Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Podčetrtek, stran 9539.

(1)S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Podčetrtek (v nadaljevanju: OPN), ki ga je pod številko projekta 09-2006, izdelalo podjetje URBANISTI, d.o.o., Celje.

(2)Pravna podlaga za pripravo občinskega prostorskega načrta Občine Podčetrtek je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2; v nadaljevanju: ZPNačrt). 1.2. Območje občinskega prostorskega načrta 2. člen Območje OPN je celotno območje Občine Podčetrtek. 1.3. Strokovne podlage in drugi podatki 3. člen

(1)OPN je izdelan na podlagi naslednjih strokovnih podlag s področja poselitve: – Strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja in prostorski red Občine Podčetrtek (Arhitektura d.o.o., april 2006), – Arhitekturno urbanistična delavnica Podčetrtek: Vsebinska izhodišča za urejanje podeželskega prostora Občine Podčetrtek (UL, Fakulteta za arhitekturo, oktober–november 2000).

(2)Za področje načrtovanja prostorskega razvoja naselij Podčetrtek in Imeno je bila uporabljena strokovna podlaga s področja geologije: – Geološka zgradba, neotektonsko seizmična aktivnost, inženirsko-geološke in stabilitetne razmere na območju urbanistične zazidave Podčetrtka in Imena, Geološki zavod Ljubljana, 1975.

(3)Kot podlaga za celovito načrtovanje naselja Podčetrtek je bil izdelan urbanistični načrt, in sicer: – Urbanistični načrt za naselje Podčetrtek (URBANISTI, d.o.o., Celje, 2008, št. proj. 28-2007).

(4)Kot podlaga za posamezna območja širitve stavbnih zemljišč so bile uporabljene strokovne podlage: – Idejna zasnova ekološkega posestva Pri Krulecih, Sv. Ema, 2008 in – Urbanistični načrt za naselje Podčetrtek (URBANISTI, d.o.o., Celje, 2008, št. proj. 28-2007).

(5)Z namenom zagotavljanja protipoplavne zaščite obstoječe in predvidene urbanizacije v naselju Podčetrtek so bile izdelane posebne strokovne podlage s področja upravljanja z vodami za območje Občine Podčetrtek, v okviru katere je bila izdelana tudi hidrološko-hidravlična analiza vodnega režima Sotle (M design, M. Planinšek, Celje, 2009) ter dodatna hidrološko hidravlična analiza, ki je priloga OPN, in sicer: – OPN Podčetrtek, Karte globin in razredov poplavne nevarnosti za območje Sotle od Podčetrtškega potoka do sotočja z Mestinjščico, Hidrosvet, d.o.o., št. 10/14, Celje, marec 2015.

(6)Za področje (gospodarskega) razvoja je bila uporabljena strokovna podlaga: – Izhodišča razvojnega programa Obsotelja in Kozjanskega za občine: Bistrica ob Sotli, Dobje, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Razvojna agencija Sotla, Šmarje pri Jelšah in Razvojna agencija Kozjansko, Šentjur, september 2005.

(7)Za področje mineralnih surovin so bile uporabljene strokovne podlage: – Ocena stanja in vrednotenje ležišč tehničnega gradbenega kamna na območju Občine Šmarje pri Jelšah, Geološki zavod Slovenije, 1994, – Poročilo o geoloških razmerah posameznih nahajališč tehničnega kamna – dolomita na zahodnem območju Občine Podčetrtek, izdelal Ivan Strgar, Minervo Control, d.o.o., Ljubljana, št. 66/07-PB, datum

2. 2007 ter – Idejna zasnova za izkoriščanje in sanacijo kamnolomov tehničnega kamna – dolomita na lokacijah »Lendrše« in »Rudnica – Bukov gaj« v Občini Podčetrtek/strokovne podlage za dopolnitev in spremembo občinskih prostorskih aktov Občine Podčetrtek/, izdelal Minervo Control, d.o.o., Ljubljana, št. 49/07-PB, datum januar 2008.

(8)V postopku priprave OPN je bila izdelana celovita presoja akta na okolje in izdelano okoljsko poročilo, ki je priloga OPN, in sicer: – Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Podčetrtek, Oikos, d.o.o., št. 1171/09, januar 2016.

(9)OPN je izdelan na podlagi naslednjih digitalnih podatkov: – prostorske sestavine dolgoročnega plana občine za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1986–1990, digitalizacija: Geodetski zavod Celje, d.o.o., april 2004 (v nadaljnjem besedilu: zadnji sprejet prostorski plan občine), – digitalnega katastrskega načrta, vir: GURS, 26. 4. 2016, – katastra stavb, vir: GURS, 26. 4. 2016.

(10)OPN na posameznih mestih dosledno in dobesedno izhaja iz zgoraj navedenih strokovnih podlag, vendar je nadaljnje sklicevanje na avtorska dela zaradi preglednosti v prostorskem aktu izpuščeno. V OPN so vključene smernice nosilcev urejanja prostora, ki so priloga k temu prostorskemu aktu. Vse strokovne podlage iz tega člena so priloga k temu prostorskemu aktu in se hranijo v spisu postopka pri pripravljalcu prostorskega akta. 1.4. Vsebina prostorskega akta 4. člen

(1)Občinski prostorski načrt Občine Podčetrtek (v nadaljevanju: OPN) je sestavljen iz tekstualnega dela (odloka) in grafičnega dela ter prilog:

(2)Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednje vsebine:

1. uvodne določbe,
2. strateški del,
3. izvedbeni del,
4. prehodne določbe,
5. končne določbe.

(3)Grafični del OPN je sestavljen iz naslednje vsebine:

1. grafični prikazi strateškega dela,
2. grafični prikazi izvedbenega dela.

(4)Priloge OPN so naslednje:

1. izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev,
6. povzetek za javnost,
7. okoljsko poročilo. 1.
8. Uporabljeni izrazi
9. člen

(1)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »vrste objektov glede na namen«, pomenijo naslednje: – vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov so dane v skladu z uredbo, ki ureja klasifikacijo vrst objektov, – vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen so večinoma podane v vsebinskem smislu, izjemoma (v tabeli 3 ) pa tudi glede na uredbo, ki razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje.

(2)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »parcelo, namenjena gradnji«, pomenijo naslednje: – parcela, namenjena gradnji oziroma gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu, – parcela, namenjena gradnji na katerem stoji objekt je gradbena parcela, ki je določena v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov, – če obstoječ objekt nima določene parcele, namenjene gradnji, se za namen postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 4, in sicer tako, da znaša odmik nezahtevnih in enostavnih objektov od stavbe največ 20 m, – v geodetskih postopkih določanja parcele, namenjene gradnji oziroma gradbene parcele, se le-ta določa v površini kot je predpisana v pogojih parcelacije; če se parcela, namenjena gradnji oziroma gradbena parcela določa za obstoječe objekte in presega določila o minimalni in maksimalni površini parcel, namenjenih gradnji, se določi glede na namembnost objekta v površini, ki omogoča rabo objekta ali stavbe ali sklopa objektov z zunanjimi ureditvami.

(3)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »velikost objektov«, pomenijo naslednje: – tlorisna površina je določena kot tlorisna površina ene etaže in sicer tiste, ki ima največjo tlorisno površino, – višina objekta je določena kot višina najvišje točke objekta merjeno od najnižje točke okoliškega terena, – v okviru oznake »K« (za klet) ni določeno število etaž kleti (klet je mogoče izvesti v več nivojih oziroma etažah), – objekt mora zadostit vsem pogojem, ki so predpisani za velikost objekta.

(4)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »faktorje izrabe«, pomenijo naslednje: – faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, je določen kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena, – faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, je določen kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji, – pri določanju maksimalnih faktorjev izrabe in faktorjev zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se upoštevajo površine vseh objektov, tudi vseh enostavnih in nezahtevnih objektov, na parceli, namenjeni gradnji.

(5)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »odmike«, pomenijo naslednje: – odmik od parcelnih meja ali odmik med posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe nad/pod terenom, in sicer na tlorisni projekciji.

(6)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »grajeno območje kmetije«, pomenijo naslednje: – grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se z ravnimi črtami povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije.

(7)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na usmeritve glede zahtev glede natečajev, pomenijo naslednje: – določilo glede obveznosti natečajev, ki se glasi kot »ne«, pomeni, da natečaji niso obvezni, vendar pa ob tem niso prepovedani.

(8)V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na naselja, pomenijo naslednje: – območja naselij po registru prostorskih enot (RPE) pomenijo območja naselij, ki predstavljajo evidentirane uradne členitve prostora, določene z zakoni, uredbami, odloki ali sklepi Geodetske uprave Republike Slovenije, – poselitvena območja naselij pomenijo območja naselij in območja, predvidena za njihovo širitev, ki so bila kot taka določena v veljavnem prostorskem planu občine, – okvirna območja naselij pomenijo s tem odlokom določena območja strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.

(9)V odloku uporabljeni izraz »okvirne usmeritve za izdelavo novih OPPN« pomenijo navedbo zgolj okvirnih usmeritev za nadaljnje, podrobnejše prostorsko načrtovanje, in so lahko podane na podlagi urbanističnih načrtov ter niso zavezujoče, pač pa predstavljajo strokovno osnovo za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Predlagane okvirne usmeritve se lahko v fazi izdelave OPPN tudi spremenijo, vendar ne bistveno, če se pri podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo OPN in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Odstopanja od predlaganih okvirnih usmeritev ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom, s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin, s pogoji varstva kmetijskih zemljišč ter s pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine in ohranjanja narave. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo in imajo v področni zakonodaji opredeljeno te pristojnosti.

(10)V odloku uporabljeno določilo »gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani« se nanaša na objekte, ki se lahko dejansko izvedejo kot vkopani objekti, med drugim predvsem cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.

(11)V odloku uporabljeno določilo glede max. višine kolenčnega zidu v mansardi se upošteva le v primeru izgradnje vseh dopustnih etaž oziroma največje dopustne višine objekta. V primeru izgradnje objekta nižje višine od max. dovoljene, se ne upošteva določil glede max. višine kolenčnega zidu, in lahko le-ta znaša do višine etaže, vendar ne več kot 3 m.

(12)V odloku uporabljeno določilo glede oblikovanja streh objektov, ki predpisuje, da naj bodo strehe »ravne oziroma z minimalnim naklonom«, pomeni, da je maksimalen naklon takih streh 10°.

(13)V odloku uporabljeno določilo glede oblikovanja streh objektov, ki predpisuje, da naj bodo strehe »simetrične dvokapnice« pomeni, da mora biti simetrija izkazana samo v naklonu strehe.

(14)V odloku uporabljeno določilo glede oblikovanja streh objektov v poglavju 3.5.

1. Prostorski izvedbeni pogoji za posamezne EUP se ne nanaša na oblikovanje streh nezahtevnih in enostavnih objektov, te določbe so predpisane v
2. členu.

(15)V odloku uporabljeni kratici KVP in KVS pomenita kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Kratica KD pomeni kulturno dediščino.

(16)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve objektov ali predpisi s področja prostorskega načrtovanja ter drugimi predpisi.

1. STRATEŠKI DEL 2.
2. Splošne določbe
3. člen V strateškem delu OPN so za celotno območje Občine Podčetrtek določena: – izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, – zasnova prostorskega razvoja občine, – zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena, – okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, – okvirna območja razpršene poselitve, – usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, – usmeritve za razvoj v krajini, – usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, – usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. 2.
4. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 2.2.1 Osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja
5. člen A) Splošno o Občini Podčetrtek.

(1)Občina Podčetrtek leži ob državni meji s Hrvaško v vzhodnem delu Slovenije, na območju Kozjanskega. Nahaja se na območju nekdanje skupne Občine Šmarje pri Jelšah, ki je nekoč obsegala skoraj šestkrat večje območje oziroma celotno naravno geografsko enotno Šmarsko-Rogaškega podolja, doline Sotle s pritoki, Virštanjskih goric in Kozjanskega. S sprejetjem Zakona o lokalni samoupravi leta 1994 je najprej nastala Občina Podčetrtek, s ponovno delitvijo občin leta 1998 pa se je še ta razdelila na dve samostojni občini: Podčetrtek in Bistrica ob Sotli. Sedež Občine Podčetrtek je v istoimenskem naselju Podčetrtek. Občina Podčetrtek sodi v upravno enoto Šmarje pri Jelšah.

(2)Sedanja občina meji na severnem delu na občini Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah, na zahodu na Občino Šentjur pri Celju, na jugu pa na občini Kozje in Bistrica ob Sotli. Na vzhodni strani meji Občina Podčetrtek s Hrvaško. Državna meja poteka po reki Sotli.

(3)Sedež sedanje Občine Podčetrtek je v istoimenskem naselju Podčetrtek. Na območju občine, ki meri 60,56 km 2 , živi v 26 naseljih 3.325 prebivalcev (Statistični urad RS – SURS, 2016). Zračna razdalja med skrajno severno in južno točko občine je 15,7 km in med skrajno vzhodno in zahodno točko 8,8 km. V letu 2016 je bilo evidentiranih 1555 hišnih številk (SURS 2016). Občino sedaj sestavlja 5 krajevnih skupnosti (KS Pristava pri Mestinju, Podčetrtek, Virštanj, Polje ob Sotli in Olimje) in 26 naselij (po registru prostorskih enot, GURS). Po velikosti ozemlja je največja KS Podčetrtek, najmanjša pa je KS Olimje. Najgosteje je naseljena KS Pristava pri Mestinju, najredkeje pa KS Polje ob Sotli.

