorišča potenciale za razvoj turizma, in sicer: vodne aktivnosti, ribogojništvo in ribolov na vodnih površinah, pohodništvo na Dobroveljski planoti, promocija kulturne dediščine, večje število kmetij z dodatno (turistično) ponudbo in podobno. Večina nekmečkega prebivalstva dnevno migrira v zaposlitvene centre, in sicer predvsem v Žalec, Polzelo, Velenje in Celje. C) Poselitev in demografija

(1)Občinsko središče, naselje Braslovče, predstavlja prvo stopnjo središčnega naselja, enako vlogo imata tudi naselji Letuš in Gomilsko, celotna občina pa sodi v vplivno območje Celja, središča pete stopnje (Fridl et al., 1998). Prevladujoče oblike poselitve v občini so suburbanizirani tip poselitve (vzhodni del), samotne kmetije in deloma poselitev v strnjenih naseljih v alpskem tipu gručastega naselja (osrednji del), deloma neposeljeno in delno samotne kmetije (zahodni del občine). V Občini Braslovče lahko govorimo o naslednjih prevladujočih tipih poselitvenih območij: v vzhodnem delu občine oziroma Savinjski dolini prevladujejo pretežno polurbanizirana ali prehodna naselja, urbanizirana podeželska naselja, urbanizirana obmestna naselja, v zelo majhni meri pa tudi ogrožena in odmirajoča podeželska naselja, osrednji del občine oziroma obrobno gričevje zaznamuje tip stabilnega podeželskega naselja, za zahodni del občine oziroma Dobrovlje je značilno odmirajoče podeželsko naselje.

(2)Glede na izhodišča SPRS naselja v Občini Braslovče ločimo na (vir podatkov o št. prebivalcev: SURS, 2015): – občinsko središče Braslovče (370 preb.) z Rakovljami (400 preb), v katerem se nahajajo storitvene, oskrbne in druge dejavnosti, ki oskrbujejo prebivalce, ki prebivajo v naselju in predstavlja središče gravitacijskega območja naselij preostale občine, in ga – čeprav ne izpolnjuje kriterijev števila prebivalstva za mesto – lahko opredelimo kot urbano naselje – podeželski naselji Letuš (838 preb.) in Parižlje (737 preb.), kot naselji, ki imata več kot 500 prebivalcev in vsaj 10-odstotni delež prebivalcev, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot družinska delovna sila in/ali kot zaposleni na družinskih kmetijah – vasi in zaselki v območjih naselij Podvrh (381 preb.), Grajska vas (357 preb.), Gomilsko (352 preb.), Male Braslovče (261 preb.), Trnava (257 preb.), Orla vas (197 preb.), Kamenče (186 preb.), Šmatevž (186 preb.), Dobrovlje (154 preb.), Šentrupert (152 preb.), Topovlje (116 preb.), Preserje (115 preb.), Podgorje pri Letušu (76 preb.), Spodnje Gorče (72 preb.), Zgornje, Gorče (69 preb.), Poljče (64 preb.), Zakl (59 preb.) in Glinje (48 preb.), in sicer vasi kot naselja, ki imajo manj kot 500 prebivalcev in nimajo razvitih dejavnosti, ki so značilne za urbano naselje ter zaselki kot poseljena območja, ki imajo manj kot deset stanovanjskih stavb.

(3)Skupno število prebivalcev v Občini Braslovče je v letu 2015 znašalo 5470, od tega je bilo 50,15 % moških in 49,85 % žensk. Gostota naseljenosti je v letu 2015 znašala 99,5 preb./km 2 (v Sloveniji 101,8). Povprečna starost prebivalcev v občini je v tem letu znašala 42,2 let, kar je malo nižje od državnega povprečja (42,6 let). Indeks staranja je znašal 110,9, kar je precej pod državnim povprečjem (122,7). Delež prebivalcev v starostni skupini 0–14 let je znašal 15,9 % (v Sloveniji 14,8 %), v skupini 15–64 let 66,5 % (v Sloveniji 67,1 let) v skupini na 65 let pa 17,6 % (v Sloveniji 18,2 let). V letu 2014 je bil naravni prirast v občini bistveno višji (3,1 na 1000 preb.) kot je bilo državno povprečje (1,1), je pa bil selitveni prirast glede na državno povprečje demografsko neugoden. Pomemben je namreč podatek o selitvenem prirastu v občini za leto 2014, saj je zaznan negativen selitveni prirast tako s tujino (-2 preb.) kot tudi med občinami (-12 preb.). Tako je bil skupen prirast na 1000 prebivalcev v letu 2014 Občini Braslovče nižji (0,6) od državnega povprečja (0,9). Prav pri opazovanju trenda skupnega prirasta prebivalstva v občini daljšem časovnem obdobju je opaziti, da se sicer izrazito pozitiven trend zadnjih desetih let (13,1 na 1000 preb. v letu 2005, 14,1 v letu 2007, 16,3 v letih 2010 in 2012) počasi zmanjšuje (5,5 v letu 2012, 6,3 v letu 2013). Ob tem ostaja število živorojenih nekako konstantno, zabeležiti je mogoče nekaj višje število v letih 1999-2002, pa potem upad do leta 2007 in nato ponovno višjo rast, v letu 2014 tako npr. število živorojenih na 1 preb. znaša 10,8 (vir: SURS).

(4)Aktivno prebivalstvo po zaposlitvenem statusu je bilo leta 2014 v Občini Braslovče naslednje: prebivalcev nad 15 let bilo skupaj 4586, od tega je bilo aktivnih 2493 (54 %), od katerih je 2176 (47 %) zaposlenih in 317 (7 % brezposelnih); neaktivnih je bilo 2093 (46 %), med njimi je bilo 410 (9 %) učencev, dijakov, študentov, 1428 (31 %) upokojencev in 255 (6 %) drugih neaktivnih). Največje število aktivnih prebivalcev je bilo v največjih naseljih, v Letušu (384 preb.) in v Parižljah (317 preb.). Stopnja brezposelnosti je bila leta 2014 v občini nižja (12,7) od državnega povprečja (13,6) (vir: SURS).

(5)Delovni aktivno prebivalstvo je bilo v občini v letu 2002 razporejeno med kmetijske (11 %), nekmetijske (45 % in storitvene dejavnosti (41 %). Delovno aktivno prebivalstvo so v tem letu sestavljale zaposlene osebe (72 %) in 15 % samozaposlenih oseb, od katerih je 7 % samostojnih podjetnikov in 8 % kmetovalcev. Delež zaposlenih in brezposelnih prebivalcev je bil povsem primerljiv s slovenskim povprečjem. Večje razlike so se pojavljale pri strukturi delovnega aktivnega prebivalstva v primerjavi s slovenskim povprečjem. V Občini Braslovče je bil namreč prisoten precej višji delež samozaposlenih oseb (15 %) kot je slovensko povprečje in sicer predvsem na račun visokega deleža kmetovalcev v občini (8 %) (vir: popis prebivalstva 2002, SURS). Ažurnejših podatkov glede zaposlitvenega statusa prebivalcev Občine Braslovče ni na voljo.

(6)Dnevne migracije delovno aktivnih prebivalcev kažejo, da je bilo v letu 2014 delovnih migrantov (brez kmetov), ki so delali zunaj občine prebivališča 81,2 % (od leta 2001, 83,8 % ta odstotek pada). V tem letu so na delo dnevno migrirali v naslednje občine: Žalec

(331), Celje

(280), Velenje

(227), Ljubljana

(192), Polzela

(116), Prebold

(99), Nazarje

(60), posamezni migranti pa tudi drugam (Šoštanj, Mozirje, Šmartno ob Paki, Vransko, Maribor, Kamnik, Trzin ipd.). Podatki tako kažejo, da je kot bivališče Občina Braslovče primerna za delovne dnevne migracije po celotni Savinjski dolini kot tudi v obeh smereh prometnega koridorja (proti Ljubljani in proti Mariboru).

(7)Podatki popisov prebivalstva kažejo, da se je skupno število prebivalcev v vseh naseljih, ki sestavljajo Občino Braslovče, v času od prvega do zadnjega popisa prebivalstva povečalo za dobrih 40 % (od 3440 prebivalcev leta 1869 na 4933 prebivalcev leta 2002). Trend porasta prebivalstva je prisoten skozi celotno obdobje popisov. Največji pozitivni trend porasta je prisoten v naselju Parižlje, kjer se je prebivalstvo povečalo za skoraj 400 %, v Rakovljah znaša porast okoli 225 %, v Letušu pa okoli 140 %. Ostali nižinski del Savinjske doline oziroma vzhodni del občine prav tako večinoma zaznamuje trend naraščanja števila prebivalcev, z manjšimi izjemami, kjer število ostaja približno enako ali pa rahlo pada. Osrednji del občine, t.j. gričevnato obrobje, je zaznamovano z rahlim porastom števila prebivalcev, in sicer se je v obdobju popisov prebivalstvo v naselju Podvrh povečalo za okoli 10 odstotkov. V zahodnem delu občine, t.j. na Dobroveljski planoti, pa je – za razliko od nižinskega predela – značilen upad prebivalcev. V naselju Dobrovlje se je število prebivalcev zmanjšalo za dobrih 40 odstotkov. Pojav gre najverjetneje pripisati preseljevanju ljudi v nižinske predele zaradi boljših možnosti kmetijske predelave in novih delovnih mest, ki so jih nudila večja (industrijska) središča Savinjske doline (vir: popisi prebivalstva, SURS).

(8)Tudi v času od zadnjega popisa prebivalstva

(2002)pa do danes je v Občini Braslovče mogoče zaznati nadaljevanje trenda naraščanja števila prebivalcev (od 4933 prebivalcev leta 2002 na 5470 prebivalcev leta 2015). Najbolj se je število prebivalcev povečalo v (največjem) naselju Letuš, sicer pa tudi v večini drugih naselij (večji porast v Rakovljah, Malih Braslovčah, Kamenčah, Šmatevžu. V preostalih naseljih je povsod zaznati trend rasti prebivalstva ali njegovega ohranjanja, le redka so naselja, v katerih število prebivalstva v obdobju 2008-2015 pada za nekaj odstotkov). (Parižlje, Podvrh, Braslovče, Gomilsko (vir: SURS). D) Krajina

(1)Vzhodni del občine, t.j. ravninsko dno Savinjske doline, pokrivajo obdelovalne površine, intenzivno kmetijstvo predvsem v obliki hmeljišč, osrednji del občine, t.j. obrobno gričevje, zaznamuje mešana raba, ki iz kmetijske prehaja v gozdne površine, ter velike vodne površine (jezera), zahodni del občine, t.j. Dobrovlje, pa prekrivajo gozdovi, ki so ponekod skrčeni za potrebe kmetijske proizvodnje posameznih kmetij (celki). Za vzhodni del občine je značilna tipologija spreminjanja rabe tal v obdobju 1961–1994 zmerna do izrazita urbanizacija ter izrazita intenzifikacija kmetijske proizvodnje, za osrednji del občine je v tem obdobju značilno šibko ogozdovanje, za zahodni del pa trend izrazitega ogozdovanja.

(2)Predvsem vzhodni in osrednji del občine zaznamuje visoka vodnatost. Ob skrajnem vzhodnem robu skozi celotno občino teče reka Savinja, ob toku katere leži tudi manjše Presersko jezero, ki je nastalo z zajezitvijo letuške Struge. Osrednji del občine je zaznamovan z večjimi vodnimi površinami, in sicer z zajezitvenima jezeroma – z Žovneškim in Braslovškim jezerom. Žovneško jezero, ki je z 49 ha vodne površine eno največjih v okolici, je nastalo kot akumulacija v plitvi kotanji v bližini graščine Žovnek. Braslovško jezero, s 4.5 ha vodne površine precej manjše od Žovneškega, je prav tako z akumulacijo nastalo v šestdesetih letih 20. stoletja, in sicer s povišanjem nasipa nekdanjega ribnika ob potoku Trebnik. Ob Braslovškem jezeru je speljana panoramska pot, jezero samo pa je primerno za kopanje in ribolov.

(3)Vzhodni in delno osrednji del občine predstavlja tudi enega pomembnejših naravnih virov in sicer se tu nahaja podtalnica, ki je pomembna za napajanje širšega območja spodnje Savinjske doline. 2.2.2. Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije 8. člen

(1)Naselje Braslovče se skupaj z naseljem Rakovlje, s katerim je prostorsko povezano, krepi kot občinsko središče, ki prevzema temeljne funkcije šolstva, uprave, trgovine, storitev in bivanja. Celotna občina se razvija v smislu trajnostnega in vzdržnega prostorskega razvoja tako, da se krepi vloga kmetijstva, gozdarstva in turizma, ob tem se omogoči tudi lokalna gospodarska dejavnost, ki spodbuja razvoj delovnih mest, kot pogoj za doseganje konkurenčnosti v širšem, regionalnem prostoru.