(4)Zelo pomembna je obmejna lega občine s sosednjo Republiko Hrvaško. Gre za pomembno vprašanje meddržavnega sodelovanja na različnih področjih, pri katerih lahko občina odigra pomembno vlogo. Na območju Občine Podčetrtek je mednarodni mejni prehod Imeno. Status maloobmejnih mejnih prehodov pa še ni dokončno določen. Dosežen je le meddržavni dogovor o prostem prehodu meje na področju Term Olimia, ki velja le za goste v času njihovega bivanja v kraju. B) Poselitev in demografija.

(1)Gostota poselitve je 54,9 prebivalcev/km 2 , kar je pod slovenskim povprečjem (101,8 preb./km 2 , SURS, 2016). V Občini Podčetrtek se nahaja 26 naselij, ki so dokaj neenakomerno razporejena. Nekaj naselij je nastalo na ravnini (Podčetrtek, Sela, Vonarje, Imeno), veliko jih je nastalo na gričevnatem svetu (Olimje, Jerčin, Gostinca, Verače) in kot naselje na hribu (Sv. Ema). Območje občine ni ravninski svet, so le deli, kjer tečejo pritoki reke Sotle.

(2)Največje število prebivalcev je v naselju Podčetrtek (534 prebivalcev), kar je 16%, drugo naselje je Imeno s 318 prebivalci, kar je 9,5% in na tretjem mestu je naselje Olimje s 265 prebivalci, kar je 9% (SURS, 2016).

(3)Demografska slika se odraža tudi v poseljenosti prostora. Najpomembnejše naselje v občini je Podčetrtek, ki je hkrati občinsko središče. Sledijo mu Pristava pri Mestinju, Imeno in Olimje. Poleg teh naselij sta pomembni naselji tudi Virštanj in Polje ob Sotli, ki opravljata funkcije vsakodnevne oskrbe. Ostala naselja imajo le eno ali dve dejavnosti, med katerimi prevladuje trgovina s prehrano, večinoma so tudi opremljena z avtobusno postajo. Skoraj polovica naselij v občini pa nima prav nobene dejavnosti, prav tako niso opremljena s postajališčem javnega potniškega prometa.

(4)Obstoj tako majhnega števila centralnih naselij je prav gotovo pogojen z reliefnimi (naravno geografskimi) in gospodarskimi razmerami. Na območju občine so značilna podeželska naselja. Glede na gričevnat svet in intenzivno kmetijsko gospodarstvo zasledimo tu razložena naselja, kjer se med posameznimi domovi razprostirajo kmetijske površine (Virštanj, Nezbiše, Olimje ...).

(5)Število prebivalcev v Občini Podčetrtek se giblje okrog skupnega števila 3.300. Točno toliko je bilo prebivalcev leta 1999, do leta 2003 je prisoten rahel upad (najmanj prebivalcev v letu 2002, 3.276) in ponovna rast do števila 3.300 v letu 2003; od tega leta dalje se število prebivalcev v krajših časovnih rokih rahlo zvišuje, pa nato spet rahlo pada (najmanj prebivalcev v letu 2008, 3.266, največ v letu 2015, 3.346), leta 2016 število prebivalcev občine znaša 3.325 (SUR, 2016).

(6)Na območju občine prevladujejo naslednji tipi naselij: strnjeno naselje s pretežno obcestno zasnovo (tudi kombinacija z gručo), zdraviliški del (Terme Olimia), razložena obcestna pozidava, ki jo sestavljajo pretežno kmetije, obcestna pozidava ob glavnih komunikacijah (gre za novejšo pozidavo, ki se kaže kot širitev strnjenih naselij ali kot intenzivna pozidava ob glavni cesti – preobrazba obstoječih razloženih naselij v gosto obcestno pozidavo), večje območje samostojnih kmetij, zidanice v kombinaciji s počitniškimi objekti (avtohtona struktura doživlja preobrazbo, pri čemer se še vedno ohranja značilna podoba kulturne krajine), slemenska pozidava v kombinaciji s samotnimi kmetijami na južnih pobočjih, slemenska pozidava. C) Prometna infrastruktura. Poglavitna prometna žila v občini poteka iz celjske smeri po regionalni cesti Celje–Brežice: skozi Pristavo pri Mestinju, Podčetrtek, Imeno, Prelasko in naprej proti Brežicam. Ker občina meji na Republiko Hrvaško, je v občini cestni mednarodni mejni prehod (Imeno). Ostale ceste, ki povezujejo naselja v in izven občine so lokalnega značaja. Kljub dobro prepredeni cestni mreži, je le-ta v pretežni meri v slabem stanju, predvsem zaradi plazovitosti terena. Bolj ko se dvigujemo v gričevnat svet pa postajajo ceste vse bolj ozke in makadamske. V občini je samo eno organizirano parkirišče javnega značaja (v občinski lasti), in sicer v naselju Podčetrtek. Večja avtobusna postaja, ki povezuje vse dostopne kraje v občini, se nahaja v Podčetrtku. Od tu je tudi izhodišče rednih zvez s Celjem. Kljub temu je v občini še kar nekaj krajev (polovica), ki nimajo avtobusne postaje. Skozi občino poteka tudi železniški promet (enotirna železniška proga) po progi Celje–Imeno. D) Energetska infrastruktura. Na energetsko omrežje je priključenih 98% vseh stanovanj v občini. Na zahodnem delu občino prečka 380 kV enosistemski daljnovod, ki poteka iz jedrske elektrarne Krško. Občino prečka tudi obstoječi prenosni plinovod M4. Občina mora določiti koncesionarja in poskrbeti za distribucijsko omrežje za napajanje stanovanj in drugih porabnikov z zemeljskim plinom. Plan plinifikacije v Občini Podčetrtek še ni izdelan. Na celotnem območju OPN je možna zgraditev prenosnega in distribucijskega sistema zemeljskega plina za oskrbo gospodinjstev, industrije in javnih ustanov z zemeljskim plinom. E) Vloga kulturne dediščine. V Občini Podčetrtek je evidentiranih večje število enot kulturne dediščine, med njimi jih ima skoraj polovica status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Prisotna je arheološka dediščina (npr. Golobinjek ob Sotli – Rimska naselbina Britof, Gradišče Rudna, Prelasko – Rimska naselbina Selšica). Nekatera od naselij so zavarovana kot naselbinska dediščina (trško jedro Podčetrtka, vas Polje ob Sotli, Sedlarjevo, Olimje). Naselbinska dediščina načeloma ni ogrožena, razen z morebitnimi novogradnjami, ki pa morajo spoštovati urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto trškega jedra. Nadalje se v občini nahaja večje število profane (hiše, hrami, mlinske hiše, vodni mlini, vinske kleti, gospodarska poslopja, toplarji ipd.) in sakralne stavbne dediščine (številne cerkve) ter sakralno profana stavbna dediščina (Samostan Olimje) F) Vloga kulturne krajine, naravnih vrednot, zavarovanih območij narave in posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000).

(1)Občina Podčetrtek se po reliefnih enotah in oblikah deli na tri dele: severni del predstavlja gričevje z udornico, ki jo je v preteklosti povzročila reka Sotla, osrednji del je hribovit z zaobljenimi vrhovi ter južni del, ki je prav tako gričevnat. Hribovit del v sredini občine je del, ki pripada predalpskim regijam, kjer je prisoten predalpski kras, vendar se na območju ni ustvarila kraška jama.

(2)Hribovit del območja spada v območja z nadmorsko višino od 400–599 m, gričevnat pa od 200–399 m. Pokrajina je na prvi pogled razgibana, a vseeno zelo enotna. Sestavljajo jo večinoma prijazne, precej položne in zaobljene gorice, izoblikovane v usedlinah nekdanjega panonskega morja iz terciarja, nekatere mlajših geoloških dob. V goricah je dokaj veliko površin primernih za obdelovanje in naselitev. Med goricami je nešteto dolin, ki so gosto naseljene. Termalni vrelci v okolici Podčetrtka so zajeti v zdraviliške namene. Pojavljajo se sicer v širši coni, od Olimja do sotočja Sotle in Mestinjšice. Vsi vrelci so vezani na prelome in se pojavljajo ob stikališčih prelomov različnih smeri. Področja termalnih vrelcev sestoje iz triasnih, terciarnih in kvartarnih kamnin. Izviri se pojavljajo na območju velikem približno 50 km 2 . Za njihov nastanek so pomembni terciarni sedimenti.

(3)Znotraj Občine Podčetrtek se nahaja še južni del Vonarskega jezera, ki je trenutno prazno. Za omenjeno območje se bo izdelal skupni medobčinski izvedbeni prostorski akt.

(4)Na območju občine je določenih 9 naravnih vrednot. Največ jih je državnega pomena. Na območju Občine Podčetrtek so določena štiri območja Natura 2000, ki so na ozemlju EU pomembni za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov. Z aktom o zavarovanju je skoraj polovica ozemlja Občine Podčetrtek zavarovana kot regijski park Kozjanski park. 2.2.2 Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije 8. člen

(1)Območja s posebnimi potenciali so predvsem zavarovano območje regijski park Kozjanski park in območje zdravilišča Terme Olimia, območij s posebnimi problemi načeloma ni na območju občine. Med problemska območja uvrščamo le poplavna območja, ki otežujejo posamezne dejavnosti in širitev pozidave.

(2)Ključni problemi in razvojne težnje so: – Občina Podčetrtek leži ob meji z Republiko Hrvaško, kar je potrebno izkoristiti kot komparativno prednost tega območja, – Terme Olimia v Podčetrtku spadajo v širše zdraviliško območje (terme v Rogaški Slatini, Čateške toplice itd.), kar je možno izkoristiti pri njihovem nadaljnjem razvoju; razmisliti je potrebno o vrsti in kakovosti ponudbe ter povezovanju z ostalimi možnostmi za razvoj turizma v občini, – med večje probleme v občini spada poseben tip poselitve v vinogradniških območjih, kjer gre za dokaj neracionalno umeščanje objektov v prostor, brez enotnih kriterijev glede arhitekturnega oblikovanja stavb, na območjih, ki jih je težje komunalno opremiti in podobno; zaradi naravne privlačnosti prostora in vse večjega opuščanja kmetij je na teh območjih še posebej prisotna težnja po novogradnjah na številnih novih lokacijah, in sicer predvsem za gradnjo vikendov oziroma počitniških objektov, ki pa se sčasoma transformirajo v stanovanjske objekte, kar povzroča v prostoru večje konflikte, – velik potencial za razvoj turizma predstavlja Vonarsko jezero, ki se ga lahko ponovno ojezeri in nameni za nove turistično rekreacijske vsebine, – posamezni objekti spreminjajo namembnost, naselja se prestrukturirajo in izgubljajo svojo identiteto, v poselitvenih vzorcih pa poteka preobrazba, zaradi katere spreminjajo obliko in s tem vlogo v prostoru; v tem okviru lahko tudi v prihodnosti pričakujemo večji pritisk na prostor in potrebe po zazidljivih parcelah, – prostor infrastrukturno še ni zadovoljivo opremljen; infrastruktura pomeni tudi veliko finančno breme za občino; cestno omrežje je sicer gosto razpredeno, vendar razen regionalne ceste v slabem stanju; ustrezno razvita infrastruktura sodi med pomembne dejavnike razvoja – še posebej cestno omrežje, ki mora zagotavljati varen in hiter dostop do delovnih mest, oskrbnih, upravnih in drugih dejavnosti v posameznih naseljih občine, – dejanske razmere v občini kažejo, da so ustrezna delovna mesta, prometna dostopnost ter razvitost ostalih infrastrukturnih omrežij (predvsem socialne infrastrukture), tisti dejavniki, ki usmerjajo razvoj v dolino Sotle, ostala območja pa so v nevarnosti, da se pričnejo prazniti, – regionalna cesta, ki vodi iz Krškega proti Rogaški Slatini, prestavlja glavno os celotne občine, na katero je vezana tako poselitev kot celotni razvoj; na posameznih odsekih regionalne ceste se pojavlja dokaj močan trend urbanizacije (širitev grajenih struktur ob komunikacijah), – v občini prevladuje razpršena poselitev, kar je predvsem posledica izredno razgibanega reliefa, – kljub omenjenemu pritisku po novogradnjah pa na drugi strani lahko zabeležimo močno propadanje posameznih kmetij in opuščanje zidanic v njihovi primarni vlogi, – poseben trend je želja in potreba ljudi, da gradijo na svojem zemljišču; v mnogih primerih to še vedno izhaja iz socialnih in eksistenčnih problemov mladih družin, ki nimajo sredstev za nakup novega zemljišča ali že zgrajenega stanovanja, – v preteklem obdobju je nastalo veliko novogradenj iz naslova gradnje nadomestnih objektov (še posebej po potresu leta 1974), pri čemer je bila osnovna zahteva, zapisana v izdanih odločbah, porušitev starih objektov; na ta način se je izgubilo mnogo stavbnega fonda, ki bi lahko z ustrezno obnovo služil za drugo hišo na kmetiji ali razvoj dopolnilnih dejavnosti, – med najpomembnejše značilnosti obravnavanega prostora lahko štejemo številne cerkve, ki se nahajajo na slemenih (Sv. Ema, Urban, Devica Marija, Olimje ...) in predstavljajo najvidnejše elemente prostora; zato je potrebno tudi pri bodočem urejanju prostora upoštevati ohranjanje vedut kot pomembno vsebinsko izhodišče, – prebivalstvo v Občini Podčetrtek je pretežno kmečko, precejšen delež ljudi pa se zaposluje v turizmu (zdravilišče) in obrti; kljub temu je potrebno razmišljati o možnosti razvoja različnih dejavnosti, ki bodo zagotavljale enakovredni razvoj celotnega prostora občine, – za zagotavljanje ustreznega razvoja občine je potrebno zagotoviti tudi dovolj visok bivanjski/stanovanjski standard, ki temelji na ustrezno opremljenih stavbnih zemljiščih (urejena politika prometa z nepremičninami, cenovna politika komunalnih in drugih prispevkov ...), – za potrebe lokalnega podjetništva je potrebno oblikovati ustrezne gospodarske (obrtne) cone lokalnega pomena oziroma območja mešane rabe (delo in bivanje). 2.2.3 Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin 9. člen Medsebojni vlivi in povezave s sosednjimi območji izhajajo iz zgoraj opisanih razvojnih teženj, in sicer: – lega občine tik ob meji z Republiko Hrvaško nakazuje na komparativno prednost območja, ki se kaže prvenstveno v čezmejni turistični ponudbi in tudi čezmejnemu trgu občinske in zdraviliške ponudbe, – prav tako lega občine v širši zdraviliško termalni regij narekuje povezave s sosednjimi zdravilišči/občinami v skupni turistični ponudbi v čedalje širšem evropskem prostoru, – skupno sodelovanje pri načrtovanju in razvoju zahteva tudi lega občine v Kozjanskem parku (regijskem parku), ki obsega poleg Občine Podčetrtek še Bistrico ob Sotli, Brežice, Kozje in Krško, – Občina Podčetrtek se s sosednjimi občinami povezuje tudi pri načrtovanju na območjih, ki teritorialno posegajo izven njenih meja, nanašajo pa se na specifične razvojne elemente, od ureditve infrastrukture do ureditve Vonarskega jezera in podobno. 2.2.4 Cilji prostorskega razvoja občine 10. člen

(1)Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja opredeljeni z namenom razreševanja obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov v občini ter preusmeritve negativnih teženj in doseganja večje stopnje urejenosti v prostoru, pri čemer bo dan poudarek na strateškem položaju občine ob hrvaški meji ter bližini mesta Zagreb.

(2)V prostorski razvoj občine se vnašajo nove vsebine, kot so poslovno obrtne dejavnosti, trgovina, usmerjena stanovanjska gradnja, rešujejo se konflikti v prostoru, rešujejo se razvojni pogledi, kot je pospeševanje razvoja občine v odnosu do regije, začrtajo se razvojne potrebe občine po novih poslovnih površinah v smislu razvoja tržnega gospodarstva, uredi se policentrični razvoj naselij v občini, učinkovito se uredi načrtovanje prometne in druge infrastrukture v občini, zagotovijo se pogoji za turistični razvoj celotnega območja občine s poudarkom na celovitem urejanju območja glavnega turističnega generatorja v občini (Terme Olimia) oziroma območja ob Sotli, zagotovijo se pogoji za storitvene dejavnosti na območju celotne občine, zagotovi se kompleksna ureditev gospodarske (poslovno obrtne) cone z ustrezno umestitvijo v prostor, zagotovijo so pogoji za prestrukturiranje večjih kmetij v celovite gospodarske subjekte, zagotovijo se pogoji za ohranjanje poselitve na območju avtohtone razpršene poselitve ter za usmerjanje nove gradnje v obstoječa naselja s poudarkom na kompleksnejši ureditvi občinskega središča, naselja Podčetrtek.

(3)Globalni cilji prostorskega razvoja Občine Podčetrtek so naslednji: – Uravnotežen in policentričen razvoj omrežja urbanih naselij: S čim bolj uravnoteženim razvojem celotnega prostora občine, ki teži k enakovredni porazdelitvi družbene in socialne infrastrukture, delovnih mest in stanovanj bo omogočena tudi prostorska integracija občine kot predpogoj za socialno in kulturno enotnost, gospodarsko učinkovitost ter socialno pravičnost. V tem smislu je potrebno poskrbeti tudi za ustrezen razvoj odmaknjenih ruralnih območij. Predvsem je potrebno zagotoviti možnost za uveljavitev primerjalnih prednosti in uveljavitev konkurenčnosti ter učinkovitosti posameznih območij, še posebej v manj dostopnih legah. Tako bo omogočena tudi ohranitev in varovanje (prostorske) identitete občine v primerjavi z drugimi občinami v regiji in državi, – Enakovredna dostopnost do dobrin skupnega pomena in znanja s pomočjo sodobne infrastrukture: Z razvojem ustrezne (prometne) infrastrukture, ki bo v bodoče omogočala hitrejšo fizično dostopnost do dobrin skupnega pomena in z razvojem novih tehnologij, ki bodo zagotavljale dostopnost (do informacij) na daljavo, bo mogoče preprečiti nastajanje ali širjenje že obstoječih manj razvitih območij v občini, v katerih so/bi bili pogoji življenja slabši in manj kakovostni. Poleg razvoja prometne infrastrukture pa je potrebno skrbeti predvsem za izobraževanje in osveščanje javnosti, – Varčna in smotrna raba prostora in skrb za okolje (trajnostni razvoj ter skrb za naravno in kulturno dediščino): S smotrnim načrtovanjem rabe prostora je potrebno zagotoviti racionalno in varčno rabo zemljišč ter naložb v zemljišča, varovanje gradbene substance ter ohranjanje narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti) in kulturne dediščine, varovanje obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov ter varovanje okolja nasploh. Z uveljavljanjem novih tehnologij, proizvodov pa tudi z ustanavljanjem novih institucij, instrumentov in orodij je mogoče zagotavljati takšne posege v prostor, ki so bodo prijazni do človeka in okolja.

(4)Občina Podčetrtek je predvsem turistična občina, zato so prioritete pri načrtovanju in urejanju celotnega občinskega teritorija usmerjene v zagotavljanje prostorske in ambientalne atraktivnosti ter oblikovanje ustrezne turistične infrastrukture, ki bo občini in turističnemu sektorju zagotavljala trajno lokacijsko privlačnost in učinkovito poslovanje. V tem okviru je še posebej izpostavljena potreba po celovitem in kvalitativnem urejanju prostora med trškim jedrom Podčetrtka in kompleksom zdravilišča, kot prioritetnem območju širitve turističnih kapacitet in spremljajočih programov.

(5)Ostala območja občinskega teritorija naj se – kljub zagotavljanju ustreznih razvojnih pogojev na posamezni lokaciji – prvenstveno urejajo v okviru realnih možnosti in varovanja obstoječih prostorskih kvalitet lokalnega in širšega nacionalnega prostora. 2.2.5 Konceptualna izhodišča prostorskega razvoja občine 11. člen

(1)V Občini Podčetrtek je prisotna težnja po gradnji turistične infrastrukture tako v domeni individualno orientiranega podjetniškega sektorja, kot tudi osrednje gospodarske družbe v občini tj. Term Olimia; evidentna je tudi potreba po zagotavljanju novih površin za stanovanjsko gradnjo, ki jo je prvenstveno potrebno zagotavljati z zgoščevanjem znotraj obstoječih območij poselitve.

(2)Razvojne pobude Občine Podčetrtek sledijo potrebam občanov, z njimi želi občina dolgoročno zagotoviti ustrezne pogoje za usklajen in vzdržen razvoj posod tam, kjer je prisotna posamezna podjetniška iniciativa ali potreba po zagotavljanju stanovanjskih površin in površin za razvoj kmetijske dejavnosti na način, da je omogočen trajnostni prostorski razvoj.

(3)Strategija Občine Podčetrtek na območju znotraj zavarovanega Kozjanskega parka mora biti usmerjena v zagotavljanje pogojev razvoja in bivanja znotraj parka in v kooperativno sodelovanje pri oblikovanju za to ustreznih prostorskih rešitev, ob upoštevanju načel varovanja in ohranjanja naravnih vrednot, območij biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine.

(4)Na področju kmetijstva so zaradi specifike terena in strukture poselitve prioritete usmerjene predvsem v razvoj dopolnilnih dejavnosti in ohranjanje obstoječe posestne strukture (pri novih posegih v prostor naj se ne razgrajujejo že sedaj po obsegu omejena kmetijska zemljišča).

(5)Občina Podčetrtek je percepcijsko in programsko turistična občina, zato so prioritete pri načrtovanju in urejanju prostora usmerjene v zagotavljanje potrebne turistične infrastrukture, zadostne kvote zazidljivih površin za stanovanjsko gradnjo in ustrezne prostorske rezerve za zagotavljanje trajnega obstoja turistične panoge na območju občine. Potrebe lokalnega podjetništva ostalih gospodarskih panog naj se zagotovijo z oblikovanjem ene ali dveh lokacij gospodarskih con v katerih je omogočena gradnja gospodarskih objektov. 2.3. Zasnova prostorskega razvoja občine 2.3.1. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti 12. člen

(1)Glavna prostorska razvojna os tudi v bodoče ostane nižinski koridor regionalne ceste v dolini reke Sotle, kot osrednja hrbtenica na katero se veže poselitev; na posameznih odsekih se v skladu z obstoječo potrebo in iniciativo zagotovi ustrezne nove površine za turizem, stanovanjsko gradnjo in obrt (Pristava pri Mestinju, Podčetrtek, Imeno, Sedlarjevo), in sicer po principu zaokrožitve naselij oziroma zgoščevanja grajene strukture z minimalno širitvijo obstoječih poselitvenih območij.

(2)Širše območje naselja Podčetrtek postane prioritetno razvojno območje v katerem se realizira večina pobud iz javnega in gospodarskega sektorja; območje gravitira v širši prostor z osrednjo turistično ponudbo, centralnimi in oskrbnimi dejavnostmi, javnimi programi in ostalimi servisi in storitvami; trško jedro se z vzpostavitvijo t.i. promenade neposredno naveže na kompleks Term Olimia in v nadaljevanju na območje termalnega parka Aqualuna. Ker naselje Podčetrtek predstavlja lokalno središče, poleg tega pa tudi turistično naselje, se zanj izdela urbanistični načrt.

(3)Nove lokacije za poselitev na ostalem teritoriju občine se prvenstveno zagotavlja kot zgoščevaje poselitve znotraj obstoječih naselij, v ta namen se evidentira prostorske rezerve za dolgoročno pokrivanje zemljiških potreb; primerne lokacije so predvsem na obrobjih naselij: Pristava pri Mestinju, Podčetrtek, Imeno in Sedlarjevo, pri čemer mora biti posebna pozornost dana predvsem kvalitetni kontinuiteti naselbinske dediščine naselij Sedlarjevo in Podčetrtek.

(4)Lokacije za obrt in proizvodno dejavnost (manjšega obsega) se zagotovi v ustrezni oddaljenosti od »turistično zaključenega območja« (Terme Olimia – Podčetrtek), izven območja parka v nižinskem delu, neposredno ob regionalni ali lokalni cesti; za to so primerna območja v naseljih Pristava pri Mestinju in Imeno.

(5)Prostorska razvojna strategija Kozjanskega parka mora upoštevati kvalitete prostora in graditi razvoj na njihovem ohranjanju in prepoznavnosti. Pri oblikovanju prostorske razvojne strategije na območju parka se oblikuje sodobna, progresivno usmerjena varovalna politika, ki usklajuje načela varstva z razvojnimi težnjami v prostoru. Obstoječe sedimente naravnih vrednot in kulturne dediščine se kot “posebno dodano vrednost” ustrezno vključuje v ponudbo in promocijo turizma kot osrednje gospodarske panoge.

(6)Kmetijstvo ostane v približno enakem obsegu kot do sedaj, med posameznimi območji občine se bodo dolgoročno pokazale razlike v intenzivnosti kmetijske pridelave. Posebno na območjih samostojnih kmetij se lahko kmetijstvo poveže z razvojem turizma, ki hkrati služi tudi kot obogatitev zdraviliške ponudbe in ohranjevalec oziroma skrbnik obstoječe kulturne krajine.

(7)V odročnih podeželskih območjih se zagotovi tudi minimalni standard komunalne opremljenosti prostora in izboljša oziroma po potrebi vzpostavi nove prometne in druge infrastrukturne povezave, ki bodo omogočile kvalitetnejši in hitrejši dostop do oskrbe in drugih dejavnosti.

(8)Pri organizaciji namenske rabe in novih posegih v prostor se izkoristi pestrost naravnih in kulturnih znamenitosti (predvsem v povezavi s Kozjanskim parkom) ter drugih atraktivnosti na razmeroma majhnem prostoru, za razvoj različnih aktivnosti, ki bogatijo in dopolnjujejo osnovno ponudbo, vendar je pomembno doseganje naravovarstvenih ciljev ob sočasnem iskanju razvojnih priložnosti, skladnih s temi cilji. 2.3.2. Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij 13. člen

(1)Za skladen prostorski razvoj Občine Podčetrtek se spodbuja razvoj policentričnega sistema naselij, ki se preko primerne delitve funkcij in preko medsebojnih prometnih povezav navezuje na policentrični urbani sistem Slovenije.

(2)Z razvojem poselitve v Občini Podčetrtek se zagotavlja umeščanje dejavnosti, stanovanj in infrastrukture in zagotavljanje zadostnih komunalno opremljenih površin za bivanje, proizvodnjo oziroma obrt, oskrbo in storitve na območjih strnjenih naselij in območjih, predvidena za širitev strnjenih naselij. Izven območij strnjenih naselij se usmerjajo dejavnosti, ki so vezane na naravne vire, turizem, šport in rekreacijo, na območja zidanic pa tudi dejavnosti, ki so vezane na preživljanje prostega časa in občasno bivanje.