(2)Na podlagi SPRS se prostorski razvoj v Občini Braslovče spodbuja s krepitvijo naselij (kot so opredeljena v tem odloku), s smotrnim razmeščanjem javnih storitev oziroma njihovim usmerjanjem v občinsko središče, zagotavljanjem potrebnih zemljišč ter z učinkovitim infrastrukturnim opremljanjem teh območji; zagotavljajo se prostorske možnosti za razvoj tistih dejavnosti, ki lahko izkoristijo prostorske potenciale, ki tvorijo regionalne posebnosti teh območij, mdr. se spodbuja turistični razvoj občine; poleg tega pa se prostorski razvoj prilagaja na posameznih lokacijah tudi ogroženosti zaradi potencialnih naravnih in drugih nesreč, med katerimi so predvsem v južnem delu občine prisotni lokalni plazovi.

(3)Območje s posebnimi potenciali je predvsem zahodni del občine (širše območje Dobrovelj), ki je naravno ohranjen in kot tak zavarovan s številnimi režimi varstva narave, na območju pa je razmeroma dobro ohranjena kulturna krajina kmetij v celkih. Skladno s SPRS se v tem delu občine zagotavlja pogoje za ohranjanje poseljenosti; poleg tega se zagotavljajo tudi pogoji za ohranjanje kulturne krajine ter ustrezno upravlja z naravnimi viri, pri čemer se upošteva ohranjanje narave in kulturne dediščine. Spodbuja se ekološko naravnan turizem, ekološki način kmetovanja, uporaba obnovljivih virov energije in podobno. Skladno s SPRS se razvija dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom.

(4)Gozdovi so najpomembnejša prvina naravne krajine, predvsem v zahodnem in osrednjem delu občine, vendar se njihovega obsega dodatno načrtno ne povečuje. Skladno s SPRS se spodbuja tako gospodarsko ter rekreacijsko ali drugo rabo gozdov, ki ne ogroža gozdnih ekosistemov. Sklenjenost gozdov je kvaliteta, ki se jo ohranja zaradi regulacije naravnega ravnovesja v krajini in ohranjanja habitatov prostoživečih živali. V vzhodnem, ravninskem delu občine, ki predstavlja ravninsko kmetijsko krajino z majhnim deležem visoke vegetacije, se gozdove skladno s SPRS ohranja kot strukturne in ekološke prvine v krajini, v tem delu občine se nahaja večje število manjših gozdnih površin, ki so zavarovane kot varovalni gozdovi in predstavljajo ostanke nižinskih gozdov. Te se zaradi izjemnega pomena še posebej ščiti pred krčenjem oziroma vplivi urbanizacije. Prav tako se ohranja vegetacija ob vodotokih, predvsem ob Savinji na vzhodnem robu občine.

(5)Na območju celotne občine se nahajajo številni objekti in območja varstva kulturne dediščine. Najobsežnejša po površini so arheološka območje Ciglarca v Trnavi, Juhartove njive v Orli vasi, ob Bolski severno od Gomilskega, zahodno od šole v Trnavi, Dolge njive v Parižljah, rimska naselbina v Šmatevžu ipd. V občini se nahaja veliko število objektov profane stavbne dediščine (Štrovsenek s parkom, razvaline gradu Žovnek, Dvorec Žovnek s parkom, številne domačije) in sakralne stavbne dediščine. Značaj naselbinske dediščine imata trško jedro Braslovč in Grajska vas, v katerih se skladno s SPRS pri načrtovanju poselitvenega upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Prav tako se pri načrtovanju razvoja naselij skladno s SPRS kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial.

(6)Izjemnih krajin na območju Občine Braslovče ni, tudi krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni, kot jih določa SPRS, niso prisotna. Identiteta arhitekturnih krajin je na celotnem območju občine komaj razpoznavna.

(7)Na območju celotne občine se nahajajo tudi območja, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status. To so zavarovana območja, naravne vrednote, ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja (območja Natura 2000), med njimi so tako zavarovani vodotok Savinja s pritoki, vodotoki Radigaj, Reka pri Grajski vasi, Trebnik in potok pod Žovneškim jezerom, Covška prepadna, Dobrovlje – Čreta, Žovneško jezero, drevored ob graščini Žovnek, posamezna drevesa kot dendrološki spomeniki (platana in duglazija v parku graščine Štrovsenek v Šmatevžu, črni topol pri Valandovi domačiji, Vrtačnikov skorš in druga) in druga območja. Zagotavljanje varstva zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti kot bistvene sestavine naravne kakovosti krajine, je temelj za uspešno doseganje ciljev prostorskega razvoja Občine Braslovče. Predvsem doseganje razvojnih ciljev s področja kmetijstva, turizma in prostočasnih dejavnosti v veliki meri temelji na celostnem ohranjanju narave.

(8)Poplavno ogrožena so območja ob Savinji, Trebniku, Bolski, Konjščici in ponekod tudi ob manjših pritokih navedenih vodotokov (npr. Radigaj, Trbolca, Jelovnik, Struga) ter lokalno ob posameznih manjših vodotokih. Zaradi poplavnosti prihaja do večjih konfliktov z urbanizacijo v ožjih ali širših območjih naselij in sicer na desnem bregu Savinje v Letušu, v Malih Braslovčah, ob Preserskih jezerih, v Rakovljah, Poljčah, Zaklu, Gomilskem, Trnavi in Šentrupertu.

(9)Erozijska območja se nahajajo v osrednjem delu občine in sicer v širšem območju naselja Podvrh (med Vrtoglavom preko Žovneškega jezera do Spodnjega Podvrha), v širšem območju naselja Braslovče (od Braslovč, preko Rakovelj in Spodnjih Gorč do Kamenč), v širšem območju naselja Šmatevž (od vasi proti zahodu), na skrajnem jugu občine (med zaselki Zgornje selo in Zaržiše) ter v minimalnem delu na skrajnem severo-vzhodnem in zahodnem robu občine. V Občini Braslovče se tako na posameznih lokacijah naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, na podlagi SPRS le te obvezno upošteva kot omejitev pri načrtovanju rabe in dejavnosti v prostoru. Prostorski razvoj na ogroženih območjih se načrtuje v skladu z omejitvami zaradi naravnih in drugih nesreč. Potencialna tveganja se zmanjšuje s preventivnim načrtovanjem, in sicer z razmeščanjem dejavnosti v prostor izven območij potencialnih nesreč, z ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter z nadzorovanjem aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče.

(10)Občini bližnji center visoke onesnaženosti okolja je Celje, kjer se nahaja tudi najbližje veliko odlagališče odpadkov (Bukovžlak pri Celju). V Občini Braslovče se skladno s SPRS dejavnosti in prostorske ureditve umešča v prostor tako, da se pri tem ne zmanjšuje možnosti za izkoriščanje ali rabo neobnovljivih naravnih virov v prihodnosti ter tako, da je čim manj možnosti za nastanek onesnaženj naravnih virov, ki bi lahko potencialno zmanjšala njihovo kvaliteto in uporabnost. 2.2.3. Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin 9. člen

(1)Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin izhajajo iz razvojnih teženj. Občina Braslovče ima namreč izjemno strateško prometno lego, saj skozi njo poteka V. evropski prometni koridor, na katerega je v Šentrupertu zagotovljen tudi priključek. Trenutno je v fazi umeščanja v prostor tudi 3. razvojna os, med drugim variantno poteka tudi skozi Občino Braslovče. Dejanska umestitev te osi v prostor bo imela (ne)posreden vpliv tudi na prostorsko politiko občine in na povezave območja občine s sosednjimi občinami. Tudi regionalni povezavi v smeri vzhod–zahod (Ljubljana–Celje) ter sever–jug (Soteska–Šentrupert) vplivata na povezave s sosednjimi občinami.

(2)Občina Braslovče mora kot del savinjske regije prevzeti aktivno vlogo in izkoristiti svoj izjemen prometni položaj. S sosednjimi občinami se spodbuja sodelovanje pri oblikovanju strategij za hribovita, težje dostopna območja s problemom demografskega nazadovanja. S sosednjimi občinami se povezuje tudi pri oblikovanju strategij za skupna območja, ki so zavarovana z režimi varovanja okolja, ohranjanja narave in trajnostne rabe naravnih dobrin, ohranjanja kulturnih spomenikov in druge kulturne dediščine ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tako se s sosednjimi občinami in s širšim regionalnim ter državnim nivojem povezuje pri oblikovanju razvojne strategije za zagotavljanje poselitve in ohranjanje kulturne krajine na območju avtohtone razpršene poselitve, pri zagotavljanju varstva podtalnice v Spodnji Savinjski dolini, pri zagotavljanju poplavne varnosti na območju celotnega toka Savinje, pri varovanju najboljših kmetijskih zemljišč v Spodnji Savinjski dolini, pri varstvu naselbinske kulturne dediščine širšega območja Savinjske doline, pri varovanju območij Nature 2000, predvsem v celotnem toku Savinje in podobno.

(3)Skupno sodelovanje z občinami (in državo) je potrebno predvsem pri zagotavljanju protipoplavne zaščite, saj vodotoki, ki predstavljajo poplavno nevarnost, tečejo skozi območja več občin. Najzahtevnejše bo sodelovanje pri urejanju protipoplavne zaščite ob Bolski in Konjšici, medtem ko je za Savinjo velik del strokovnega dela že opravila država (s pripravo državnih prostorskih aktov).

(4)Skupno sodelovanje z občinama Nazarje in Mozirje je potrebno prvenstveno na področju sonaravnega razvoja in urejanja prostora v zahodnem delu občine, na širšem območju Dobrovelj. Na tem območju se varuje zlasti krajinsko zgradbo (naravne kot kulturne prvine), ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini, tipologijo krajinskih prvin in povezavo s kulturno dediščino.

(5)Skupno sodelovanje z Občino Tabor je potrebno na jugo-zahodnem območju naselja Grajska vas, na meji z naseljem Miklavž pri Taboru v sosednji občini, kjer je prisoten trend gradnje počitniških hiš, ki se nadaljuje proti zahodu v sosednjo občino. Občina Tabor je v svojih prostorskih aktih že opredelila območje počitniških hiš na meji z Občino Braslovče ter predpisala merila in pogoje za gradnjo. Zaradi geografske zaključenosti enote, ki sega na območje obeh občin, je smiselno poenotiti merila in pogoje za gradnjo v prostorskih aktih obeh občin.

(6)Skupno sodelovanje z vsemi sosednjimi občinami se navezuje tudi na skupno urejanje celotne infrastrukture. 2.2.4. Cilji prostorskega razvoja občine 10. člen

(1)Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja opredeljeni z namenom razreševanja obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov v občini ter preusmeritve negativnih teženj in doseganja večje stopnje urejenosti v prostoru, pri čemer bo dan poudarek na izboljšanju kvalitete bivanja.

(2)V prostorski razvoj občine se vnašajo nove vsebine, kot so turizem, poslovno-obrtne dejavnosti, trgovina, usmerjena stanovanjska gradnja, rešujejo se konflikti v prostoru, rešujejo se razvojni pogledi, kot je pospeševanje razvoja občine v odnosu do regije, začrtajo se razvojne potrebe občine po novih poslovnih površinah v smislu razvoja tržnega gospodarstva, uredi se policentrični razvoj naselij v občini, učinkovito se uredi načrtovanje prometne in druge infrastrukture v občini, zagotovijo se pogoji za turistični razvoj celotnega območja občine s poudarkom na izkoriščanju vodnih površin v turistično rekreacijske namene (Žovneško, Braslovško in Preserko jezero), zagotovijo se pogoji za storitvene dejavnosti in pogoji za prestrukturiranje večjih kmetij v celovite gospodarske subjekte, zagotovijo se pogoji za ohranjanje poselitve na območju Dobrovelj ter za usmerjanje nove gradnje v obstoječa naselja s poudarkom na kompleksnejši ureditvi občinskega središča Braslovče z Rakovljami.

(3)Pri načrtovanju prostorskega razvoja občine bo dan poudarek na njenem strateškem položaju ob avtocestnem koridorju ter legi ob regionalnih povezavah, kar predstavlja atraktiven prostor za vlaganje v poslovne in proizvodne dejavnosti.

(4)Konkretni cilji, ki jim Občina Braslovče sledi pri načrtovanju prostorskega razvoja, so: – definiranje razvojne vizije občine ne samo v strokovnih podlagah, pač pa tudi v prostorskem aktu (strateškem delu OPN) – določitev vzorcev poselitve in njen nadaljnji razvoj skladno z določenimi vzorci – posledično določitev enot urejanja prostora – s področja poselitve so glavni poudarki OPN naslednji: – določitev območij avtohtone razpršene poselitve in sicer kmetij v celkih, ki se kot taka ohranja, predvsem v širšem območju naselij Dobrovlje in Podgorje pri Letušu – določitev območij avtohtone razpršene poselitve, in sicer razloženih kmetij in drugih objektov, ki se kot taka ohranja, predvsem v širšem območju naselij Podvrh, Letuš in Grajska vas – določitev posameznih območij avtohtone razpršene poselitve in sicer posameznih kmetij, ki se kot taka ohranja, v preostalem delu občine – določitev strnjenih naselij kot enot urejanja prostora, kamor se usmerja nova poselitev, za vsa strnjena naselja – ureditev območja počitniških hiš na območju naselja Grajska vas, ki meji na naselje Miklavž pri Taboru v Občini Tabor – s področja gospodarstva so glavni poudarki OPN naslednji: – določi se območje za poslovno cono, s katero se zagotavlja gospodarski razvoj Občine Braslovče (v Trnavi) – s področja razvoja turizma so glavni poudarki OPN naslednji: – turizem postane pomembnejša gospodarska panoga na območju celotne občine, še posebej se krepi in razvija turistična ponudba na obstoječih in nekaterih novih lokacijah, predvsem ob vodotokih in jezerih – vzpodbujajo se sonaravne oblike turistične ponudbe, – s področja razvoja kmetijstva in gozdarstva so glavni poudarki OPN naslednji: – kmetijske dejavnosti se prednostno usmerja na območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo in sicer v vzhodni del občine, pa tudi v gričevnat osrednji del, – kmetijske dejavnosti se spodbuja tudi na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo in sicer v hribovitem zahodnem delu občine, saj se s tem preprečuje zaraščanje celkov in tako omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine, – hribovitejši in z gozdom močno poraščen zahodni del občine daje možnosti razvoja gozdarstva; le-to mora biti usklajeno z varstvenimi zahtevami, s katerimi je zaščiteno naravno okolje in naravne vrednote – s področja varstva narave in kulturne dediščine so glavni poudarki OPN naslednji: – območja ohranjanja narave se razvijajo kot posebna območja, kjer se ohranjajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, – območja kulturne dediščine se prav tako razvijajo kot posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti. – in drugo kot npr. umestitev izraženih razvojnih potreb v prostor, ki so skladne s strateškim delom OPN.

(5)Pri pripravi (novih) prostorskih aktov bo Občina Braslovče ohranjala dosedanji vzdržen in trajnostni prostorski razvoj in varovala kulturno dediščino ter naravno okolje in naravne vrednote v občini. Razvoj bo načrtovan tako, da se nove prostorske ureditve predvidoma ne bodo umeščale v območja ohranjanja narave. S tem bo sledila cilju ohranjanja narave, ki ga bo zagotavljala tudi z varstvom zavarovanih območij, naravnih vrednot in ohranjanjem biotske raznovrstnosti (ekološko pomembna območja, Natura 2000). Zagotavljanje varstva naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti kot bistvene sestavine naravne kakovosti krajine je temelj za uspešno doseganje ciljev prostorskega razvoja. Tudi doseganje razvojnih ciljev kmetijstva, turizma in prostočasnih dejavnosti v veliki meri temelji na celostnem ohranjanju narave. 2.2.5. Konceptualna izhodišča prostorskega razvoja občine 11. člen

(1)Osnovni namen urejanja prostora v Občini Braslovče mora slediti usklajevanju gospodarskih, družbenih in okoljevarstvenih vidikov razvoja, s čimer se omogoča skladen civilizacijski in kulturni razvoj. Usmerjanje razvojnih procesov in posegov v prostor mora izhajati iz uravnoteženosti razvojnih potreb in varstvenih zahtev, pri čemer je treba območje Občine Braslovče urejati tako, da se: – zagotavlja vzdržen razvoj v prostoru in racionalna raba zemljišč s poudarkom na varstvu prostorskih zmogljivosti za sedanje in prihodnje generacije, – omogoča kakovostne in enakovredne življenjske razmere v naseljih in na podeželju, – doseže prostorsko usklajeno in med seboj dopolnjujočo razmestitev različnih dejavnosti v prostoru, – zagotavlja prostorske možnosti za skladen razvoj skupnosti, – ohranja narava, varujejo naravni viri ter kakovosti bivalnega okolja in kulturna dediščina, – omogoča obrambo države in zagotavlja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)Konceptualna izhodišča prostorskega razvoja Občine Braslovče, ki izhajajo iz SPRS, so naslednja: – Racionalen in učinkovit prostorski razvoj – Usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. – Zagotavljanje racionalne rabe prostora in varnosti prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. – Izboljševanje negativnih stanj v prostoru s prostorskimi in okoljskimi ukrepi. – Razvoj policentričnega omrežja naselij – Spodbujanje razvoja središča lokalnega pomena kot središča občine. – Spodbujanje funkcijske in infrastrukturne povezanosti naselij. – Zagotavljanje povezanosti naselij in njihovih zaledij z učinkovitejšo mobilnostjo, podprto z javnim potniškim prometom. – Večja konkurenčnost v evropskem prostoru – Oblikovanje in razvoj razvojnih con za proizvodne in storitvene dejavnosti. – Učinkovito razmeščanje dejavnosti v naseljih z upoštevanjem lokacijskih možnosti in omejitev. – Zagotavljanje zadostnih količin različnih stanovanj v naseljih. – Kvaliteten razvoj in privlačnost naselij – Varna, socialno pravična, vitalna, zdrava in urejena mesta ter druga naselja. – Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z vključevanjem kulturne dediščine v urejanje, prenovo in oživljanje mest in drugih naselij. – Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene javne infrastrukture. – Zagotavljanje ustrezne vodooskrbe prebivalcem. – Zagotavljanje varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. – Skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi – Skladen razvoj območij s podobnimi ali skupnimi razvojnimi možnostmi in/ali problemi – Medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij – Izkoriščanje prostorskega potenciala podeželja za razvoj raznolikih gospodarskih dejavnosti na podeželju. – Dopolnjevanje funkcij naselij in podeželja z razvojem dopolnjujočih dejavnosti. – Preudarna raba naravnih virov – Varčna in večnamenska raba tal in virov. – Smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih območij. – Ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo. – Uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami. – Razmeščanje dejavnosti tako, da se zagotovi ravnovesje med možnostmi oskrbe in potrebami po vodi. – Spodbujanje rabe obnovljivih virov, kjer je to prostorsko sprejemljivo. – Prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami – Usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne ali druge nesreče. – Preusmerjanje obstoječih dejavnosti izven območij, ki so ogrožena zaradi naravnih ali drugih nesreč, oziroma izboljševanje zaščite pred posledicami naravnih in drugih nesreč. – Kulturna raznovrstnost kot temelj nacionalne prostorske prepoznavnosti – Spodbujanje ohranjanja in razvoja kulturne raznovrstnosti kot osnove za kakovostno nacionalno prostorsko prepoznavnost, kvalitetno bivalno okolje in socialno vključenost. – Zagotavljanje dostopnosti do dediščine in s tem povečanje identifikacijskih, vzgojnih in gospodarskih potencialov ter njena trajnostna raba. – Ohranjanje narave – Spodbuja se ohranjanje biotske raznovrstnosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000), naravnih vrednot in zavarovanih območij narave ter naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja. – Zagotavlja se ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti, zavarovanih območij narave in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom. – Varstvo okolja – Vključenost posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje prostorskega razvoja dejavnosti. – Zagotavljanje komunalne opremljenosti obstoječih in novih zemljišč za gradnjo (vodovod, kanalizacija, čistilne naprave, sistemi ogrevanja in klimatizacije). – Racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki. – Uresničevanje javnega interesa na področju kulture – Na območju Občine Braslovče se zagotavljajo prostorski pogoji za uresničevanje javnega interesa na področju kulture. 2.3. Zasnova prostorskega razvoja občine 2.3.1. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti 12. člen

(1)Naselja v Občini Braslovče so smotrno medsebojno povezana v sistemu naselij. Vzpostavi se policentrični razvoj, pri čemer občinsko središče Braslovče z Rakovljami nase prevzame vlogo zagotavljanja oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter omrežja družbene javne infrastrukture, naselja z osrednjo lego v Spodnji Savinjski dolini (Zgornje Gorče, Poljče, Zakl, delno Trnava in Grajska vas) prevzemajo vlogo podpore kmetijski proizvodnji, v ostalih naseljih pa se v manjši meri kot zapolnitve in zaokrožitve obstoječe poselitve zagotovijo možnosti za umestitev stanovanjske gradnje, drobne obrti in podobno. Omrežje cestnih povezav, ki se funkcionalno povezuje s V. prometnim koridorjem, se razvija usklajeno z omrežjem naselij. Posebno vlogo ima priključek na avtocesto pri Šentrupertu oziroma ob Trnavi, ki deluje kot strateška vstopna točka v občini.

(2)V primerjavi z državnim in evropskim nivojem postajajo naselja v Občini Braslovče prednost občine, saj z višjo kakovostjo življenja in prepletanjem urejenega urbanega in kvalitetnega naravnega okolja presegajo ponudbo v širšem območju, kar predstavlja potencial za razvoj novih dejavnosti in privlačno okolje za stanovanja tistih, ki so zaposleni v Celju in tudi v Ljubljani.

(3)Podeželski prostor Občine Braslovče, ki obsega dejansko celotno območje občine, postaja prostor raznolikih dejavnosti, ki v povezavi s sistemom poselitve deluje kot harmoničen mozaik naravnih in kulturnih kakovosti. Kmetijstvo se razvija kot visoko učinkovita dejavnost v Spodnji Savinjski dolini in skrbnik prepoznavne kulturne krajine predvsem na območju Dobrovelj. Ohranjena narava (Dobrovlje) in kakovostna kulturna krajina ter naselbinska kulturna dediščina (naselji Braslovče in Grajska vas) postaja največja vrednost in primerjalna prednost Občine Braslovče. 2.3.2. Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij 13. člen

(1)Za skladen prostorski razvoj Občine Braslovče se spodbuja razvoj policentričnega sistema naselij, ki se preko primerne delitve funkcij in preko medsebojnih prometnih povezav navezuje na policentrični urbani sistem Slovenije. Z jačanjem razvoja v ključnih naseljih in diverzifikacijo funkcij, se izboljša tudi kulturna in socialna slika, hkrati pa se bolje izkoristi že izgrajena komunalna oprema in poceni izgradnja nove.

(2)V občini se nahaja 22 naselij, v katere je usmerjen pretežen del poselitve in ostalih dejavnosti, razen kmetijske in gozdarske. Disperzne grajene strukture je manj in se pojavlja predvsem na območju Dobrovelj kot avtohtona oblike razpršene poselitve kmetijskih gospodarstev v celkih. Naselja se med sabo razlikujejo po velikosti, funkciji in vlogi v omrežju, ki ga tvorijo. Velik potencial za razvoj predstavljajo naselja z dobro prometno lego, predvsem naselja ob regionalnih cestah Arja vas–Trojane ter Mozirje–Šentrupert, ter naselja s pomembnejšimi funkcijami, predvsem Braslovče z Rakovljami, Letuš, Parižlje in Gomilsko. Velike prostorske razvojne možnosti predstavljata naselji Braslovče in Rakovlje, ki dejansko skupaj tvorita občinsko središče. V obeh je možno izkoristiti in kvalitetnejše izrabiti prazna in neprimerno izkoriščena zemljišča. Tudi v ostalih naseljih so določene notranje rezerve za razvoj, vendar pa se v sami strategiji postavijo prioritete pri razvoju, predvsem zaradi racionalnejše uporabe in izgradnje komunalne opreme. Potencial za razvoj predstavljajo tudi Parižlje, ki imajo dobro prometno lego in večfunkcijske dejavnosti.

(3)Naselja, ki ležijo sredi kmetijskih površin (Zgornje Gorče, Poljče, Zakl), se namenijo predvsem za potrebe kmetijske dejavnosti. Vanje se dolgoročno preselijo tudi tista kmetijska gospodarstva, ki sedaj ležijo znotraj urbaniziranih vasi in nimajo možnosti za širitev oziroma postajajo moteča.