(3)Specifika Občine Podčetrtek, ki se razvija v smeri turistične občine, so posebna turistična območja. Ta se razvijajo na območju obstoječih zdraviliško turističnih dejavnosti (Treme Olimia) in na novih perspektivnih območjih, kjer so dani vsi potrebni pogoji za razvoj novih oblik turizma (ne samo ekonomski interes, pač pa skrbno načrtovan razvoj na osnovi varstvenih paradigem, načel urbanističnega in kvalitetnega arhitekturnega načrtovanja, izogibajoč se konfliktom v prostoru in navzkrižjem med različnimi rabami).

(4)Celotno območje Občine Podčetrtek gravitira na Celje, ki je v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04; v nadaljevanju: SPRS) opredeljeno kot središče nacionalnega pomena, na somestje Šmarje pri Jelšah – Rogaška Slatina, ki ga SPRS opredeljuje kot središče regionalnega pomena ter na Šentjur, ki je v SPRS opredeljeno kot medobčinsko središče. Občinsko središče, naselje Podčetrtek, predstavlja po SPRS lokalno središče, ki zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje.

(5)Glede na to, da je v SPRS naselje Podčetrtek opredeljeno kot lokalno središče, se s tem prostorskim aktom določi omrežje naselij celotne Občine Podčetrtek z njihovo stopnjo središčnosti, vlogo in funkcijo tako, da ima naselje Podčetrtek prvo stopnjo v omrežju naselij Občine Podčetrtek.

(6)Prvo stopnjo v omrežju naselij občine ima po OPN občinsko središče, naselje Podčetrtek, v katerem se skrbi za zadosten stanovanjski fond, razvija storitvene in obrtne dejavnosti in delovna mesta, vse našteto pa v povezavi s celovitim urejanjem celotnega naselja kot ponudnika turistično zdraviliške dejavnosti najvišje kakovosti. Trško jedro naselja Podčetrtek se z vzpostavitvijo t.i. promenade neposredno naveže na kompleks Term Olimia in v nadaljevanju na območje termalnega parka Aqualuna. Ker v naselju ni več primernih zemljišč za umestitev zgoraj navedenih dejavnosti, se omogoči širitev naselja, s čimer se zagotovijo pogoji za večjo konkurenčnost naselja v turistično zdraviliški regiji in širšem nacionalnem prostoru. Širitev naselja in njegov celovit razvoj mora zaradi kompleksnosti temeljiti na izdelanem urbanističnem načrtu, ki mora poleg obstoječe grajene strukture trškega jedra in termalno zdraviliškega dela (Terme Olimia, Aqualuna) obsegati tudi površine, ki so predvidene za širitev naselja.

(7)Drugo stopnjo v sistemu naselij občine imata po OPN naselji Pristava pri Mestinju in Imeno. V obe naselji se poleg nove stanovanjske gradnje usmerjajo tudi storitvene in delno centralne dejavnosti, predvsem pa naselji predstavljata potencial za umestitev večjih proizvodno obrtnih dejavnosti celotne občine. Sem se umeščajo tiste vrste dejavnosti, ki bi zaradi svojega značaja povzročale konflikte v turistično usmerjenem Podčetrtku, so pa neizogibne za razvoj lokalnega podjetništva celotne občine. Prav usmeritev proizvodnih in večjih obrtnih obratov v dve naselji predstavlja disperzijo teh dejavnosti, s čimer se izognemo koncentraciji okoljskih obremenitev na enem mestu ter omogočimo skladen podjetniški razvoj v celotni občini. V Pristavo pri Mestinju se tako usmerja proizvodno obrtna dejavnost severnega dela občine, medtem ko se v Imeno usmerja podjetniško iniciativo osrednjega in južnega dela občine. Glede na to, da predvsem v širšem območju južnega dela občine trenutno ni zagotovljenih površin za proizvodnjo in obrt, lahko Imeno s svojimi prostorskimi rezervami predstavlja tudi medobčinsko gospodarsko cono. V obeh naseljih, Pristavi pri Mestinju in Imenem, je z zaokrožitvijo obstoječe grajene strukture na voljo dovolj površin za gostitev oziroma notranji razvoj – ta ima prednost pred širitvijo naselij.

(8)Tretjo stopnjo v sistemu naselij občine imajo po OPN vsa druga strnjena naselja v občini, in sicer Sedlarjevo, Olimje, Sv. Ema, Nezbiše, Polje ob Sotli in Roginska Gorca. V teh naseljih se spodbuja notranja prenova, v primeru, da v naseljih ni več primernih zemljišč pa tudi minimalne širitve, s katerimi se zagotovijo pogoji za razvoj stanovanjskih zmogljivosti ter zmogljivosti, ki so povezane s kmetijstvom. Razvoj naselja Sedlarjevo mora temeljiti na kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega območja.

(9)Na območju Občine Podčetrtek se nahaja več vinogradniških območij (Virštanj, Roginska in Cmereška Gorca, Vonarje, Pecelj in Sela), na katerih se je razvil vzorec gradnje zidanic v povezavi z objekti za občasno bivanje. V teh vzorcih se mestoma pojavljajo tudi večje samostojne kmetije, gre pa predvsem za vzorec slemenske gradnje.

(10)Specifika Občine Podčetrtek in celotne regije oziroma Kozjanskega so obsežna območja razpršene poselitve, kamor se prvenstveno usmerjajo dejavnosti, vezane na naravne vire (vinogradništvo, kmetijstvo, gozdarstvo in drugo). 2.3.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji 14. člen

(1)Poglavitna prometna žila v občini poteka iz celjske smeri po regionalni cesti Celje–Brežice skozi Pristavo pri Mestinju, Podčetrtek, Imeno, Prelasko in naprej proti Brežicam.

(2)Ker občina meji na Republiko Hrvaško, je v občini cestni mednarodni mejni prehod.

(3)Ostale ceste, ki povezujejo naselja v in izven občine so lokalnega značaja. Kljub dobro prepredeni cestni mreži, je le-ta v pretežni meri v slabem stanju, predvsem zaradi plazovitosti terena. Bolj ko se dvigujemo v gričevnat svet pa postajajo ceste vse bolj ozke in makadamske. Asfaltiranih poti v občini je 60%, od vseh cest je približno 65% potrebnih obnove.

(4)V lasti občine je 186 km lokalnih in javnih poti. V občini je samo eno organizirano parkirišče javnega značaja (v občinski lasti), in sicer v naselju Podčetrtek. Drugje se parkiranje rešuje individualno.

(5)Večja avtobusna postaja, ki povezuje vse dostopne kraje v občini, se nahaja v Podčetrtku. Od tu je tudi izhodišče rednih zvez s Celjem, enkrat dnevno pa pelje avtobus tudi proti Mariboru. Kljub temu je v občini še kar nekaj krajev (polovica), ki nimajo avtobusne postaje.

(6)Skozi občino poteka tudi železniški promet (enotirna železniška proga) po progi Celje–Imeno. 2.3.4. Druga pomembna območja 15. člen

(1)Kozjanski park (regijski park) predstavlja območje prepoznanih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora v južni polovici Občine Podčetrtek.

(2)Tako je razvoj južnega dela občine pogojen s smernicami načrta upravljanja tega regijskega parka, v katerem so določene varstvene in razvojne usmeritve, način izvajanja varstva, rabe in upravljanja zavarovanega območja ter podrobnejše usmeritve za varstvo naravnih vrednot na zavarovanem območju ob upoštevanju potreb lokalnega prebivalstva.

(3)Z vidika varstva narave se na območju zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti, varstvo naravnih vrednot, in zavarovano območje narave ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje in ohranjanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst. Ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (območje Natura 2000).

(4)Razvoj območja občine, ki se nahaja v Kozjanskem parku, je tako že izredno dobro in podrobno določen na nacionalnem nivoju z vidika varstva okolja in prostora. Razvojni vidik pa Občina Podčetrtek uresničuje skladno z upoštevanjem paradigem načrta upravljanja in v dogovoru z upravljavcem regijskega parka.

(5)V Občini Podčetrtek leži tudi del Vonarskega jezera, ki se sicer v večjem delu nahaja v sosednji Občini Rogaška Slatina. Nekdaj turistično privlačno jezero je danes izpraznjeno, vendar pa se za njegovo območje pripravljajo novi izvedbeni prostorski akti, na podlagi katerih bo uresničena nova vizija turističnega razvoja Vonarskega jezera. Jezero naj bi se ponovno napolnilo, nove vodne površine pa se bodo vključile v turistično ponudbo tako Rogaške Slatine kot Podčetrtka. Občina Podčetrtek tako s sosednjo Rogaško Slatino intenzivno sodeluje pri razvoju novega turističnega območja.

(6)Na območju Občine Podčetrtek se nahaja tudi nekaj nahajališč mineralnih surovin. Pri izkoriščanju mineralnih surovin se stremi k optimizaciji izkoriščanja in postopnem zapiranju manjših površinskih kopov in sanaciji nelegalnih kopov. Nove površinske kope se odpira le v primeru, če nastopi večje povečanje potreb pri samooskrbi z mineralnimi surovinami. Zaradi občutljivega naravnega okolja Občine Podčetrtek se površinske kope in nelegalne kope praviloma sanira s povrnitvijo v naravno stanje ali v sekundarni biotop. 2.4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena 2.4.1. Prometna infrastruktura 16. člen A) Cestno omrežje.

(1)Usklajen razvoj prometnega omrežja in omrežja naselij ter povezanost in razvoj prometnih vozlišč se razvija predvsem z namenom zagotavljanja dobre prometne povezanosti naselij v Občini Podčetrtek, skladnega razvoja območja občine in z namenom povezovanja občine s širšim regionalnim, državnim ter meddržavnim prostorom. Prometno omrežje se razvija kot celovit prometni sistem, ki povezuje vse vrste prometa.

(2)Glavna prometna os in povezava Občine Podčetrtek z regijo ostaja glavna regionalna cesta, ki poteka iz severa proti jugu občine oziroma iz celjske smeri po regionalni cesti Celje–Brežice: skozi Pristavo pri Mestinju, Podčetrtek, Imeno, Prelasko in naprej proti Brežicam.

(3)Ostale ceste, ki povezujejo naselja v ali izven občine, so lokalnega značaja in predstavljajo dovolj razvito cestno omrežje, ki pa je potrebno prvenstveno sanacije in obnove, saj so odseki cest zaradi plazovitosti terena v občini mestoma v slabšem stanju. Tako ima obnova cestnega omrežja prednost pred njegovim nadaljnjim razvojem. Obnovljene prometne povezave omogočajo kvalitetnejši in hitrejši dostop do oskrbe in drugih dejavnosti.

(4)Na cestno omrežje se veže obstoječ mednarodni mejni prehod, ki je dobro vključen v širšo prometno mrežo.

(5)Na obstoječem cestnem državnem omrežju niso načrtovani nobenih večji posegi.

(6)Večji poudarek se nameni prometni ureditvi občinskega središča, pri čemer je potrebno v naselje Podčetrtek umestiti večja območja parkirnih površin (v povezavi s turistično dejavnostjo v naselju), urediti je potrebno peš povezave med trškim jedrom in turističnim zaledjem, peš promenado od trškega jedra do kompleksa Term Olimia in v nadaljevanju do območja termalnega parka Aqualuna, urediti območje postajališča javnega potniškega prometa in podobno.

(7)Posebno skrb se nameni dobrim prometnim povezavam z javnim potniškim prometom med naselji v občini in med večjimi urbanimi naselji na regionalnem območju (Celje, Krško). Z vidika prometne politike je potrebno prioritetno doseganje mobilnosti uporabnikov storitev v celovit sistem javnega potniškega prometa, katerega cenovna atraktivnost in kakovost storitev bo spodbudila preusmeritev potnikov iz osebnega v javni potniški promet. Dober sistem javnega linijskega avtobusnega in železniškega potniškega prometa je iz več razlogov (vsaj socialnih, ekoloških in gospodarskih) v javnem interesu. Občina Podčetrtek tudi v prihodnje skrbi za občinske transportne infrastrukture (lokalne ceste, kolesarske steze, parkirna mesta …), sodeluje z državno upravo pri izobraževanju uporabnikov lokalne transportne infrastrukture, razvoju učinkovitega sistema javnega potniškega prometa in razvoju con za gospodarsko dejavnost, ki morajo biti ustrezno priključene na transportni sistem. Poleg navedenih ukrepov bo Občina Podčetrtek smiselno upoštevala izhodišča, cilje in ukrepe za doseganje ciljev prometne politike, ki so navedeni v Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije. B) Železniško omrežje.

(1)Skozi občino poteka železniški promet (enotirna železniška proga) po progi Celje–Imeno, ki pa je v nasprotju s cestnim omrežjem slabo izkoriščena, kar je trenutna značilnost celotnega državnega železniškega omrežja.

(2)Vsekakor je prezentacija, komercializacija in razvoj železniškega prometa tudi v občinskem interesu; železniški sistem bi bilo potrebno navezati na turistično ponudbo občine. Železnica ima potencial tudi pri transportu surovin oziroma produktov gospodarske cone naselja Imeno, ki se razvija v smislu večanja proizvodno obrtnih površin osrednjega in južnega dela občine, in pri transportu, povezanem z gospodarsko cono v Pristavi pri Mestinju. C) Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti.