(4)Celotno območje Občine Braslovče gravitira na Celje, ki je v SPRS opredeljeno kot središče nacionalnega pomena ter na Žalec, ki ga SPRS opredeljuje kot medobčinsko središče. Skladno s SPRS ima občinsko središče Braslovče status lokalnega središča, ki zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje.

(5)S tem prostorskim aktom se določi omrežje naselij celotne Občine Braslovče z njihovo stopnjo središčnosti, vlogo in funkcijo tako, da ima naselje Braslovče z Rakovljami prvo stopnjo v omrežju naselij občine, preostala naselja pa po rangu nižje stopnje. Določitev stopnje središčnosti temelji na strokovnih podlagah iz točke a)

(1)odstavka 3. člena tega odloka, kjer so naselja rangirana glede na analizo razvojnih možnosti, pri čemer so upoštevana merila kot so stopnja urbanizacije, demografske značilnosti, prometna dostopnost, lega v prostoru, stopnja izgrajenosti gospodarske javne infrastrukture, prisotnost centralnih dejavnosti, reliefne značilnosti, omejitve v prostoru ipd. Prostorski razvoj in nova grajena struktura se usmerja v strnjena naselja na naslednji način: – vlogo vodilnega naselja občine ima občinsko središče Braslovče z Rakovljami, ki prevzema v omrežju naselij v okviru občine »prvo stopnjo« – v omrežju naselij v okviru občine prevzemajo »drugo stopnjo« naselja Letuš, Parižlje in Gomilsko, – v omrežju naselij v okviru občine prevzemajo »tretjo stopnjo« naselja Trnava s Šentrupertom, Šmatevž in Grajska vas, – vsa ostala strnjena naselja nimajo določene stopnje v omrežju naselij v okviru občine.

(6)Odprt prostor občine, t.j. območje izven strnjenih naselij, je namenjeno ohranjanju avtohtone razpršene poselitve v lokalno prepoznanih oblikah – pretežno kmetij v celkih v širšem območju naselij Dobrovlje in Podgorje pri Letušu, pretežno razloženih kmetij in drugih objektov v širšem območju naselij Podvrh, Letuš in Grajska vas ter posameznih kmetij v preostalem delu občine.

(7)Z zagotovitvijo ustreznih prostorskih možnosti se ohranja poselitev zahodnega dela občine na Dobrovljah oziroma zaustavi proces izrazitejše depopulacije. 2.3.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji 14. člen

(1)Občina Braslovče ima ugodno strateško prometno lego. Se pa kaže dvojnost v prometni dostopnosti znotraj same občine, izrazitejši ta namreč razliki med dostopnostjo vzhodnega in dostopnostjo zahodnega dela občine.

(2)Prometna dostopnost celotnega vzhodnega dela občine je primerna tako z regionalnega kot z državnega vidika. Osrednji del občine je dobro prepleten z lokalnimi cestami, kar priča predvsem o dobri lokalni prometni dostopnosti. Skozi Občino Braslovče poteka glavni (V.) prometni koridor Slovenije, ki tvori slovenski cestni križ. Avtocestna povezava Ljubljana–Celje–Maribor preseka južni del občine v smeri vzhod–zahod, v občini se nahaja tudi avtocestni priključek (Šentrupert). Južno od avtocestne povezave, prav tako v smeri vzhod–zahod, poteka skozi občino glavna regionalna povezava Celja in Ljubljane (regionalna cesta Arja vas–Žalec–Šempeter–Ločica–Trojane). Prometno je tudi južni del Občine Braslovče odlično navezan na širšo okolico, ne samo v regionalnem, pač pa tudi v državnem merilu. V smeri sever–jug poteka glavna prometna povezava spodnje in zgornje Savinjske doline, ki se od regionalne ceste Ljubljana–Celje v Šentrupertu odcepi proti severu in poteka skozi Parižlje in Letuš do Mozirja, od tam pa naprej v Logarsko dolino oziroma proti Kamniku (regionalna cesta Mengeš–Duplica–Kamnik–Stahovica–Črnivec–Radmirje–Mozirje–Soteska–Šentrupert). Od nje se v Letušu odcepi prometna povezava proti Velenju (regionalna cesta Pesje–Gorenje–Letuš). Občinsko središče je z regionalno cestno povezavo povezano iz vzhodne smeri (regionalna cesta Polzela–Parižlje–Braslovče–Male Braslovče). Precej slabše je prometno dostopen zahodni del, t.j. Dobrovlje, ki je prepleten predvsem z lokalnimi, gozdnimi cestami.

(3)V prometnem povezovanju naselij vzhodnega dela občine se tako obnavlja obstoječ prometni sistem tako, da se zagotavlja prometna povezanost v okviru predvidenega omrežja naselij, še posebej s poudarkom na povezavo z občinskim središčem Braslovč z Rakovljami; na lokalnem nivoju je potrebno poskrbeti predvsem za zagotovitev dostopnosti občinskega središča s peš in kolesarskimi potmi iz vseh smeri. Preko glavnih prometnih povezav občine se zagotavlja kvalitetna prometna dostopnost osrednjega in zahodnega dela občine. V širše omrežje javnega potniškega prometa (povezava s sosednjimi občinami in regionalnimi središči) se občina vključuje preko povezav in postajališč, ki se uredijo prvenstveno v strnjenih naseljih v okviru predvidenega omrežja naselij. S povečanjem frekvence voženj se spodbuja javni potniški promet in navezava z regionalnim središčem, Celjem.

(4)Vzhodno od občine poteka železniška povezava Celja in Velenja, trasa železnice teče nekaj sto metrov vzhodno od občinske meje z Občino Polzela (železniška postaja v Polzeli je npr. od občinskega središča Braslovče oddaljena okoli 4 km). Z namenom trajnostne mobilnosti se krepi vloga železniškega prometa tako, da se zagotovi ustrezna peš in kolesarska povezava med Braslovčami, preko Pariželj in do železniške postaje v Polzeli.

(5)Drugih sistemov prometnega omrežja v občini ni. Dokončna prometna politika občine se bo lahko izoblikovala šele ob umestitvi

1. razvojne osi, ki po nekaterih variantah poteka tudi skozi samo Občino Braslovče. 2.3.
2. Druga pomembna območja
3. člen

(1)Zahodni del občine je naravno ohranjen, prvobiten, z ohranjeno kulturno krajino in gozdovi, in ga lahko zaradi večjega obsega posebej vrednih območij v celoti obravnavamo kot pomembno območje v občini. V zahodnem delu občine se namreč nahajajo pomembna območja varstva narave in sicer območje Nature 2000 (Covška prepadna), naravne vrednote (npr. vodotoka Radigaj in Trnavica, del kraške planote Čreta na Dobrovljah, večje število jam, druge naravne vrednote kot sta Vrtačnikov skorš in Marovtova smreka), celoten zahodni del Dobrovlje – Čreta predstavlja ekološko pomembno območje, prav tako pod ta varstveni režim sodi Žovneško jezero; nadalje se na zahodu kot pomembna območja nahajajo večja območja varovalnih gozdov, kulturne dediščine (Žovnek – Razvaline gradu, Dvorec Žovnek s parkom, Dobrovlje – Cerkev sv. Janeza in Pavla, Cerkev sv. Urbana, večje število profane stavbne dediščine) in vodovarstvena območja.

(2)Na skrajnem vhodnem robu občine teče Savinja, ki je v tem delu porečja še dokaj ohranjena, zavarovana je (skupaj s pritoki) kot območje Natura 2000, ekološko pomembno območje in naravna vrednota.

(3)Območja ustvarjenih kakovosti prostora so vsi objekti in območja, varovana po predpisih o varstvu kulturne dediščine (območja kulturne dediščine). V teh območjih niso sprejemljivi posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem vrednost prepoznanih kakovosti prostora. Pri načrtovanju poselitve in poseganju v prostor je v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Kulturna dediščina je sicer razporejena po celotnem območju občine, po površini večja območja obsegajo številna arheološka območja v vzhodnem delu (Ciglarca v Trnavi, Juhartove njive v Orli vasi, ob Bolski severno od Gomilskega, zahodno od šole v Trnavi, Dolge njive v Parižljah, rimska naselbina v Šmatevžu ipd.). Kot naselbinski dediščini sta zavarovana trg Braslovč in Grajska vas. Na vzhodnem delu občine se nahaja večje število cerkva kot sakralne stavbne dediščine (npr. Grajska vas – Cerkev sv. Krištofa, Šentrupert – Cerkev sv. Ruperta, Gomilsko – Cerkev sv. Štefana, Braslovče – Cerkev Marijinega vnebovzetja, Letuš – Cerkev sv. Janeza Krstnika ipd.), objektov kot zavarovane profane stavbne dediščine (domačije, hiše, gospodarska poslopja, kašče, toplarji, sušilnice za hmelj, perišča, v Braslovčah so zavarovane številne trške hiše ipd.) Na zahodnem delu občine so zavarovane cerkve z vplivnim območjem (npr. Cerkev sv. Janeza in Pavla, Cerkev sv. Urbana) ter številna profana stavbna dediščina (domačije, toplarji, gospodarska poslopja in nekatere posebnosti, kot so razvaline gradu Žovnek in dvorec Žovnek s parkom).

(4)Na območju občine se nahajata dve vodovarstveni območji (državni nivo), in sicer severo-zahodno od Letuša in na skrajnem vzhodnem robu občine pri Malih Braslovčah.

(5)Območja najboljših kmetijskih zemljišč obsegajo 2.204 ha zemljišč. Največji kompleksi teh zemljišč se nahajajo v ravninskem dnu Savinjske doline v vzhodni polovici občine.

(6)Skozi občino poteka avtocesta, za katero je bil sprejet državni prostorski akt in sicer lokacijski načrt za avtocesto Arja vas–Ločica pri Vranskem. Državni prostorski akt je bil izdelan tudi za prenosni plinovod, ki poteka skozi občino v smeri sever–jug, od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do Termoelektrarne Šoštanj v Šoštanju, in za prenosni plinovod M 2/1, ki poteka v smeri vzhod–zahod, na odseku Rogaška Slatina–Trojane. Prav tako je z namenom zaradi zagotavljanja poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice do Letuša ob Savinji izdelan državni prostorski akt, ki obsega območje Savinje in posamezna širša območja ob njenem toku na vzhodnem robu občine. Večji poseg v prostor občine predstavlja v letu 2017 sprejet Državni prostorski načrt za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug, s katerim se na območju Občine Braslovče umešča pribl. 4 km odsek t.i. tretje razvojne osi. 2.4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena 2.4.1. Prometna infrastruktura 16. člen A) Cestno omrežje, kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti

(1)Usklajen razvoj prometnega omrežja in omrežja naselij, povezanost in razvoj prometnih vozlišč ter prometno-logističnih terminalov se razvija predvsem z namenom zagotavljanja dobre prometne povezanosti naselij v Občini Braslovče, skladnega razvoja območja občine in z namenom povezovanja občine s širšim regionalnim ter državnim prostorom. Prometno omrežje se razvija kot celovit prometni sistem, ki povezuje vse vrste prometa.

(2)Posebno skrb se nameni dobrim prometnim povezavam z javnim potniškim prometom med naselji v občini in med večjimi urbanimi naselji na regionalnem območju.

(3)Večji del območja, razen Dobroveljske planote, ima izredno ugodne geografske pogoje za razvoj prometne infrastrukture. Tako je že prisotna daljinska cestna povezava mednarodnega pomena Ljubljana–Maribor, in sicer kot avtocesta in kot regionalna cesta. V smeri sever–jug teče glavna cestna povezava z Zgornjo Savinjsko dolino (regionalna cesta Mozirje–Šentrupert). Tudi lokalno cestno omrežje je izredno dobro razvito. Lokalno prometno omrežje se načeloma ne dograjuje, pač pa se izboljša kvaliteta lokalnih cestnih povezav med kraji (asfaltiranje cest in drugo), predvsem na zahodu občine.

(4)Pri prometni ureditvi občinskega središča naselja Braslovče z Rakovljami se razvije sistem peš in kolesarskih povezav, ki omogočajo prehodnost kraja v vseh smereh, še posebej pa povezujejo nova stanovanjska območja s centralnim delom naselja. Vzhodno od trškega jedra Braslovč se pod teraso umesti obvozna cesta, ki razbremeni glavno prometnico skozi trg, s čimer se omogoči postopno zmanjševanje mirujočega in tranzitnega prometa ter zagotovi možnosti za oblikovanje peš cone ali cone deljenega prometa (med pešci in motornim prometom) v samem trškem jedru Braslovč.

(5)V okviru prometne ureditve v občini se predvidijo večje parkirne površine za tovorni promet. Zaradi smiselne navezave na prometni koridor se parkirišča za tovornjake (in avtobuse) locirajo ob avtocesto, v območje naselij Šentrupert in Trnava oziroma v bližino predvidene cone poslovnih dejavnosti.

(6)Ugodne prostorske razvojne možnosti se kažejo za umestitev kolesarskega omrežja. V funkcionalnem smislu je že oblikovano, fizično pa poteka po že obstoječih cestah. Na lokalnih cestah, ki niso obremenjene z motornim prometom, se te poti zgolj označijo. Ob regionalnih cestah pa je možno speljati ločena vozišča, saj prostor to v večini primerov omogoča. Kolesarsko omrežje se dopolni z novimi kolesarskimi potmi ob Savinji. Ob kolesarskih poteh je možno razvijati tudi pešpoti, ki se kot planinske nadaljujejo tudi na območje Dobroveljske planote.

(7)Najbližje občini poteka železniško omrežje med Celjem in Velenjem, ki ima postajališči v Šmartnem ob Paki in v Polzeli. Na ti dve postajališči se veže tudi javni potniški promet, in sicer kot kombinacija cestnega, kolesarskega in tirnega. Umesti se peš in kolesarska povezava med Braslovčami, preko Pariželj do Polzele, z namenom peš dostopa do železniškega postajališča. B) Avtoceste in posegi v varovalni pas avtocest

(1)Na območju Občine Braslovče poteka avtocesta v nadaljevanju: AC A1, odsek Arja vas–Šentrupert–Vransko, Lokacijski načrt za avtocesto Arja vas–Ločica pri Vranskem, Uradni list RS, št. 26/94, 45/95 – spr./dop., 36/00 – spr./dop. Za AC bazo.

(2)Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati navedeno obstoječo AC, njene spremljajoče objekte in prometnice ter vgrajene infrastrukturne vode.

(3)Pri nadaljnjih posegih in načrtovanju je v Občini Braslovče potrebno upoštevati širitev AC za en vozni pas, to je min. 7 m od roba cestnega sveta obojestransko.

(4)Potrebno je upoštevati določila predpisov s področja varstva pred hrupom, ki določajo mejne vrednosti obremenitve s hrupom glede na rabo prostora in obremenitve s hrupom. Ob AC se načrtuje raba prostora tako, da se upošteva načrtovane obremenitve okolja zaradi predvidenega naraščanja prometa v dolgoročnem dvajsetletnem planskem obdobju; na podlagi ocene obremenjenosti s hrupom se po potrebi zagotovi ustrezne omilitvene ukrepe, s katerimi se zagotovi, da obremenitve ne bodo presegale predpisanih mejnih vrednosti.

(5)DARS d.d. ne zagotavlja dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi prah, vibracije ipd., ki so ali bodo posledica obratovanja AC, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje AC. Izvedba vseh ukrepov za zaščito pred hrupom je obveznost investitorjev novih posegov oziroma lokalne skupnosti.

(6)Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo in predpise s področja prostorskega načrtovanja, gradnje cest, prometa in varstva okolja. C) Javni potniški promet in trajnostna mobilnost Zagotavlja se fizična integracija prometnih podsistemov, sklenjena mreža pločnikov in koledarskih stez, omogoči se varno pešačenje in kolesarjenje. Nova postajališča JPP se umešča čim bližje velikim generatorjem prometa in v naseljih oziroma delih naselij, ki postajališč JPP še nimajo urejenih. Zagotavlja se ustrezno število parkirnih mest. D) Zračni promet Preko območja Občine Braslovče potekajo zračne poti, zato je pri načrtovanju novih posegov potrebno upoštevati relevantno zakonodajo, predvsem določila povezana z ovirami za zračni promet. 2.4.2. Telekomunikacijska omrežja 17. člen

(1)Z razvojem telekomunikacijskih (brezžičnih komunikacijskih) omrežij v Občini Braslovče, ki jih tvorijo satelitska, fiksna in mobilna, govorna in podatkovna omrežja, omrežja za radijsko in televizijsko radiofuzijo in omrežja za kabelsko televizijo, se zagotavlja boljši dostop do kakovostnih in za vsakdanje življenje, delo in razvoj, pomembnih storitev informacijske družbe. Telekomunikacijska omrežja predstavljajo velik potencial tudi pri organizaciji dela na domu oziroma dela na daljavo na podeželju. Zato je potrebno načrtovati sisteme tako, da bo pokritost območja občine s telekomunikacijskimi omrežji enakomerna.

(2)Vendar pa se optimalno telekomunikacijsko opremljenost prioritetno zagotavlja na območju strnjenih naselij in v izobraževalnih ustanovah. Tudi ponudba in priklop na omrežja kabelske televizije se prioritetno omogoči na območju strnjenih naselij. V prostor občine se lahko umeščajo telekomunikacijska omrežja več operaterjev.

(3)Pri novih posegih v prostor, t.j. pri umeščanju novih tras telekomunikacijskih kablov, je potrebno upoštevati trase obstoječih telekomunikacijskih omrežij in nove trase načrtovati v obstoječih in načrtovanih koridorjih. Prav tako se pri umeščanju novih naprav in objektov telekomunikacijskih omrežij v prostor v čim večji meri združuje in prednostno uporabi že obstoječe naprave in objekte telekomunikacijskih omrežij, vplivi na zdravje, okolje in prostor pa morajo biti čim manjši. Pri načrtovanju novih posegov v prostor je potrebno upoštevati obstoječa telekomunikacijska omrežja, ki jih je potrebno zaščititi oziroma prestaviti, v kolikor bi le-ta ovirala razvoj novih dejavnosti.

(4)Do posameznih novih objektov se predvidijo nove trase telekomunikacijskih vodov, do novih območij širitev grajene strukture se predvidijo novi telekomunikacijski dovodi.

(5)Umeščanje vodov in objektov v prostor se na območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti načrtuje tako, da se zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti. Vodi naj se praviloma izvajajo podzemno.

(6)Objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam. 2.4.3. Energetika 18. člen A) Energetski sistem

(1)Pri načrtovanju objektov v Občini Braslovče se kot strokovna podlaga smiselno uporablja lokalni energetski koncept občine.

(2)Pri načrtovanju novih energetskih objektov in naprav se upošteva načela varstva bivalnega in drugega okolja in izboljševanja kakovosti prostora. Prostorski razvoj nove energetske infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih koridorjih. Umeščanje v prostor se načrtuje tako, da se upošteva značilne naravne prvine (gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti) ter vidnost naselij in značilne vedute. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi vodov za distribucijo električne energije.

(3)Pri načrtovanju novih ter posodabljanju in širitvi obstoječih objektov se prednost nameni uporabi obnovljivih in okolju prijaznih virov energije ter čim večji nevtralizaciji ali zmanjševanju emisij nevarnih plinov. Kot obnovljiv vir energije se lahko uporablja tudi vodna energija – na vodotoke v občini se lahko umeščajo male hidroelektrarne (MHE), vendar le v primeru, da je tak poseg skladen z zakonom, ki ureja upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči ter z vsemi varstvenimi režimi, v območju katerih se nahaja, med drugim se lokacija MHE še posebej uskladi z zakonodajo s področja varstva narave, kadar se MHE postavlja na vodotoke, ki so zavarovani kot naravne vrednote. MHE se načrtuje ob zagotavljanju pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološke povezanosti habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode, pri čemer se predhodno ugotovi stanje habitatov in ogroženih vrst. Hidroenergetska raba vode Savinje se izvaja ob upoštevanju pogojev in usmeritev za zavarovano območje vodotoka, s čimer se zagotavlja ohranjanje lastnosti, zaradi katerih je bila Savinja opredeljena za naravno vrednoto državnega pomena in območje biotske raznovrstnosti (ekološko pomembno območje, Natura 2000) ter ob pogoju zagotavljanja ekološko sprejemljivega pretoka v strugi in pretoka, ki bo omogočal naravno hidrodinamiko.

(4)Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m 2 , in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m 2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, če tako prepisuje zakon. Pri študiji izvedljivosti se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo: decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo ter toplotne črpalke.

(5)Umeščanje vodov in objektov v prostor se na območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti načrtuje tako, da se zagotavlja ohranjanje njihove lastnosti. Vodi za distribucijo električne energije naj se praviloma izvajajo podzemno. Objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam. Zaradi preprečevanja trkov z žicami daljnovodov se pri gradnji nadzemnih vodov zagotovijo za ptice varne poti.

(6)Gradnja objektov za izrabo sončne energije naj se umešča izven vidno izpostavljenih območij: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam ter izven območij naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti (ekološko pomembna območja in območja Natura 2000).

(7)Pri izgradnji in obnovi javne razsvetljave se upoštevajo določila uredbe, ki določa mejne vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. B) Elektroenergetski sistem

(1)Pri načrtovanju novih posegov v prostor je potrebno upoštevati prenosne elektroenergetske objekte in koridorje, ki potekajo na območju Občine Braslovče ter vso relevantno zakonodajo.

(2)Preko Občine Braslovče potekajo naslednji varovalni pasovi obstoječih ali predvidenih DV: – Obstoječi DV 400 kV Beričevo–Podlog, – Obstoječi DV 220 kV Beričevo–Podlog, za katerega je predviden prehod na napetostni nivo 2x400 kV, – Obstoječi DV 110 kV Podlog–Mozirje, – Predvideni DV 2x400 kV Beričevo–Podlog.

(3)Za vse obstoječe enosistemske daljnovode je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode.

(4)Izrecno je v koridorih daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za sva vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.

(5)Pri načrtovanju novih posegov v prostor je poleg visokonapetostnih prenosnih daljnovodov potrebno upoštevati tudi koridorje obstoječih in predvidenih 20 kV daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami (TP) 20/0,4 kV, in sicer kot omejitvene faktorje pri umestitvi novih objektov.

(6)Pri načrtovanju je potrebno upoštevati REDOS 2035 – Razvoj elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Celje, d.d.: Zgornje Savinjska in Šaleška dolina, št. študije 1852/3, izdelana 2008 ter zakonodajo s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(7)Pri načrtovanju in gradnji objektov na območjih, za katera bodo izdelani občinski podrobni prostorski načrti, je potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, tehnične predpise in standarde ter pridobiti upravno dokumentacijo. Za navedena območja je nosilec urejanja prostora tudi Elektro Celje, d.d.

(8)Planiranje in izgradnja novih TP s pripadajočim SN in NN omrežjem bo odvisna od predvidenih obremenitev na posameznih področjih. Nove TP bo možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Za potrebe območij, na katerih bo potrebna večja priključna moč, je potrebno pridobiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.

(9)V I. območje, kjer velja I. stopnja varstva pred sevanjem, sodijo strnjena naselja in vse ostale oblike strnjene grajene strukture (vasi, zaselki in nova jedra), kjer gre za obstoječa ali predvidena stanovanja, okrepčevalnice, turistične objekte, namenjene bivanju in rekreaciji, objekte vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstva, igrišča in javne parke, javne zelene in rekreacijske površine, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti.

(10)V I. območje sodijo tudi območja izven naselij, namenjena kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjena bivanju.

(11)V II. območje, kjer velja II. stopnja varstva pred sevanjem sodi območje poslovnih dejavnosti v Trnavi, kjer gre za območja brez stanovanj, ki je namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni dejavnosti in podobno. C) Plinovodni sistem

(1)Skozi Občino Braslovče potekajo naslednji obstoječi prenosni plinovodi, ki so v upravljanju družbe Plinovodi, d.o.o., kot operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina, in za katere veljajo omejitve v pripadajočem varovalnem (2 x 65 m) oziroma varstvenem pasu: – M2/1, Rogatec–Vodice, premer 800 mm, tlak 70 bar – M2, MMRP Rogatec–RMRP Vodice, premer 400 mm, tlak 50 bar – R25C, od M2 v km 55+769–MRP Prebold, premer 100 mm, tlak 70 bar – R25D, od M2 v km 56+000 Šentrupert–Šoštanj, premer 400 mm, tlak 70 bar.

(2)Preko občine poteka tudi trasa načrtovanega prenosnega plinovoda M9 Kidričevo–Vodice.

(3)Pri načrtovanju novih posegov v prostor na območju obstoječih in predvidenih plinovodnih koridorjev je potrebno upoštevati področno zakonodajo, predvsem pa omejitve v pripadajočem varovalnem pasu prenosnega sistema zemeljskega plina (2 x 65 m) in posebne pogoje v varnostnem pasu (2 x 5 m) ter pridobiti soglasja pristojnega operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina. D) Javna razsvetljava

(1)Javna razsvetljava se prvenstveno ureja v območju strnjenih naselij ter ob njihovih robovih.