(1)Ugodne prostorske razvojne možnosti se kažejo za umestitev kolesarskega omrežja. V funkcionalnem smislu je že oblikovano, fizično pa poteka po že obstoječih cestah. Na lokalnih cestah, ki niso obremenjene z motornim prometom, se te poti zgolj označijo. Ob regionalnih cestah pa je možno speljati ločena vozišča, saj prostor to v večini primerov omogoča. Kolesarsko omrežje se dopolni z novimi kolesarskimi potmi. Ob kolesarskih poteh je možno razvijati tudi pešpoti, oba sistema pa se navezujeta na nove in predvidene tematske poti (poti naravne in kulturne dediščine, učne poti, t.i. vinske ceste in podobno). S kolesarskimi in pešpotmi se zagotavlja povezovanje privlačnih krajinskih območij med seboj, pri njihove umeščanju pa se skrbi za varnost pešcev in pohodnikov.

(2)Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti, se bo na območjih ohranjanja narave načrtovalo po že obstoječih poteh ter ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev, s čimer se bo zagotavljajo ohranjanje naravnih vrednot in biotska raznovrstnost. D) Zračni promet.

(1)Preko območja Občine Podčetrtek potekajo zračne poti, zato je pri načrtovanju novih posegov potrebno upoštevati relevantno zakonodajo, predvsem določila povezana z ovirami za zračni promet.

(2)Na območju Občine Podčetrtek se nahaja vzletišče Imeno – Podčetrtek (na Imenskem polju, 3 km južno od Zdravilišča Terme Olimia in Podčetrtka), ki je vpisano pod št. 34 v vpisnik vzletišč Republike Slovenije. Ker se letalska dejavnost na območju občine ohranja in razvija, se za vzletišče zagotovi zaščita območja, potrebnega za varno obratovanje. 2.4.2. Telekomunikacijska omrežja 17. člen

(1)Telefonske priključke ima 956 stanovanj, kar je več kot polovica. Kabelsko TV ima le 107 stanovanj, kar je 7,7%.

(2)Pri načrtovanju novih posegov v prostor je potrebno upoštevati obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki ga je potrebno zaščititi oziroma prestaviti, v kolikor bi le-to oviralo razvoj novih dejavnosti.

(3)Za vse predvidene širitve je potrebno načrtovati novo ali pa razširitev obstoječega telekomunikacijsko omrežja.

(4)Z razvojem telekomunikacijskega omrežja v Občini Podčetrtek, ki ga tvorijo satelitska, fiksna in mobilna, govorna in podatkovna omrežja, omrežja za radijsko in televizijsko radiofuzijo in omrežja za kabelsko televizijo, se zagotavlja dostop do kakovostnih in za vsakdanje življenje, delo in razvoj, pomembnih storitev informacijske družbe. Telekomunikacijsko omrežje predstavlja velik potencial tudi pri organizaciji dela na domu oziroma dela na daljavo na podeželju. Zato je potrebno načrtovati sisteme tako, da bo pokritost območja občine s telekomunikacijskim omrežjem enakomerna.

(5)Vendar pa se optimalno telekomunikacijsko opremljenost prioritetno zagotavlja na območjih strnjene grajene strukture in v izobraževalnih ustanovah. Tudi ponudba in priklop na omrežje kabelske televizije se prioritetno omogoči na območjih strnjene grajene strukture.

(6)Pri novih posegih v prostor, tj. pri umeščanju novih tras telekomunikacijskih kablov, je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja in nove trase načrtovati v obstoječih in načrtovanih koridorjih. Prav tako se pri umeščanju novih naprav in objektov telekomunikacijskega omrežja v prostor v čim večji meri združuje in prednostno uporabi že obstoječe naprave in objekte telekomunikacijskega omrežja, vplivi na zdravje, okolje in prostor pa morajo biti čim manjši.

(7)Do posameznih novih objektov se predvidijo nove trase telekomunikacijskih vodov, do novih območij širitev grajene strukture se predvidijo novi telekomunikacijski dovodi. 2.4.3. Energetika 18. člen A) Energetski sistem.

(1)Pri načrtovanju novih energetskih objektov in naprav se upošteva načela varstva bivalnega in drugega okolja in izboljševanja kakovosti prostora. Prostorski razvoj nove energetske infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih koridorjih. Umeščanje v prostor se načrtuje tako, da se upošteva značilne naravne prvine (gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti) ter vidnost naselij in značilne vedute.

(2)Pri načrtovanju novih ter posodabljanju in širitvi obstoječih objektov se prednost nameni uporabi obnovljivih in okolju prijaznih virov energije ter čim večji nevtralizaciji ali zmanjševanju emisij nevarnih plinov.

(3)Spodbuja se raba obnovljivih virov energije.

(4)Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se pri vodih za distribucijo električne energije daje prednost njihovi kabelski izvedbi.

(5)Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m 2 , in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m 2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, če tako prepisuje zakon. Pri študiji izvedljivosti se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo: decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo ter toplotne črpalke. B) Elektroenergetski sistem.

(1)Na energetsko omrežje je priključenih 1.370 stanovanj, kar je 98% vseh stanovanj v občini.

(2)Pri načrtovanju novih posegov v prostor je potrebno upoštevati prenosne elektroenergetske objekte in koridorje, ki potekajo na območju Občine Podčetrtek ter vso relevantno zakonodajo.

(3)Preko območja občine poteka obstoječ daljnovod (DV) 1x400 kV Maribor–Krško odsek Mihovce–Krško z oznako D-410. Na območju občine je predviden nov daljnovod (DV) 2x400 kV Mihovce–Krško z oznako D-426.

(4)Širina elektroenergetskega koridorja navedenih daljnovodov znaša 80 m za napetostni nivo 400 kV (40 m levo in 40 m desno od osi DV). Za vsak poseg v koridorjih obstoječih ali predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti ustrezno soglasje upravljalca. Za vse objekte, ki so skladno s prilogo tabela 1 in 2 Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10) označeni z » – «, je gradnja (tudi stanovanjskih objektov) v varovalnem pasu daljnovodov prepovedana. Enako velja tudi za gradnjo objektov v območju (načrtovanih) poslovnih con.

(5)Za vse prenosne elektroenergetske objekte je predvidena rekonstrukcija. Za vse obstoječe enosistemske daljnovode je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode.

(6)Izrecno je v koridorih daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vsa vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.

(7)Pri načrtovanju novih posegov v prostor je poleg visokonapetostnih prenosnih daljnovodov potrebno upoštevati tudi koridorje obstoječih in predvidenih 20 kV daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami 20/0,4 kV, in sicer kot omejitvene faktorje pri umestitvi novih objektov. Varovalni koridor 20 kV daljnovodov znaša 10 m na vsako stran osi daljnovoda in pripadajoče transformatorske postaje.

(8)Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je treba upoštevati: REDOS 2040 – Razvoj elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Celje d. d.: Rogaška–Šentjur–Vojnik, št. študije 2180/6 – izdelana 2013, Zakon o prostorskem načrtovanju ZPNačrt drugi odstavek 47. člena (Uradni list RS, št. 33/07 in nasl.) in Zakon o graditvi objektov ZGO-1B (Uradni list RS, št. 126/07 in nasl.).

(9)Trase in lokacije predvidenih SN daljnovodov, kablovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami 20/0,4 kV bo Elektro Celje, d.d. določilo s srednjeročnimi in letnimi plani investicij z ozirom na kritične razmere v nizkonapetostnem omrežju na predmetnem območju.

(10)V I. območje, kjer velja I. stopnja varstva pred sevanjem, sodijo strnjena naselja in vse ostale oblike strnjene grajene strukture (vasi, zaselki in nova jedra), kjer gre za obstoječa ali predvidena stanovanja, okrepčevalnice, turistične objekte, namenjene bivanju in rekreaciji, objekte vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstva, igrišča in javne parke, javne zelene in rekreacijske površine, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti.

(11)V I. območje sodijo tudi območja izven naselij, namenjena kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjena bivanju.

(12)II. območje, kjer velja II. stopnja varstva pred sevanjem, sodijo območja načrtovanih gospodarskih con v Pristavi pri Mestinju in v Imenem. C) Javna razsvetljava. Javna razsvetljava je urejena v naseljih Podčetrtek, Imeno, Pristava pri Mestinju, Olimje, Sedlarjevo. Nova javna razsvetljava se uredi v območju ostale strnjene gradnje. D) Plinovodni sistem. Občino prečka obstoječ prenosni plinovod M4, od M2 v km 8+098-MRP Krško (premer 400 mm, tlak 50 bar). Skozi območje občine poteka tudi načrtovan mednarodni prenosni plinovod M9, Dolga vas–Opatje selo. Pri načrtovanju novih posegov v prostor na območju obstoječih in predvidenih plinovodnih koridorjev je potrebno upoštevati področno zakonodajo, predvsem pa omejitve v pripadajočem varovalnem pasu plinovoda (2x65 m) in posebne pogoje v najožjem pasu (2x5 m) ter pridobiti soglasja pristojnega upravljalca plinovodnega omrežja. 2.4.4. Komunalno in vodno gospodarstvo 19. člen A) Oskrba z vodo.

(1)Predvidena območja v katerih se predvideva razvoj poselitve znotraj naselij, s poudarkom na Podčetrtku, Imenem, Olimju in Pristavi pri Mestinju, so v celoti oskrbovana s pitno vodo.

(2)Za nova poselitvena območja, v katera se bo usmerjala poselitev, ali za širitve obstoječih naselij je potrebna razširitev obstoječega ali izgradnja novega primarnega in sekundarnega vodovodnega razvodnega omrežja, ki je v Občini Podčetrtek mogoča, zagotavljati pa mora tudi minimalno požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov.

(3)V srednjeročnem načrtu je načrtovana zamenjava dotrajanih in salonitnih cevovodov ter zamenjava dotrajanih sekundarnih cevovodov.

(4)Za kakovostno zadovoljevanje potreb po pitni vodi se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire. Kot vir tehnološke, požarne oziroma druge vode, ki ni namenjena pitju, se uporabi vire kot so padavinska voda, prečiščena odpadna voda in podobno.

(5)Na vodovarstvena območja se usmerja dejavnosti, ki omogočajo prostorski razvoj in skladno z vodovarstvenim režimom ne ogrožajo kvalitete vodnih virov. Izrabo kmetijskih zemljišč na območju vodnih virov se prilagodi varstvenim režimom, izraba pa se izvaja skladno z gnojilnimi načrti. B) Odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode.

(1)Za vsa obstoječa in nova predvidena območja strnjene grajene strukture (naselja, širitve naselij, gospodarske cone, turistična območja in podobno) se predvidi izgradnja kolektorjev in sekundarne kanalizacije ter posameznih ali skupnih čistilnih naprav. Novi objekti se morajo priključiti na obstoječe kanalizacijsko omrežje, kjer le-to ni izgrajeno ali pa je neustrezno, se območja novih pozidav ustrezno komunalno opremi.

(2)Javno kanalizacijsko omrežje v občini se zgradi v ločenem sistemu (ločeno odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih vod). Kanalizacijsko omrežje mora biti zaključeno z ustrezno čistilno napravo. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, v kolikor ta obstaja, oziroma morajo zagotoviti priključek takoj, ko je to mogoče.

(3)Za vse predvidene širitve na območju naselja Podčetrtek v povezavi z njegovim turističnim delom se predvidi razširitev čistilne naprave Podčetrtek. Podčetrtek je tudi območje, na katerem se odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode uredi prednostno.

(4)Na območju razpršene poselitve oziroma izven območij strnjenih naselij se uredi individualno čiščenje odpadne vode. Do izgradnje kanalizacije in kjer ni planirana izgradnja javne kanalizacije, se komunalne odpadne vode tako odvajajo ločeno od ostalih vod v nepropustne greznice na izpraznjevanje ali v male komunalne čistilne naprave.

(5)Padavinsko in odpadno vodo se odvaja ločeno, kjer je to ekonomsko upravičeno in tehnično možno. Padavinsko vodo se na urbaniziranih območjih čim dlje zadrži na mestu, kamor je padla, s čimer se v čim večji možni meri zmanjša hipni odtok, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztekom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalniki ipd.). Padavinske vode je potrebno, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu. Pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja.

(6)Zaledne vode se površinsko odvaja mimo naselij do najbližjega površinskega odvodnika.

(7)Tehnološke vode se pred izpustom v javni kanal očistijo do takšne mere, da je možno nadaljnje čiščenje na javni čistilni napravi.

(8)Odplake iz gospodarskih poslopij (gnojnica, gnojevka) se odvajajo v vodotesne jame na izpraznjevanje. C) Ravnanje z odpadki.

(1)Pri odvozu odpadkov v Občini Podčetrtek je potrebno upoštevati program ravnanja z odpadki v občini. V občini je že vpeljan nov sistem zbiranja odpadkov v individualnih posodah za zbiranje. Na novo bo potrebno organizirati posebno ravnanje z biološkimi odpadki ter odlaganje le-teh izvajati na ustrezni kompostarni, predvidoma izven občine. Odlagališče Tuncovec (Občina Rogaška Slatina) ostaja še nadalje v vlogi odlagališča za komunalne odpadke celotne Občine Podčetrtek. Ob tem je potrebno v občini nameniti prostor za nov zbirni center kosovnih odpadkov v približni velikosti do 1.000 m 2 oziroma za pribl. 10 kontejnerjev. Tak zbirni center se smiselno umesti v povezavi z enim od novih proizvodno obrtnih območij občine.