(2)V bodoče je potrebno javno razsvetljavo razširiti na celotno območje pešpoti in kolesarskih poti, pri čemer pa mora biti prilagojena merilu uporabnikov in naj bo predvsem talna. Zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) naj se osvetljevanje ob pešpoteh in kolesarskih poteh izven strnjenih naselij na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status, ne izvaja. 2.4.4. Komunalno in vodno gospodarstvo 19. člen A) Oskrba z vodo

(1)Razpoložljivih kapacitet pitne vode na območju Občine Braslovče je trenutno dovolj. Občina tako zagotavlja stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, pri svojem razvoju ščiti vse vodne vire, prenavlja obstoječe in gradi novo vodovodno omrežje, prvenstveno na območju strnjenih naselij. Za zagotavljanje nemotene oskrbe s pitno vodo se izvede obnova obstoječega vodovodnega omrežja v smislu večanja profilov cevovodov ter zamenjave dotrajanih materialov ter izgradi javni vodovod na območjih, kjer še ni zgrajen (Podvrh in Dobrovlje).

(2)Za kakovostno zadovoljevanje potreb po pitni vodi se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire. Kot vir tehnološke, požarne oziroma druge vode, ki ni namenjena pitju, se uporabi vire kot so padavinska voda, prečiščena odpadna voda in podobno.

(3)Za posamezna območja nove poselitve, predvsem za večja strnjena območja, kamor se usmerja nova gradnja, je potrebna povečava obstoječega ali izgradnja novega primarnega in sekundarnega vodovodnega razvodnega omrežja, ki mora zagotavljati tudi minimalno požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov.

(4)Ohranjajo se obstoječi in predvideni novi koridorji vodovodnega omrežja.

(5)Na vodovarstvena območja se usmerja dejavnosti, ki ne ogrožajo kvalitete vodnih virov. Izrabo kmetijskih zemljišč na območju vodnih virov se prilagodi varstvenim režimom, izraba pa se izvaja skladno z gnojilnimi načrti. B) Odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode

(1)Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Občini Braslovče je potrebno izvajati po ustrezni idejni zasnovi odvajanja in čiščenja odpadnih voda in v skladu v skladu s sprejetim Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na območju Občine Braslovče (št. projekta 038/2013, ZaVita d.o.o.).

(2)Kanalizacijsko omrežje se razvija prvenstveno v vzhodnem delu občine, prioritetno na območju strnjenih naselij.

(3)Novi objekti se morajo priključiti na obstoječe kanalizacijsko omrežje, kjer le-to ni izgrajeno ali pa je neustrezno, se območja novih pozidav ustrezno opremi s kanalizacijskim omrežjem. Slednje prvenstveno velja za vsa večja območja strnjenih naselij v vzhodnem delu občine ter njihove širitve.

(4)Na območju razpršene poselitve oziroma izven območij strnjenih naselij se uredi individualno čiščenje odpadne vode. Do izgradnje kanalizacije in kjer ni planirana izgradnja javne kanalizacije, se komunalne odpadne vode odvajajo ločeno od ostalih vod v nepropustne greznice na izpraznjevanje ali v male komunalne čistilne naprave.

(5)Umeščanje in izgradnja cevovodov za odpadno vodo in objekte čistilnih naprav se v prostoru načrtuje tako, da se na območju naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti.

(6)Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti v skladu zakonom, ki ureja upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki …). Za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda v ureditvenih območjih naselij skrbi lokalna skupnost. Padavinske vode je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvajanja biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. C) Ravnanje z odpadki

(1)Na območju Občine Braslovče se zagotovi prostor za postavitev zbirnega centra kosovnih odpadkov. V občini ni predvidena izgradnja objektov, ki bi bili namenjeni odlaganju odpadkov, koristi se deponija odpadkov v Celju.

(2)V vseh strnjenih naseljih v občini se predvidi prostor za postavitev zbiralnic ločenih frakcij.

(3)V okviru ravnanja z odpadki se zagotavlja ponovno uporabo in zmanjšanje količin odpadkov ter nevarnostnega potenciala na izvoru, varno končno odlaganje in odpravljanje neurejenih odlagališč in drugih starih bremen.

(4)Obstoječa, neustrezno urejena odlagališča odpadkov ali t.i. »črna oziroma divja odlagališča«, ki so lahko potencialni vir onesnaženja ali motenj v prostoru, se prioritetno sanira. Prednost pri sanaciji nelegalnih odlagališč odpadkov naj imajo nelegalna odlagališča odpadkov (s prisotnostjo nevarnih odpadkov) na območjih kraških jam, poplavnih območjih in v bližini vodotokov.

(5)Pri skupnem ogrevanju bivališč se lahko koristi tudi izraba biomase. 2.4.

1. Skupna določila za načrtovanje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na območjih ohranjanja narave in območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine
2. člen

(1)Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro lokalnega pomena se na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status, načrtuje ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritve za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.

(2)Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na ekološko pomembnih območjih je potrebno upoštevati naslednje: – v primeru obstoja alternativnih možnosti se prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši, – posege in dejavnosti se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena, – posege in dejavnosti se načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij.

(3)Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na območjih Natura 2000 je potrebno upoštevati naslednje: – v čim večji možni meri se ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, – v čim večji možni meri se ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo, – v čim večji možni meri se ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali, – v čim večji možni meri se ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena, – pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši, – čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako: da se živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja in da se rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja, – posegov in dejavnosti naj se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno potencialno posebno varstveno območje (npr. gnezdišča, drstišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja.

(4)Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na območjih in objektih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine je potrebno upoštevati naslednje: – pri načrtovanju infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le-ta v prostor umeščena tako, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta (locirati večje objekte infrastrukture izven pomembnejših prostorskih vizur), – v največji možni meri je treba varovati dediščino na mestu samem, kar pomeni, da se večji infrastrukturni posegi (če je le možno) dediščini načeloma izogibajo, – komunalni in drugi infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen), – pri lociranju baznih postaj na območjih in objektih kulturne dediščine je potrebno dosledno upoštevati določila

(4)odstavka

1. člena, – posegi v prostor se načrtujejo tako, da se zagotavlja integriteta večjih odprtih površin (varovanje vplivnih območij pred posegi, ki zmanjšujejo njihovo zgodovinsko in prostorsko pričevalnost), – zahtevni infrastrukturni vodi naj se načrtujejo s celovitimi prostorskimi dokumenti (občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti), – antenske naprave na objektih in območjih nepremične kulturne dediščine ne smejo spreminjati ali razvrednotiti njihovega pomena in videza, – objekte in naprave je načeloma dopustno načrtovati tudi v primerih, ki izkoriščajo obstoječe vodne pregrade za druge namene in so skladni z zahtevami varstva kulturne dediščine, – v poselitvenih območjih ter območjih varstva kulturne dediščine se energetske sisteme za distribucijo praviloma načrtuje v podzemnih vodih, v kolikor trasa ne poteka preko arheološke dediščine, – prostor stoječe električne omarice v varovanih območjih niso sprejemljive, – vodotoke je treba urejati tako, da to ne bo izključevalo možnosti izkoriščanja vode za pogon obnovljenih tehniških kulturnih spomenikov (npr. žag in mlinov), – pri načrtovanju infrastrukture se je treba izogibati območjem registriranih arheoloških najdišč in s tem zagotavljati ustrezno varstvo arheoloških ostalin. Izhodiščno načelo pri rabi prostora v varovanih območjih arheoloških najdišč je ohranjanje podzemnih struktur v neokrnjeni obliki, – izjemoma so dovoljeni posegi v najdišča, ki so bila kot stavbna zemljišča že določena v do sedaj veljavnem SPRO, PRO, SD-PRO US, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo, – obseg in čas izvedbe predhodnih arheoloških raziskav se določi v okviru postopka priprave podrobnega izvedbenega prostorskega akta. 2.
2. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
3. člen

(1)Po registru prostorski enot (RPE) se v Občini Braslovče nahaja 22 celotnih območij naselij ter 1 naselje, ki leži delno v Občini Braslovče, v večjem delu pa v Občini Prebold, in sicer: Braslovče, Dobrovlje, Glinje, Gomilsko, Grajska vas, Kamenče, Letuš, Male Braslovče, Orla vas, Parižlje, Podgorje pri Letušu, Podvrh, Poljče, Preserje, Rakovlje, Spodnje Gorče, Šentrupert, Šmatevž, Topovlje, Trnava, Zakl, Zgornje Gorče, Kaplja vas (del).

(2)Na območju občine so v OPN določena okvirna območja naselij ( tabela 1) : tabela 1 naselje po RPE naselje kot prostorska enota iz PRO in SD-PRO naselje po OPN območje naselja po OPN Braslovče PE13 – Braslovče in Rakovlje Braslovče okvirno območje naselja okvirno območje naselja Braslovče – ON1 Dobrovlje / / / / Glinje PE12 – Glinje Glinje okvirno območje naselja okvirno območje naselja Glinje – ON2 Gomilsko PE19 – Gomilsko Gomilsko okvirno območje naselja okvirno območje naselja Gomilsko – ON3 Grajska vas PE25 – Grajska vas Grajska vas okvirno območje naselja okvirno območje naselja Grajska vas – ON4 Kamenče PE14 – Kamenče Kamenče okvirno območje naselja okvirno območje naselja Kamenče – ON5 Letuš PE2 – Letuš Letuš okvirno območje naselja okvirno območje naselja Letuš – ON6 PE1 – Vikend naselje Letuš – levi breg Letuš – vikend naselje levi breg okvirno območje naselja okvirno območje naselja Letuš – vikend naselje levi breg – ON7 PE7 – Vikend naselje Letuš – desni breg Letuš – vikend naselje desni breg okvirno območje naselja okvirno območje naselja Letuš – vikend naselje desni breg – ON8 Male Braslovče PE6 – Male Braslovče Male Braslovče okvirno območje naselja okvirno območje naselja Male Braslovče – ON9 Orla vas PE17 – Orla vas Orla vas okvirno območje naselja okvirno območje naselja Orla vas – ON10 Parižlje PE18 – Parižlje Parižlje okvirno območje naselja okvirno območje naselja Parižlje – ON11 Podgorje pri Letušu / Podgorje pri Letušu okvirno območje naselja okvirno območje naselja Podgorje pri Letušu – ON12 Podvrh (in delno Zgornje Gorče) PE5 – Vrtoglav Vrtoglav okvirno območje naselja okvirno območje naselja Vrtoglav – ON13 Poljče PE15 – Poljče Poljče okvirno območje naselja okvirno območje naselja Poljče – ON14 Preserje PE4 – Preserje Preserje okvirno območje naselja okvirno območje naselja Preserje – ON15 Rakovlje (in delno Spodnje Gorče) PE13 – Braslovče in Rakovlje Rakovlje okvirno območje naselja okvirno območje naselja Rakovlje – ON16 Spodnje Gorče PE10 – Spodnje Gorče Spodnje Gorče okvirno območje naselja okvirno območje naselja Spodnje Gorče – ON17 Šentrupert PE22 – Šentrupert Šentrupert okvirno območje naselja okvirno območje naselja Šentrupert – ON18 Šmatevž PE20 – Šmatevž Šmatevž okvirno območje naselja okvirno območje naselja Šmatevž – ON19 Topovlje PE16 – Topovlje Topovlje okvirno območje naselja okvirno območje naselja Topovlje – ON20 Trnava PE21 – Trnava Trnava okvirno območje naselja okvirno območje naselja Trnava – ON21 PE23 – Gospodarska cona Trnava – zahod Zakl PE11 – Zakl Zakl okvirno območje naselja okvirno območje naselja Zakl – ON22 Zgornje Gorče PE3 – Zgornje Gorče Zgornje Gorče okvirno območje naselja okvirno območje naselja Zgornje Gorče – ON23 Kaplja vas (del) / / / / 2.6. Okvirna območja razpršene poselitve 22. člen

(1)Izven strnjenih naselij je poselitev prepoznana kot avtohtona oblika razpršene poselitve, ki se razlikuje med zahodnim, osrednjim in vzhodnim delom občine. Na zahodnem hribovitem delu občine, v širšem območju naselij Dobrovlje in Podgorje pri Letušu, se razpršena poselitev pojavlja pretežno v obliki kmetij v celkih. V osredjem delu občine, v gričevnatem območju oziroma na prehodu iz ravninskega dna v hribovit svet, v širšem območju naselij Podvrh, Letuš in Grajska vas, se razpršena poselitev pojavlja v obliki razloženih kmetij in drugih objektov. Kot posamezne kmetije se razpršena poselitev pojavlja v preostalem delu občine, predvsem v njenem vzhodnem delu, na uravnanem dnu Savinjske doline. Za večino območij disperzne poselitve so v veljavnem prostorskem aktu občine že določena stavbna zemljišča. Ta so določena tudi za disperzno poselitev v Podvrhu in Letušu, na kateri se nahaja tudi stanovanjska gradnja. Zato se ta opredeli kot pretežno stanovanjska gradnja v okviru razpršene poselitve.