(2)V vseh strnjenih naseljih v občini se predvidi prostor za postavitev zbiralnic ločenih frakcij.

(3)V okviru ravnanja z odpadki se zagotavlja ponovno uporabo in zmanjšanje količin odpadkov ter nevarnostnega potenciala na izvoru, varno končno odlaganje in odpravljanje neurejenih odlagališč in drugih starih bremen.

(4)Obstoječa, neustrezno urejena odlagališča odpadkov ali t.i. »črna oziroma divja odlagališča«, ki so lahko potencialni vir onesnaženja ali motenj v prostoru, se prioritetno sanira.

(5)Pri skupnem ogrevanju bivališč se lahko koristi tudi izraba biomase. 2.4.

1. Skupna določila za načrtovanje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na območjih ohranjanja narave in območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine
2. člen

(1)Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro lokalnega pomena se na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status, načrtuje ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev za ohranjanje lastnosti zavarovanih območij, naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti.

(2)Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na ekološko pomembnih območjih je potrebno upoštevati naslednje: – v primeru obstoja alternativnih možnosti se prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši, – posege in dejavnosti se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena, – posege in dejavnosti se načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij.

(3)Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na območjih Natura 2000 je potrebno upoštevati naslednje: – v čim večji možni meri se ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, – v čim večji možni meri se ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo, – v čim večji možni meri se ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali, – v čim večji možni meri se ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena, – pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši, – čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako: da se živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja in da se rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja, – posegov in dejavnosti naj se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno potencialno posebno varstveno območje (npr. gnezdišča, drstišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja.

(4)Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena na območjih in objektih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine je potrebno upoštevati naslednje: – pri načrtovanju infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le-ta v prostor umeščena tako, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta (locirati večje objekte infrastrukture izven pomembnejših prostorskih vizur), – v največji možni meri je treba varovati dediščino na mestu samem, kar pomeni, da se večji infrastrukturni posegi (če je le možno) dediščini načeloma izogibajo, – komunalni in drugi infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen), – posebno pozornost je potrebno posvetiti lociranju baznih postaj mobilne telefonije, ki lahko posredno ali neposredno vplivajo na dediščino in njeno prostorsko pojavnost, – posegi v prostor se načrtujejo tako, da se zagotavlja integriteta večjih odprtih površin (varovanje vplivnih območij pred posegi, ki zmanjšujejo njihovo zgodovinsko in prostorsko pričevalnost), – zahtevni infrastrukturni vodi naj se načrtujejo s celovitimi prostorskimi dokumenti (občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti), – antenske naprave na objektih in območjih nepremične kulturne dediščine ne smejo spreminjati ali razvrednotiti njihovega pomena in videza, – objekte in naprave je načeloma dopustno načrtovati tudi v primerih, ki izkoriščajo obstoječe vodne pregrade za druge namene in so skladni z zahtevami varstva kulturne dediščine, – v poselitvenih območjih ter območjih varstva kulturne dediščine se energetske sisteme za distribucijo praviloma načrtuje v podzemnih vodih, v kolikor trasa ne poteka preko arheološke dediščine, – prosto stoječe električne omarice v varovanih območjih niso sprejemljive, – vodotoke je treba urejati tako, da to ne bo izključevalo možnosti izkoriščanja vode za pogon obnovljenih tehniških kulturnih spomenikov (npr. žag in mlinov), – pri načrtovanju infrastrukture se je treba izogibati območjem registriranih arheoloških najdišč in s tem zagotavljati ustrezno varstvo arheoloških ostalin. Izhodiščno načelo pri rabi prostora v varovanih območjih arheoloških najdišč je ohranjanje podzemnih struktur v neokrnjeni obliki, – izjemoma so dovoljeni posegi v najdišča, ki so bila kot stavbna zemljišča že določena v veljavnem prostorskem planu občine, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo, – obseg in čas izvedbe predhodnih arheoloških raziskav se določi v okviru postopka priprave podrobnega izvedbenega prostorskega akta. 2.5. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana 21. člen

(1)Po registru prostorskih enot (RPE) se v Občini Podčetrtek nahaja 26 območij naselij: Brezovec pri Polju, Cmereška Gorca, Golobinjek ob Sotli, Gostinca, Imeno, Imenska Gorca, Jerčin, Lastnič, Nezbiše, Olimje, Pecelj, Podčetrtek, Polje ob Sotli, Prelasko, Pristava pri Lesičnem, Pristava pri Mestinju, Roginska Gorca, Rudnica, Sedlarjevo, Sela, Sodna vas, Sv., Ema, Verače, Vidovica, Virštanj in Vonarje.

(2)Na območju občine so v OPN določena okvirna območja naselij ( tabela 1) : tabela 1 naselje po RPE poselitveno območje naselje po OPN območje naselja po OPN Brezovec pri Polju / / / / Cmereška Gorca / / / / Golobinjek ob Sotli / / / / Gostinca / / / / Imeno / Imeno okvirno območje naselja okvirno območje naselja Imeno – ON1 Imenska Gorca / / / / Jerčin / / / / Lastnič / / / / Nezbiše / Nezbiše okvirno območje naselja okvirno območje naselja Nezbiše – ON2 Olimje / Olimje okvirno območje naselja okvirno območje naselja Olimje – ON3 Pecelj / / / / Podčetrtek / Podčetrtek okvirno območje naselja okvirno območje naselja Podčetrtek – ON4 Polje ob Sotli / Polje ob Sotli okvirno območje naselja okvirno območje naselja Polje ob Sotli – ON5 Prelasko / / / / Pristava pri Lesičnem / / / / Pristava pri Mestinju / Pristava pri Mestinju okvirno območje naselja okvirno območje naselja Pristava pri Mestinju – ON6 Roginska Gorca / Roginska Gorca okvirno območje naselja okvirno območje naselja Roginska Gorca – ON7 Rudnica / / / / Sedlarjevo / Sedlarjevo okvirno območje naselja okvirno območje naselja Sedlarjevo – ON8 Sela / / / / Sodna vas / / / / Sv. Ema / Sv. Ema okvirno območje naselja okvirno območje naselja Sv. Ema – ON9 Verače / / / / Vidovica / / / / Virštanj / / / / Vonarje / / / /

(3)Na območju občine so v OPN določena okvirna območja naselij, kot izhaja iz zgornje tabele: ON1 Imeno ON2 Nezbiše ON3 Olimje ON4 Podčetrtek ON5 Polje ob Sotli ON6 Pristava pri Mestinju ON7 Roginska Gorca ON8 Sedlarjevo ON9 Sv. Ema 2.6. Okvirna območja razpršene poselitve 22. člen

(1)Na območju Občine Podčetrtek je izven strnjenih naselij poselitev prepoznana pretežno kot avtohtona oblika razpršene poselitve, in sicer kot samotne kmetije v celkih (kot celek se smatra kultivirano zemljišče, navadno iztrgano gozdu, ki obdaja kmetijo), kot razložene kmetije in druge stavbe ali kot poseben tip poselitve vinogradniških območij.

(2)Na območju občine so v OPN določena okvirna območja razpršene poselitve: RP1 območje avtohtone razpršene poselitve – samotne kmetije v celkih, RP2 območje avtohtone razpršene poselitve – razložene kmetije in druge stavbe, RP3 območje avtohtone razpršene poselitve – poseben tip poselitve, vezan na vinogradništvo.

(3)RP1 območje avtohtone razpršene poselitve – samotne kmetije v celkih Samotne kmetije v celkih se pojavljajo na višjih nadmorskih višinah zahodnega dela občine (gozdnato območje od Podčetrtka proti Olimju do Rudnice) in predstavljajo skupine objektov, ki v gospodarskem smislu oblikujejo samostojno celoto. Praviloma se razprostira okrog samotne kmetije pripadajoče zemljišče v celku in šele v dokajšnji oddaljenosti stoji sosednja domačija. Stanovanjska hiša, hlev in skedenj so praviloma grajeni tesno drug ob drugem. Ostala gospodarska poslopja, ki so namenjena potrebam racionalne organizacije dela, pa lahko ležijo tudi raztreseno.

(4)RP2 območje avtohtone razpršene poselitve – razložene kmetije in druge stavbe Razpršena poselitev razloženih kmetij in drugih stavb se pojavlja v obliki večjih ali manjših skupin ločenih objektov, kot so kmetije (domačij) ter posamezne stanovanjske stavbe, in se nahaja pretežno na ravninskih in gričevnatih območjih v odprtem prostoru osrednjega in vzhodnega dela občine.

(5)RP3 območje avtohtone razpršene poselitve – poseben tip poselitve, vezan na vinogradništvo Poseben tip poselitve občine, ki je vezan na kmetijsko pridelavo (vinogradništvo) se nahaja na več vinogradniških območij, na katerih se je razvil vzorec gradnje zidanic v povezavi z objekti za občasno bivanje. V teh vzorcih se mestoma pojavljajo tudi večje samostojne kmetije, gre pa predvsem za vzorec slemenske gradnje. Ta območja so prvenstveno naslednja: Virštanj, Roginska in Cmereška Gorca, Vonarje, Pecelj in Sela. 2.7. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo 2.7.1. Razvoj naselij 23. člen

(1)Usmeritve za razvoj poselitve so določene glede razvoja naselij (notranji razvoj, prenova, širitev naselij), razvoja dejavnosti po naseljih, sanacije in prenove razpršene gradnje in ohranjanja poselitve na območjih razpršene poselitve ter glede urbanističnega oblikovanja naselij za: – okvirna območja naselij in – okvirna območja razpršene poselitve.

(2)Skladno z zasnovo prostorskega razvoja občine in načrtovanim omrežjem naselij, se določijo okvirna območja in usmeritve za naslednja strnjena naselja, za katera so v nadaljevanju podane usmeritve za razvoj: ON1 Imeno ON2 Nezbiše ON3 Olimje ON4 Podčetrtek ON5 Polje ob Sotli ON6 Pristava pri Mestinju ON7 Roginska Gorca ON8 Sedlarjevo ON9 Sv. Ema

(3)ON1 Imeno: – v omrežju naselij v okviru občine prevzema »drugo stopnjo« – v naselju se zagotavljajo površine za razvoj stanovanjske gradnje, proizvodno obrtne dejavnosti, oskrbe in centralnih dejavnosti, – naselje se razvija s širitvami, ki predstavljajo v obcestnem pasu zapolnitve z namenom vzpostavitve urbanistične strukture obcestnega naselja, ter z večjimi širitvami v osrednjem vzhodnem delu naselja z namenom krepitve centralnega dela naselja, – razvoj proizvodno obrtnih dejavnosti večjega obsega se zagotavlja v južnem delu naselja v skupni gospodarski coni, ki obsega obstoječe gospodarske dejavnosti ter nove površine za njihovo širitev vzhodno od glavne ceste.

(4)ON2 Nezbiše: – v omrežju naselij v okviru občine prevzema »tretjo stopnjo«, – v naselju se zagotavljajo površine za razvoj stanovanjske gradnje, kmetij ter nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture, – naselje se razvija v obstoječem obsegu (notranji razvoj) in z manjšimi širitvami na njegovih robovih tako, da se oblikujejo zaključni robovi naselja tam, kjer še niso definirani.

(5)ON3 Olimje: – v omrežju naselij v okviru občine prevzema »tretjo stopnjo«, – v naselju se zagotavljajo površine za razvoj turizma, stanovanjske gradnje, kmetij, nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture ter v manjšem obsegu za razvoj oskrbe in centralnih dejavnosti, – razvoj naselja mora temeljiti na kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega območja; pri razvoju naselja se upošteva omejitve varstva kulturne dediščine, in sicer kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial, – naselje se razvija v obstoječem obsegu (notranji razvoj) in z manjšimi širitvami na njegovih robovih tako, da se oblikujejo zaključni robovi naselja tam, kjer še niso definirani, – v osrednjem delu naselja se kot njegova dominanta ohranja samostan.

(6)ON4 Podčetrtek: – v omrežju naselij v okviru občine prevzema »prvo stopnjo«, – v povezavi z omrežjem naselij v hierarhiji na državni ravni v skladu s SPRS prevzema stopnjo »lokalnega središča«, – v naselju se zagotavljajo površine za razvoj stanovanjske gradnje, storitvene in obrtne dejavnosti, oskrbe in centralne dejavnosti v povezavi s celovitim urejanjem celotnega naselja kot ponudnika turistično zdraviliške dejavnosti, – razvoj trškega jedra mora temeljiti na kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega območja; pri razvoju trškega jedra se upošteva omejitve varstva kulturne dediščine, in sicer kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial, – trško jedro naselja se prvenstveno prenavlja, zahodno od njega se naselje širi za potrebe stanovanjske gradnje, športno rekreacijske površine naselja se zagotavljajo vzhodno od trškega jedra, turistični in obrtno storitveni ter gospodarski razvoj se zagotavlja ob »zeleni hrbtenici« in sicer tako, da se v južnem delu (pri centru naselja) s širitvami zagotavljajo površine za oskrbne, storitvene, trgovske, gostinske in tudi turistične dejavnosti, v osrednjem delu (na območju Term) se s širitvami zagotavljajo površine za turizem, v severnem delu (na območju Aqualune in ob glavni cesti) pa se prav tako s širitvami zagotavljajo površine za turizem, gostinstvo in podobno, – s širitvami naselja se zagotovijo pogoji za njegovo večjo konkurenčnost v turistično zdraviliški regiji in širšem nacionalnem prostoru.