(2)Kot območje razpršene poselitve se v Občini Braslovče nahaja tudi območje počitniških hiš v jugo-zahodnem delu naselja Grajska vas, ki meji na naselje Miklavžu pri Taboru v sosednji Občini Tabor oziroma se povezuje z območjem zidanic, ki se uporabljajo kot počitniške hiše; to skupno medobčinsko območje se razvija kot zaključeno območje, v katerem je predvidena gradnja počitniških hiš. 2.7. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo 2.7.1. Razvoj naselij 23. člen

(1)Usmeritve za razvoj poselitve so določene glede razvoja naselij, razvoja dejavnosti po naseljih, sanacije in prenove razpršene gradnje in ohranjanja poselitve na teh območjih ter glede urbanističnega oblikovanja naselij za: – okvirna območja naselij in – okvirna območja razpršene poselitve.

(2)Naselja se razvijajo v naslednjem omrežju: – naselje Braslovče z Rakovljami prevzema v omrežju naselij v okviru občine »prvo stopnjo«, v povezavi z omrežjem naselij v hierarhiji na državni ravni pa v skladu s SPRS prevzema stopnjo »lokalnega središča«; – v omrežju naselij v okviru občine prevzemajo »drugo stopnjo« naselja Letuš, Parižlje in Gomilsko; v teh naseljih se zagotavljajo površine za razvoj stanovanjske gradnje, nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture, oskrbe in centralnih dejavnosti, – v omrežju naselij v okviru občine prevzemajo »tretjo stopnjo« naselja Trnava s Šentrupertom, Šmatevž in Grajska vas; v teh naseljih se zagotavljajo površine za razvoj stanovanjske gradnje, nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture ter v manjšem obsegu za razvoj oskrbe in centralnih dejavnosti, – v vseh ostalih strnjenih naseljih, ki sicer nimajo določene stopnje v omrežju naselij občine, se zagotavljajo površine za razvoj kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi (prvenstveno v naseljih Zgornje Gorče, Poljče, Zakl) in stanovanja, lahko pa tudi nemoteči obrtni dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture.

(3)Doseganje hierarhičnega razvoja naselij skladno s predhodnim odstavkom se uresničuje tako, da se komunalna, prometna, energetska, telekomunikacijska in vsa ostala infrastruktura prvenstveno zagotavlja naseljem, ki so po rangu najvišje. Enako se z javnim potniškim prometom postopoma opremlja naselja v občini tako, da se prvenstveno zagotavlja dostopnost naselij po višjem rangu. Podobno velja za opremljanje z dejavnostmi oskrbe in storitve ter s površinami za stanovanjsko gradnjo, ki se v največjem obsegu načrtujejo v naselju z najvišjo stopnjo (Braslovče z Rakovljami), v naseljih po nižjem rangu pa je obseg teh površin manjši.

(4)Pri načrtovanju območij za širitev naselij je potrebno upoštevati tudi: – omejitvene faktorje, kot so naravnogeografske danosti in varstveni režimi na območju širitev, – prepoznane kvalitete obstoječih naselij na robovih predvidenih širitev, – varovane enote kulturne dediščine v naseljih, – prednostno izrabo zemljišč, ki so z vidika ohranjanja in varstva kulturne dediščine in naravnih vrednot, ohranjanja biotske raznovrstnosti, varstva gozdov in kmetijskih zemljišč, varstva vodnih virov in podobo manj pomembna, – ohranjanje kakovostnih pogledov na silhuete naselij, kar je povezano z določeno nezazidljivostjo površin oziroma gradbeno disciplino, – ohranjene kakovostnih pogledov na dominante znotraj naselij, kar pomeni tako gradbeno disciplino, ki ne zakriva lokacij cerkva in njihovih zvonikov, včasih poudarjenim s habitusom dreves, – ohranjanje roba naselij in njihova povezava z zaledjem (kozolci, sadovnjaki itd.), – poselitev naj se izogne že znanim registriranim arheološkim najdiščem; v robne dele najdišč in v najdišča znotraj urbanih območij se lahko posega le, če ni možno najti druge rešitve in le na osnovi rezultatov predhodno opravljenih arheoloških raziskav, – upoštevanje tradicionalne strukture ohranjenosti kakovostnih vaških jeder in njihove značilne podobe v prostoru (silhuete, robovi) kot dela kulturne krajine, – vzpodbujanje notranjega razvoja zlasti s kakovostno prenovo delov naselja in posameznih objektov.

(5)Pri načrtovanju območij podeželskih naselij in vasi ter njihovih širitev je potrebno zagotavljati: – upoštevanje tradicionalne strukture ohranjenosti kakovostnih vaških jeder in njihove značilne podobe v prostoru (silhuete, robovi) kot dela kulturne krajine, – vzpodbujati notranji razvoj zlasti s kakovostno prenovo delov naselja in posameznih objektov.

(6)Razvoj naselij (notranji razvoj, prenova, širitve) je v Občini Braslovče naslednji: A) Braslovče z Rakovljami: V ožjem delu naselja Braslovče ima zaradi varstva naselbinske dediščine (trško jedro) notranji razvoj naselja prednost pred širitvijo. Notranji razvoj se zagotavlja s prenovo in obnovi starejših objektov ter boljšo izkoriščenostjo zemljišč znotraj naselja. Prenova trškega jedra vključuje tudi možnosti za razvoj centralnih dejavnosti ter družbeni in kulturni vidik. Bistvena je uporaba varstvenih principov načrtovanja, ohranjanje kvalitetne stavbne in urbane strukture, posodabljanje in obnova degradiranih stavb ter njihova ponovna raba. Trško jedro mora pri prenovi ohraniti vse bistvene značilnosti, zaradi katerih je struktura varovana kot primer naselbinske kulturne dediščine, pri čemer je potrebno upoštevati tudi njegovo vplivno območje. Zaradi kompleksnosti območja se le to ureja z OPPN, v katerem se podrobneje določijo usmeritve za njegovo prenovo in razvoj. V Rakovljah se poleg centralnih dejavnosti v večjem obsegu umešča stanovanjska gradnja, ki ima v tem delu naselja velik prostorski potencial za notranji razvoj z izboljšanjem izkoriščenosti slabo izkoriščenih stavbnih zemljišč naselja. Prostih površin za novo, tudi organizirano stanovanjsko gradnjo je v Rakovljah dovolj, zato so v naselju možne le minimalne zaokrožitve na robu, ki omogočajo bolj optimalno izrabo že obstoječih stavbnih zemljišč. Večje širitve naselja Rakovlje bodo možne takrat, ko bodo proste površine v večji meri izkoriščene. Celoten južni del Rakovelj, na širšem območju osnovne šole, se nameni skupnemu razvoju območja za izobraževanje, varstvo ter šport za potrebe otrok in prebivalcev Braslovč z Rakovljami, pa tudi za potrebe prebivalcev celotne občine. V osrednjem delu, med Braslovčami in Rakovljami na širšem območju vodotoka, se ohranijo zelene površine, ki predstavljajo zeleno cenzuro in javne zelene površine naselja. B) Letuš, Parižlje in Gomilsko V Letušu se prioritetno zagotavlja zemljišča za gradnjo z notranjim razvojem na način boljše izkoriščenosti in kakovostnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč ter s prenovo in obnovo degradiranih območij in objektov. Možne so manjše širitve naselja na njegovih robovih tako, da se oblikujejo zaključeni robovi naselja in izkoristiti obstoječa infrastruktura ter za potrebe razvoja obstoječih gospodarskih dejavnosti. Varuje se južni rob centralnega dela naselja Letuš, ki je dobro ohranjen, zato širitve v tem delu za potrebe gradnje novih stanovanjskih objektov niso možne. Naselje na levem bregu Savinje (nekdanje vikend območje) se notranje razvija s prenovo, saj je zaradi stihijske preobrazbe iz vikendov v stanovanjsko naselje najprej potrebno s celoviti sanacijo poskrbeti za obstoječa prostorska razmera in razrešiti številna druga vprašanja (infrastruktura, oblikovna podoba, faktorji izkoriščenosti, velikosti gradbenih parcel, težave z dostopi, odsotnost skupnih javnih površin naselja). Zaradi kompleksnosti območja in problematike se ta del naselja ureja z OPPN. Enake ugotovitve veljajo za del Letuša na desnem bregu, edina razlika je ta, da je v tem delu na voljo tudi dovolj dodatnih, novih prostih površin znotraj naselja. Naselje Parižlje je veliki meri že popolnjeno, zato je notranji razvoj možen s prenovo in obnovo ter sanacijo degradiranih območij in objektov, pa tudi z vzpostavitvijo novih urbanističnih pravil (predvsem ureditve prometne infrastrukture) v južnem delu naselja, ki bi omogočila boljšo izkoriščenost prostora. V Parižljah so sicer možne tudi večje (organizirane) širitve naselja za stanovanjsko gradnjo, ki se skupno komunalno in oblikovno opremljajo oziroma načrtujejo in urejajo (obvezna izdelava OPPN za večje širitve). Širitev naselja Parižlje ni mogoča na spodnji terasi proti jugu (varstvo kvalitetnih še ohranjenih gozdnih sestavov in obvodne vegetacije) ter na zgornji terasi proti zahodu (varstvo kmetijskih zemljišč). Gomilsko se prvenstveno notranje razvija s prenovo in obnovo, večje območje sanacije degradiranega območja se nahaja v severnem delu naselja ob Bolski, kjer je s kakovostnejšo rabo mogoče vzpostaviti večje površine za razvoj naselja. C) Trnava s Šentrupertom, Šmatevž in Grajska vas Trnava s Šentrupertom se v vzhodnem delu Trnave (centralne delavnosti s šolo in oskrbo ter proizvodne dejavnosti ob avtocesti) razvija z notranjim razvojem in sicer z boljšo izkoriščenostjo in kakovostnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč ter s prenovo in obnovo degradiranih območij in objektov. V zahodnem delu (vas Trnava), kjer je na voljo manj prostih površin znotraj naselja, so možne njegove manjše širitve na robovih, vendar tako, da ne pride do stapljanja z naseljem Šentrupert (proti cerkvi). Tu se ohrani zeleni pas oziroma kmetijske površine med naseljema. Šentrupert ima prav tako že v večji meri izkoriščen obstoječ stavbni fond in površine znotraj naselja, zato so možne njegove širitve, vendar ne od cerkve proti zahodu proti Trnavi (ohranitve zelene cenzure) ter v celotnem zahodnem delu naselja (ohranitev izrazitega roba). Šmatevž ima na voljo zadosten fond prostih površin za stanovanjsko gradnjo, ki pa so manj atraktivne zaradi neposredne bližine avtoceste. Zato se prioritetno spodbuja notranji razvoj naselja z boljšo izkoriščenostjo in obnovo ter prenovo degradiranih območij in objektov, večje širitve za stanovanjsko gradnjo pa zaradi vpliva avtoceste niso možne. V severnem delu Šentruperta se na degradiranem območju izvede celovita reurbanizacija in sanacija za potrebe kvalitetne stanovanjske gradnje. Pri razvoju vzhodnega dela Grajske vasi, ki je zavarovana kot naselbinska dediščina, ima notranji razvoj prednost pred širitvijo; ta je sicer izjemoma mogoča na robovih naselja, pri čemer morajo biti upoštevane kulturnovarstvene usmeritve. Notranji razvoj vzhodnega dela Grajske vasi se zagotavlja s prenovo, obnovo in boljšo izkoriščenostjo, pri čemer se varuje značilnosti naselbinske dediščine. Vzhodni del naselja Grajska vas se prvenstveno notranje razvija z boljšo izrabo prostora, po zapolnitvi naselja, pa so možne tudi manjše širitve. V tem delu se zagotavljajo tudi večje površine za razvoj kmetij iz zahodnega dela Grajske vasi, kjer so te sicer prostorsko zelo omejene. D) Druga naselja Druga naselja se prvenstveno notranje razvija z boljšo izkoriščenostjo in kakovostnejšo izrabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč, s prenovo in obnovo objektov in območij, z manjšimi širitvami z izjemo Kamenč, kjer je možna večja širitev naselja na proste površine v centralnem delu, ki so komunalno in infrastrukturno ustrezno opremljene. V drugih naseljih ima notranji razvoj prednost pred širitvijo, ki se lahko v majhnem obsegu načrtuje takrat, ko v naselju ni več na voljo prostih površina ali v primeru, da se s širitvijo sanira nezaključen rob naselja, omogoči razvoj obstoječi (gospodarski, kmetijski, gozdarski, turistični, ipd.) dejavnosti ali podobno. 2.7.2. Razvoj dejavnosti po naseljih 24. člen

(1)Nova poselitev se usmerja v poselitvena območja tistih naselij, ki so bolj urbanizirana. Prednost imajo naselja, ki predstavljajo prvo (Braslovče z Rakovljami) in drugo stopnjo (Letuš, Parižlje in Gomilsko) v omrežju naselij, sledijo naselja s tretjo stopnjo (Trnava s Šentrupertom, Šmatevž in Grajska vas). Razvoj naselja Trnava se skupaj s Šentrupertom zaradi ugodne prometne lege načrtuje tako, da se v naselji umesti proizvodne oziroma gospodarske dejavnosti (proizvodna obrt, druge oblike podjetništva, parkirne površine za mirujoči tovorni promet in podobno).