(7)ON5 Polje ob Sotli: – v omrežju naselij v okviru občine prevzema »tretjo stopnjo«, – v naselju se zagotavljajo površine za razvoj stanovanjske gradnje, kmetij, nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture ter v manjšem obsegu za razvoj oskrbe in centralnih dejavnosti, – razvoj naselja mora temeljiti na kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega območja; pri razvoju naselja se upošteva omejitve varstva kulturne dediščine, in sicer kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial, – naselje se razvija v obstoječem obsegu (notranji razvoj) in z manjšimi širitvami na njegovih robovih tako, da se oblikujejo zaključni robovi naselja tam, kjer še niso definirani, prav tako se v naselje vključijo proste površine (kot njegova širitev) med vzhodnim in zahodnim delom naselja.

(8)ON6 Pristava pri Mestinju: – v omrežju naselij v okviru občine prevzema »drugo stopnjo«, – v naselju se zagotavljajo površine za razvoj stanovanjske gradnje, proizvodno obrtne dejavnosti, oskrbe in centralnih dejavnosti, – naselje se razvija s širitvami, ki predstavljajo v obcestnem pasu zapolnitve z namenom vzpostavitve urbanistične strukture obcestnega naselja, ter z večjimi širitvami ob prometnici, ki se glavni cesti priključuje iz vzhodna z namenom zapolnitve prostih površin med posameznimi stavbami ob cesti, – razvoj proizvodno obrtnih dejavnosti večjega obsega se zagotavlja v južnem delu naselja v skupni gospodarski coni, ki obsega obstoječe gospodarske dejavnosti ter nove površine za njihovo širitev zahodno od glavne ceste, – razvoj centralnih dejavnosti se zagotavlja na obstoječem območju v južnem delu naselja (vzhodno od glavne ceste) ter s širitvami teh površin proti severu.

(9)ON7 Roginska Gorca: – v omrežju naselij v okviru občine prevzema »tretjo stopnjo«, – v naselju se zagotavljajo površine za razvoj stanovanjske gradnje, kmetij in nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture, – naselje se razvija v obstoječem obsegu (notranji razvoj) in z zaokrožitvijo naselja tako, da se zapolnijo površine med obstoječo grajeno strukturo.

(10)ON8 Sedlarjevo: – v omrežju naselij v okviru občine prevzema »tretjo stopnjo«, – v naselju se zagotavljajo površine za razvoj stanovanjske gradnje, kmetij, nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture ter v manjšem obsegu za razvoj oskrbe in centralnih dejavnosti, – razvoj naselja mora temeljiti na kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega območja; pri razvoju naselja se upošteva omejitve varstva kulturne dediščine, in sicer kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial, – naselje se razvija v obstoječem obsegu (notranji razvoj) in z manjšimi širitvami na njegovih robovih tako, da se oblikujejo zaključni robovi naselja tam, kjer še niso definirani.

(11)ON9 Sv. Ema – v omrežju naselij v okviru občine prevzema »tretjo stopnjo«, – v naselju se zagotavljajo površine za razvoj stanovanjske gradnje, kmetij v vzhodnem delu, ter nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture, – naselje se razvija v obstoječem obsegu (notranji razvoj) in z zaokrožitvijo naselja tako, da se zapolnijo površine med obstoječo grajeno strukturo, v južnem delu zahodnega zaselka (med cesto in železnico) pa tudi s postopnimi širitvami naselja.

(12)Pri načrtovanju razvoja in območij za širitev vseh naselij od ON1 do ON9 je potrebno upoštevati tudi: – omejitvene faktorje, kot so naravnogeografske danosti in varstveni režimi na območju širitev, – prepoznane kvalitete obstoječih naselij na robovih predvidenih širitev, – varovane enote kulturne dediščine v naseljih, – prednostno izrabo zemljišč, ki so z vidika ohranjanja in varstva kulturne dediščine ter zavarovanih območij narave, naravnih vrednot, ohranjanja biotske raznovrstnosti, varstva gozdov in kmetijskih zemljišč, varstva vodnih virov in podobo manj pomembna, – vzpodbujanje notranjega razvoja zlasti s kakovostno prenovo delov naselja in posameznih objektov, – tradicionalne strukture ohranjenosti kakovostnih vaških jeder in njihove značilne podobe v prostoru (silhuete, robovi) kot dela kulturne krajine, – poselitev naj se izogne že znanim registriranim arheološkim najdiščem; v robne dele najdišč in v najdišča znotraj urbanih območij se lahko posega le, če ni možno najti druge rešitve in le na osnovi rezultatov predhodno opravljenih arheoloških raziskav. 2.7.2. Razvoj dejavnosti po naseljih 24. člen

(1)ON1 Imeno: – v naselje se poleg nove stanovanjske gradnje usmerjajo tudi storitvene in delno oskrbe in centralne dejavnosti, – naselje predstavlja potencial za umestitev večjih proizvodno obrtnih dejavnosti celotne občine.

(2)ON2 Nezbiše: – v naselju se zagotavljajo pogoji za razvoj stanovanjskih zmogljivosti, zmogljivosti, ki so povezane s kmetijstvom, ter za nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture.

(3)ON3 Olimje: – v naselju se zagotavljajo pogoji za razvoj stanovanjskih zmogljivosti ter zmogljivosti, ki so povezane s kmetijstvom, za nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture ter v manjšem obsegu za razvoj oskrbe in centralnih dejavnosti, – dejavnosti v naselju morajo temeljiti na kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega območja, – naselje ima potencial v razvoju turistične ponudbe (nastanitve v penzionih, gostinstvo, info točke), promociji kulturne dediščine (muzeji, razstavne sobe, promocija tipične arhitekture, promocija kulturnih spomenikov, prireditve), v razvoju kulturnih in umetniških dejavnosti (koncerti, slikarske in druge umetniške delavnice), v procesu osnovnega izobraževanja (šole v naravi, šolski izleti iz šol širše regije), dopolnitvi turistične ponudbe sosednjih zdraviliških krajev (povezave s temami v Podčetrtku in Rogaški Slatini) in drugo, – zaradi izrazite turistične usmerjenosti naselja se v njegovo območje usmerjajo dodatne turistične vsebine, ki bogatijo zdraviliško termalno ponudbo občine.

(4)ON4 Podčetrtek: – v naselju se skrbi za zadosten stanovanjski fond, razvija storitvene in obrtne dejavnosti in delovna mesta, vse našteto pa v povezavi s celovitim urejanjem celotnega naselja kot ponudnika turistično zdraviliške dejavnosti najvišje kakovosti, – trško jedro naselja se z vzpostavitvijo t.i. promenade neposredno naveže na kompleks Term Olimia in v nadaljevanju na območje termalnega parka Aqualuna, – dejavnosti v trškem jedru naselja morajo temeljiti na kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega območja, – zaradi izrazite turistične usmerjenosti naselja se v njegovo območje usmerjajo dodatne turistične vsebine, ki bogatijo zdraviliško termalno ponudbo občine.

(5)ON5 Polje ob Sotli: – v naselju se zagotavljajo pogoji za razvoj stanovanjskih zmogljivosti ter zmogljivosti, ki so povezane s kmetijstvom, za nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture ter v manjšem obsegu za razvoj oskrbe in centralnih dejavnosti, – dejavnosti v naselju morajo temeljiti na kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega območja.

(6)ON6 Pristava pri Mestinju: – v naselje se poleg nove stanovanjske gradnje usmerjajo tudi storitvene in delno oskrbe in centralne dejavnosti, – naselje predstavlja potencial za umestitev večjih proizvodno obrtnih dejavnosti celotne občine.

(7)ON7 Roginska Gorca: – v naselju se zagotavljajo pogoji za razvoj stanovanjskih zmogljivosti, zmogljivosti, ki so povezane s kmetijstvom, ter za nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture.

(8)ON8 Sedlarjevo: – v naselju se zagotavljajo pogoji za razvoj stanovanjskih zmogljivosti ter zmogljivosti, ki so povezane s kmetijstvom, za nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture ter v manjšem obsegu za razvoj oskrbe in centralnih dejavnosti, – dejavnosti v naselju morajo temeljiti na kvalitetni kontinuiteti dosedanjega urbanističnega razvoja kraja, ki ima visoko vrednost v smislu naselbinske dediščine širšega regionalnega območja.

(9)ON9 Sv. Ema: – v naselju se zagotavljajo pogoji za razvoj stanovanjskih zmogljivosti ter zmogljivosti, ki so povezane s kmetijstvom, ter za nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture. 2.7.3. Sanacija in prenova razpršene gradnje 25. člen

(1)Na območju Občine Podčetrtek niso predvidena območja sanacije razpršene gradnje na način njene vključitve v naselje, na način opredelitve novega naselja ali na način opredelitve posebnega zaključenega območja poselitve.

(2)Za posamezne objekte razpršene gradnje v občini – večji meri gre za stanovanjske objekte v odprtem prostoru, ki so nastali v zadnjih 30-letih, in nimajo neposredne povezave s kmetijsko pridelavo, ter stojijo izven stavbnih zemljišč – ni predvidena druga sanacija, razen komunalne in vizualne sanacije (ozelenitve). 2.7.4. Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve 26. člen

(1)RP1 območje avtohtone razpršene poselitve – samotne kmetije v celkih Samotne kmetije v celkih na gozdnatem območju od Podčetrtka proti Olimju do Rudnice so najbolje ohranjen vzorec avtohtone razpršene poselitve v občini. Ta vzorec se zato še posebej skrbno ohranja in varuje z obnovo, prenovo in ponovno / spremenjeno rabo obstoječih zakonito zgrajenih objektov ali z novogradnjo, če gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenega območja. Nova gradnja mora skladno z določili prvega odstavka točke 1.1.3 SPRS ustvarjati predvsem prepoznaven red v prostoru. Pri njenem urejanju se upošteva velikost in razporeditev stavb ter izoblikovanost. Poseljene površine in njihovo urejanje se opredeli glede na značilnosti obstoječe gradnje, predvsem pa na osnovi analize lokacije in lege, krajinskih značilnosti, strukture, členjenosti, funkcij stavbnih enot in stavbne tipologije. Nova gradnja naj dviguje kvaliteto kulturne krajine, bivalne pogoje in zaposlitvene možnosti. V ta del občine se prvenstveno umešča gradnja, ki neposredno služi kmetijski ali gozdarski dejavnosti ali predstavlja dopolnilno dejavnost obstoječih kmetij, izjemoma pa tudi gradnja, ki neposredno služi turistični dejavnosti.

(2)RP2 območje avtohtone razpršene poselitve – razložene kmetije in druge stavbe Razložena poselitev razloženih kmetij in drugih stavb v obliki večjih ali manjših skupin objektov – ločenih kmetij (domačij) in stanovanjskih stavb – pretežno na ravninskih in gričevnatih območjih v odprtem prostoru osrednjega in vzhodnega dela občine se razvija tako, da se nova gradnja načrtuje v naravovarstveno manj občutljivih območjih (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma območij Natura 2000). Zagotovitev nastanitvenih kapacitet (stanovanja, počitniški objekti) na območjih z naravnimi kakovostmi naj se prednostno zagotavlja v okviru obstoječega stavbnega fonda z možnostjo navezave na ohranjanje kvalitetne kulturne dediščine. Gradnja novih objektov naj se načrtuje tako, da se ne povzroča fragmentacije naravnih območij ter da se ohranja mejice, grmišča, posamezna in skupine dreves. Pri načrtovanju stavnih zemljišč naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti še na posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območjih, območjih ohranjanja habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij (ekološko pomembna območja) se novo poselitev prostorsko strukturira tako, da se omogoči neovirane prehode.

(3)RP3 območje avtohtone razpršene poselitve – poseben tip poselitve, vezan na vinogradništvo Poseben tip poselitve občine, vezan na kmetijsko pridelavo (vinogradništvo) na vinogradniških območjih (Virštanj, Roginska in Cmereška Gorca, Vonarje, Pecelj in Sela) se ne razvija v smislu širitev na nova območja, pač pa se zgolj gosti v okviru obstoječe grajene strukture, skladno z lokalno prepoznano tipologijo gradnje (npr. slemenska pozidava). Zaradi prepleta različnih tipov gradnje (zidanice, stanovanjske hiše, vikendi), predvsem pa zaradi vizualne degradacije in nezadostno izkoriščene ali pa nezadovoljive komunalne opreme, se za ta območja načrtuje oblikovna in komunalna sanacija, s katero bo mogoča racionalnejša izraba prostora, prenova stavbnega fonda, umestitev javnih površin, zadostna opremljenost, predvsem pa ekonomična izraba javne gospodarske infrastrukture in zmanjšanje vizualne degradacije z oblikovno sanacijo. 2.7.5. Urbanistično oblikovanje naselij 27. člen

(1)ON1 Imeno: Naselje naj se urbanistično oblikuje tako, da se ohranja njegove obstoječe urbanistične značilnosti, in sicer koncept strnjenega naselja s pretežno obcestno zasnovo oziroma obcestna pozidava ob glavni komunikaciji (cesti). Ob tej komunikaciji se umeščajo posamezne v gruče razporejene individualne prostostoječe stanovanjske stavbe s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami, in sicer tako, da se obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi gručami objektov. V osrednjem delu naselja, ob prometnici, ki se od glavne ceste odcepi proti vzhodu, se poselitev formira v gručasto jedro. Gospodarska cona se umesti v južni del naselja, na širše območje že obstoječih poslovno gospodarskih dejavnosti. Cona se omeji s cesto in železnico.