(2)Medsebojno funkcijsko in prostorsko povezani naselji Braslovče z Rakovljami predstavljata območje intenzivnejšega razvoja. Naselji nosita vlogo najpomembnejšega središča v občini, v katerem se skrbi za zadosten stanovanjski fond, razvija centralne in storitvene dejavnosti, dejavnosti splošne oskrbe, družbene dejavnosti, v manjši meri tudi nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture ter zagotavlja delovna mesta. Jedro se krepi tudi z višanjem stopnje infrastrukturne opremljenosti ter javnim potniškim prometom. Z razvojem Braslovč z Rakovljami, ki postaneta tudi kulturno središče občine, se ustvarjajo možnosti in pogoji za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin in ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete.

(3)Pri razvoju Braslovč se upošteva omejitve varstva kulturne dediščine, ki se upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Razvoj naselja Grajska vas, ki je poleg trškega jedra Braslovč prav tako zavarovano kot naselbinska dediščine, se omeji in usmeri zgolj na eno območje možne širitve, ki se ga umesti na način, da se, kolikor je mogoče, ohrani kulturna dediščina.

(4)Zaradi varstva pred poplavami se razvoj naselij ob toku reke Savinje (Letuš, Male Braslovče, Preserje, Parižlje, Topovlje, Orla vas) načrtuje skladno s predvidenimi protipoplavnimi ukrepi. Razvoj naselij ob toku reke Savinje (Letuš, Male Braslovče, Preserje, Parižlje, Topovlje, Orla vas), je omejen tudi z režimi ohranjanja naravnih vrednot (območje Nature 2000).

(5)Naselja v osrednjem delu občine (intenzivneje Zgornje Gorče, Poljče in Zakl, delno tudi Trnava in Grajska vas) se namenijo umeščanju kmetijskih gospodarstev in podpori kmetijski proizvodnji.

(6)Zaradi varstva podtalnice se razvoj naselja Podgorje pri Letušu v smislu intenzivnejšega kmetijstva omeji.

(7)V ostala strnjena naselja se usmerja bivanje, kmetijstvo, nemoteče gospodarske dejavnosti, turizem ter skupna infrastruktura in ureditve ter druge storitve, ki jih uporablja večje število uporabnikov (avtobusna postajališča, skupne parkirne površine, ekološki otoki ipd.). 2.7.3. Sanacija in prenova razpršene gradnje 25. člen

(1)Na območju Občine Braslovče niso predvidena območja sanacije razpršene gradnje na način njene vključitve v naselje, na način opredelitve novega naselja ali na način opredelitve posebnega zaključenega območja poselitve.

(2)Za posamezne objekte razpršene gradnje v občini ni predvidena druga sanacija, razen komunalne sanacije. 2.7.

1. Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve
2. člen A) Avtohtona razpršena poselitev zahodnega dela občine (v širšem območju naselij Dobrovlje in Podgorje pri Letušu)

(1)Na zahodnem hribovitem delu občine, v širšem območju naselij Dobrovlje in Podgorje pri Letušu, je poselitev izrazito disperzna, brez zgostitvenih jeder (vasi), prepoznana je kot avtohtona razpršena poselitev in se pretežno pojavlja v obliki kmetij v celkih.

(2)Za ta del občine se izdelajo taki prostorski ureditveni pogoji, ki ohranjajo značilnosti obstoječe grajene strukture. Avtohtoni poselitveni vzorec se ohranja in varuje z obnovo, prenovo in ponovno / spremenjeno rabo obstoječih zakonito zgrajenih objektov ali z novogradnjo, če gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenega območja. Nova gradnja mora skladno z določili 1. odstavka točke 1.1.3 SPRS ustvarjati predvsem prepoznaven red v prostoru. Pri njenem urejanju se upošteva velikost in razporeditev stavb ter izoblikovanost. Poseljene površine in njihovo urejanje se opredeli glede na značilnosti obstoječe gradnje, predvsem pa na osnovi analize lokacije in lege, krajinskih značilnosti, strukture, členjenosti, funkcij stavbnih enot in stavbne tipologije. Nova gradnja naj dviguje kvaliteto kulturne krajine, bivalne pogoje in zaposlitvene možnosti.

(3)V zahodni del občine se prvenstveno umešča gradnja, ki neposredno služi kmetijski ali gozdarski dejavnosti ali predstavlja dopolnilno dejavnost obstoječih kmetij, izjemoma pa tudi gradnja, ki neposredno služi turistični dejavnosti.

(4)Poselitev naj se praviloma načrtuje v naravovarstveno manj občutljivih območjih (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma območij Natura 2000). Zagotovitev nastanitvenih kapacitet (stanovanja, počitniški objekti) na območjih z naravnimi kakovostmi naj se prednostno zagotavlja v okviru obstoječega stavbnega fonda z možnostjo navezave na ohranjanje kvalitetne kulturne dediščine. Gradnja novih objektov naj se načrtuje tako, da se ne povzroča fragmentacije naravnih območij ter da se ohranja mejice, grmišča, posamezna in skupine dreves. Pri načrtovanju stavnih zemljišč naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti še na posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območjih, območjih ohranjanja habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij (ekološko pomembna območja) se novo poselitev prostorsko strukturira tako, da se omogoči neovirane prehode. B) Avtohtona razpršena poselitev osrednjega dela občine (v širšem območju naselij Podvrh, Letuš in Grajska vas)

(1)V osredjem delu občine, v gričevnatem območju oziroma na prehodu iz ravninskega dna v hribovit svet, v širšem območju naselij Podvrh, Letuš in Grajska vas, se razpršena poselitev pretežno pojavlja v obliki razloženih kmetij in drugih objektov, med njimi tudi območja pretežno stanovanjske rabe.

(2)V osrednjem delu občine se območje izven strnjenih naselij določi kot območje razpršene poselitve, ki je namenjeno gostitvi obstoječe grajene strukture skladno z njeno tipologijo, ki je lokalno prepoznavna. Na tem območju gre predvsem za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter dopolnilne gradnje objektov, ki pomenijo zaokrožitev in sanacijo posamičnih skupin objektov zunaj strnjenih naselij. Umeščanje nove grajene strukture mora biti skladno s prepoznanim vzorcem poselitve na lokalni ravni (slemenska gradnja, obcestna gradnja in podobno). C) Avtohtona razpršena poselitev vzhodnega dela občine (Savinjska dolina) V vzhodnem delu občine, na uravnanem dnu Savinjske doline, se razpršena poselitev pojavlja v avtohtoni obliki le izjemoma, največkrat gre za posamezne kmetije. Kot taka se tudi ohranja, zato se v ta del občine na območja avtohtone razpršene poselitve prvenstveno umešča gradnja, ki neposredno služi kmetijski dejavnosti ali predstavlja dopolnilno dejavnost obstoječih kmetij. D) Razpršena poselitev počitniških hiš Kot območje razpršene poselitve se v občini nahaja tudi območje počitniških hiš v skrajnem jugo-zahodnem delu območja naselja Grajska vas, na meji z naseljem Miklavžu pri Taboru, ki sega na območje sosednje Občine Tabor; razvija se kot zaključeno območje tako, da se usmeritve glede gradnje počitniških hiš uskladijo s sosednjo občino. Območje počitniških hiš se nahaja na območju, kjer je trend gradnje teh objektov že prisoten, pri čemer območje ustreza tudi določilom točke 1.1.6 SPRS in sicer gre za območje v ambientalno privlačnem naravnem okolju. Skladno z isto točko se območje načrtuje kot strnjeno, racionalno parcelirano območje, ki je skladno z regionalno in lokalno arhitekturno, naselbinsko in krajinsko tipiko in varstvenimi usmeritvami. 2.7.5. Urbanistično oblikovanje naselij 27. člen Urbanistično oblikovanje naselij mora biti skladno s strokovnimi podlagami iz 3. člena tega odloka. 2.8. Usmeritve za razvoj v krajini 2.8.1. Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire 28. člen Usmeritve so izdelane za razvojna območja za naslednje dejavnosti, ki so vezane na naravne vire: – kmetijstvo, – gozdarstvo, – vode, – turizem in rekreacija, – mineralne surovine. A) Kmetijstvo

(1)Pri primarni rabi prostora Občine Braslovče se njen obseg veča od trajnih rastlin na njivskih površinah, ki imajo delež 0,001 %, do gozda, ki pokriva okrog 45 % občine; večji obseg imajo še trajni ravniki in pašniki (z deležem 17 % oziroma površino 1.161 ha) ter njive in vrtovi (16 % oziroma 1.063 ha), veliko je tudi hmeljišč (6 % oziroma 423 ha). Delež dejanske rabe prostora sicer narašča v naslednjem vrstnem redu: trajne rastline na njivskih površinah, suha odprta zemljišča s posebnim rastlinskim pokrovom, plantaže gozdnega drevja, rastlinjaki, ostala zamočvirjena zemljišča, odprta zemljišča brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom, ostali trajni nasadi, vinogradi, kmetijske površine porasle z gozdnim drevjem, intenzivni sadovnjaki, neobdelana kmetijska zemljišča, zemljišča v zaraščanju, drevesa in grmičevje, ekstenzivni sadovnjaki, vode, hmeljišča, pozidana in sorodna zemljišča, njive in vrtovi, trajni travniki in pašniki in gozd (vir: ministrstvo, pristojno za kmetijstvo).

(2)Območja najboljših kmetijskih zemljišč obsegajo 2.204 ha zemljišč, kar predstavlja 83 % vseh kmetijskih zemljišč v Občini Braslovče, druga kmetijska zemljišča obsegajo 442 ha oziroma 17 %; skupna površina vseh kmetijskih zemljišč v občini je 2.647 ha (vir: PRO, SD-PRO). Največji strnjeni kompleksi najboljših kmetijskih zemljišč se nahajajo v vzhodnem delu občine, na uravnanem dnu Spodnje Savinjske doline. Ključna dejavnost pri rabi naravnih virov tega dela občine je bilo do sedaj kmetijstvo, ki pa zaradi načina kmetovanja uporablja veliko pesticidov (hmeljarstvo).

(3)Kmetijstvo v Občini Braslovče predstavlja v dolini monokulturna proizvodnja hmelja, na hribovitem območju pa živinoreja in trajni nasadi. V zadnjih letih se vse več kmetij usmerja v ekološko kmetovanje in različne dopolnilne dejavnosti (turizem, gozdarstvo). Številni ribniki in umetne zajezitve na območju pa predstavljajo ugodno možnost za razvoj ribogojstva.Za večino kmetov na obravnavanem območju kmetovanje ni edina dejavnost. Sicer je v Občini Braslovče cca. 8,4 % kmetovalcev.

(4)Kmetijske dejavnosti se tudi nadalje prednostno usmerja na območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo in sicer v ravninsko dno Spodnje Savinjske doline, predvsem v širša območja okoli naselij Zgornje Gorče, Poljče, Zakl in Trnava, delno tudi Grajska vas. Na teh območjih se izvaja ukrepe za posodabljanje kmetijske proizvodnje oziroma agrarne operacije, pri čemer se upošteva obstoječo krajinsko strukturo, mrežo poti, prostorske smeri, naravne koridorje in logiko krajinskega vzorca. Ukre