(2)ON2 Nezbiše: Urbanistično oblikovanje naselja mora upoštevati značilnosti obstoječega strnjenega naselja s pretežno obcestno zasnovo v kombinaciji z gručo. Naselje sestavljata dva manjša zaselka, med katerima naj se ohrani prekinitev. Obstoječa zazidava naj se gosti tako, da se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi v gruče razporejenimi individualnimi prostostoječimi stanovanjskimi stavbami s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami.

(3)ON3 Olimje: Naselje naj se urbanistično oblikuje tako, da se ohranja njegove obstoječe urbanistične značilnosti, in sicer koncept strnjenega naselja s pretežno obcestno zasnovo v kombinaciji z gručo. Pri urbanističnem oblikovanju naselja, ki je zavarovano kot naselbinska dediščina, je potrebno upoštevati: – ohranjati je potrebno kakovostne poglede na silhueto naselja, kar je povezano z določeno nezazidljivostjo površin oziroma gradbeno disciplino, – ohranjati je potrebno kakovostne poglede na dominante znotraj naselja, kar pomeni tako gradbeno disciplino, ki ne zakriva lokacij cerkva in njihovih zvonikov, včasih poudarjenim s habitusom dreves, – ohranjati je potrebno robove naselja in njegovo povezavo z zaledjem (kozolci, sadovnjaki itd.), – upoštevati je potrebno tradicionalne strukture ohranjenosti naselja in njegovo značilno podobo v prostoru (silhuete, robovi).

(4)ON4 Podčetrtek: Usmeritve za razvoj poselitve v naselju Podčetrtek temeljijo na naslednjih izhodiščih urbanističnega načrta tega naselja. Naselje Podčetrtek je kot občinsko središče opremljeno z vsemi potrebnimi funkcijami vodilnega naselja. Zavzema osrednji prostor trškega obcestnega jedra z zametki širitve na jugu. V bližini naselja se nahaja kompleks Term Olimia ter še višje proti severu vodni park. Nova razvojna pola sta trenutno funkcijsko in urbanistično ločena od naselja, vendar pa zaradi svoje velikosti izredno vplivata na razvoj širše okolice in s tem tudi naselja Podčetrtek. Tako zaenkrat vse tri enote – naselje Podčetrtek, Terme Olimia in vodni park – delujejo nepovezano ter urbanistično neusklajeno. Hkrati pa je okolica zadnjih dveh morfološko izredno slabo vključena. Ravno zaradi tega je potrebno vsa ta območja povezati v enovit urbanistični organizem, ki mora delovati usklajeno in povezano. Pri tem pa sta, kot dopolnitev obstoječega, povsem na novo umeščena območje promenade ter območje družinskih penzionov, ki s svojimi vsebinami zaključujeta in zaokrožujeta urbano celoto. Tako razvoj celotnega organizma temelji na vodi in sicer na eni strani termalni ter na drugi rečni z reko Sotlo. S tega vrednostnega izhodišča lahko to celoto imenujemo Aquapolis. Aquapolis Podčetrtek je zasnovan na hrbtenici, ki poteka od vodnega parka mimo Term Olimia vse do starega trškega jedra. Hrbtenico sestavlja preplet komunikacij, ki funkcijsko povezuje posamezne dele. A) Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja

(1)Območje trškega jedra z obcestno pozidavo: Celoten Aquapolis je morfološko razdeljen na več delov. Osrednji del predstavlja staro trško jedro z obcestno pozidavo. V osrednjem delu trškega jedra so že prisotne centralne dejavnosti, kamor se tudi v bodoče umeščajo nove. Nove gradnje je možno umeščati z gostitvijo obcestne pozidave. Poleg tega pa je predvidena manjša zaokrožitev naselja na vzhodnem robu v neposredni bližini osnovne šole, sanacija razpršene gradnje na zahodnem robu naselja ter zgostitev proti območju z večstanovanjskimi bloki na JZ delu naselja.

(2)Območje promenade: Povsem novo morfologijo se uvaja na območje, imenovano promenada. Os razvoja predstavlja del hrbtenice, oblikovane kot promenada, ob kateri se na obeh straneh vrstijo razni objekti. Namembnost objektov je poslovna in sicer s poudarkom na prepletu turističnih in storitvenih dejavnosti. To območje mora biti tako arhitekturno kot urbanistično izredno kvalitetno zasnovano.

(3)Območje term: Kompleks term predstavlja preplet hotelov, bazenov, penzionov in bungalovov. Po novem zajema tudi območje med državno cesto in železnico, kamor se lahko umestijo parkirne površine. S tem se sprostijo današnje parkirne površine znotraj termalnega kompleksa, ki se lahko tako dogradi z novimi objekti. Predvidena je tudi manjša širitev na zahodnem robu.

(4)Območje vodnega parka: Na severnem delu Aquapolisa je morfološko že izoblikovan kompleks bazenov ter kompleks kampa, medtem ko se kompleks družinskih penzionov šele nakazuje. Vse tri morfološke enote je potrebno dograditi ter kvalitativno nadgraditi. Območje bazenskega kompleksa je smiselno širiti proti severu med Sotlo in železnico, parkirna mesta pa je smiselno prestaviti iz sedanjega območja proti državni cesti. Območje kampa je potrebno predvsem prenoviti, na jugu pa je možna tudi manjša dogradnja. Največ pozornosti potrebuje območje zasebnih penzionov, kjer so izredno velike težnje po izgradnji turističnih objektov. To območje lahko predstavlja enega najbolj vitalnih delov predvsem z vidika vključevanja domačinov v turistično ponudbo naselja.

(5)Hrbtenica: Vsa našteta območja glede na funkcijsko raznolikost povezuje hrbtenica. Razdeljena je na tri sklope, ki se tudi urbanistično in arhitekturno med sabo razlikujejo. Ob celotni hrbtenici morata potekati tako pešpot kot kolesarska steza. Le ti se na območju skozi trško jedro prepletata z lokalno cesto, na ostalih dveh odsekih, med promenado in termami ter med termami in vodnim parkom, pa sta speljani ločeno od motoriziranega prometa.

(6)Vstopne točke: Naselje Aquapolis, kot turistično naselje, mora imeti še posebej kvalitetno ter umetelno oblikovane in označene ključne vstopne točke. Na območju hrbtenice se pojavljajo tri. Osrednja vstopna točka K3 se nahaja pri vstopu v trško jedro. Pri njenem oblikovanju naj bo dan poudarek predvsem na zgodovinskem motivu naselja Podčetrtek kot trškega jedra. Druga vstopna točka K2 se nahaja pri vstopu v kompleks Term Olimia. Oblikuje naj se s termalnim motivom. Tretja vstopna točka K1 pa se nahaja pri vstopu v vodni park, kamp in območje zasebnih penzionov. Pri oblikovanju naj izraža vitalnost in vodni element. Za oblikovanje vseh vstopnih točk bi bilo smiselno izvesti javni natečaj. B) Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa

(1)Glavno prometno žilo skozi Aquapolis Podčetrtek predstavlja državna cesta. Ob njej je že zgrajen pločnik. V navezavi s hrbtenico pa bi bilo smiselno razmišljati še o izgradnji kolesarske steze. Na tej cesti se predvideva oblikovanje treh vstopnih točk, ki naj bi se praviloma oblikovale kot krožišča, sredica pa bi se namenila za postavitev tematskih motivov. Promet med vodnim parkom in trškim jedrom bi bilo smiselno hitrostno omejiti zaradi zagotavljanja varnosti in omejevanja hrupa. Neposredno ob prometnici pri termah proti železnici je predvidena umestitev osrednjega parkirišča za celoten kompleks Term Olimia.

(2)Lokalno cesto, ki gre skozi trško jedro, je potrebno urediti z dogradnjo kolesarske steze. Predvidena je tudi izgradnja dveh manjši ulic, in sicer za potrebe manjše zapolnitve naselja oziroma zgostitve gradnje na pobočju zahodno od trškega jedra.

(3)Javni potniški promet na območju povezovanja naselja ni oblikovan in za samo trško jedro tudi ni potreben. Je pa predvsem za potrebe komunikacije vzdolž hrbtenice in za turistične potrebe smiselno vzpostaviti javni prevoz, morda kot manjši turistični vlakec ali minibus, ki se smiselno nadaljuje do Olimja. C) Koncept zelenega sistema

(1)Območje parkovnega gozda: Med trškim jedrom, promenado ter termami se območje obstoječega gozda preoblikuje v parkovni gozd in se ga trajno ohranja kot zeleno bariero med kompleksom term ter trškim jedrom. Vanj se lahko umeščajo pešpoti, urbana oprema ter trim steze.

(2)Prekinitvi: Glavne sklope med sabo ločujeta dve zeleni prekinitvi. Prva je med promenado in termami. S to prekinitvijo se med sabo ločita dva večja kompleksa, hkrati pa se ustvari tudi potrebna prekinitev med sabo različnih urbanih struktur. Ta prekinitev mora prvenstveno ostati zelena, gradnja objektov v njej ni dopustna. Druga prekinitev se nahaja med termami in vodni parkom. Tukaj se nahaja rečni žep Sotle, ki mora ostati neokrnjen. Skozenj je dovoljeno speljati zgolj pešpot s kolesarsko stezo. D) Koncept prostorskih ureditev s področja varstva okolja Območje reke Sotle je z vidika varstva voda in narave razpoznano kot naravna vrednota, ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (območje Natura 2000). Območje urbanističnega načrta se tega območja dotika, zato je potrebno pri stičnih točkah poskrbeti za ohranjanje okolja. Pri varstvu zraka pa je dolgoročno potrebno poskrbeti za tiste vire energije, ki najmanj onesnažujejo. E) Lokalni energetski koncept Pri proizvodnji energije za ogrevanje gospodinjstev in turističnih objektov je potrebno dolgoročno zasnovati takšen energetski koncept, ki bi uporabljal obnovljive energije, to je biomaso ali pa toplotno energijo termalne vode. Skozi naselje poteka tudi magistralni plinovod, pri čemer bi bilo smiselno razmišljati o priključitvi nanj. F) Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo Območje je relativno dobro komunalno opremljeno. Potrebno pa bo poskrbeti za dograditev oziroma razširitev komunalne mreže, predvsem na območju sanacije razpršene gradnje, na območju oblikovanja nove promenade ter na območju zasebnih penzionov. G) Koncept podrobnejše namenske rabe

(1)Celotno območje naselja je razdeljeno na več različnih namenskih rab. Trško jedro z obcestno pozidavo predstavlja osrednje območje in je namenjeno centralnim dejavnostim. Vanj se umeščajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske, in podobne dejavnosti ter bivanje. Na zahodnem robu naselja je predvideno območje sanacije razpršene gradnje, kjer pa so možne zgolj stanovanjske površine namenjene bivanju.

(2)Na območju promenade se na novo oblikujejo površine, ki se lahko namenijo za turizem, nakupovalne centre, športnim aktivnostim ter tistim poslovnim dejavnostim, ki so v navezavi s turizmom ter oskrbo lokalnega prebivalstva.

(3)Območje term je opredeljeno kot posebno območje. Znotraj so površine, ki se lahko namenijo za turizem, in sicer za gradnjo hotelov, bungalovov in drugih objektov za turistično ponudbo in nastanitev. Na vzhodno stran kompleksa med državno cesto in železnico se lahko umestijo tudi športni centri ter parkirišča oziroma garažna hiša.

(4)Na severnem delu naselja so oblikovana tri posebna območja. Na območju današnjega vodnega parka je predvidena širitev tega območja. Vanj se lahko umeščajo vodni kompleksi ter spremljajoče dejavnosti. Na območju kampa je predvidena predvsem sanacija obstoječega stanja z možnostjo razširitve. Posebno območje pa je definirano na zahodni strani državne ceste, in sicer kot območje površin za turizem, kjer se prvenstveno umeščajo zasebni družinski penzioni in hoteli, ki temeljijo na zdraviliškem turizmu.

(5)ON5 Polje ob Sotli: Naselje naj se urbanistično oblikuje tako, da se ohranja njegove obstoječe urbanistične značilnosti, in sicer koncept strnjenega naselja s pretežno obcestno zasnovo v kombinaciji z gručo. Pri urbanističnem oblikovanju naselja, ki je zavarovano kot naselbinska dediščina, je potrebno upoštevati: – ohranjati je potrebno kakovostne poglede na silhueto naselja, kar je povezano z določeno nezazidljivostjo površin oziroma gradbeno disciplino, – ohranjati je potrebno kakovostne poglede na dominante znotraj naselja, kar pomeni tako gradbeno disciplino, ki ne zakriva lokacij cerkva in njihovih zvonikov, včasih poudarjenim s habitusom dreves, – ohranjati je potrebno robove naselja in njegovo povezavo z zaledjem (kozolci, sadovnjaki itd.), – upoštevati je potrebno tradicionalne strukture ohranjenosti naselja in njegovo značilno podobo v prostoru (silhuete, robovi).

(6)ON6 Pristava pri Mestinju: Naselje naj se urbanistično oblikuje tako, da se ohranja njegove obstoječe urbanistične značilnosti, in sicer koncept strnjenega naselja s pretežno obcestno zasnovo oziroma obcestna pozidava ob glavni komunikaciji (cesti). Ob tej komunikaciji se umeščajo posamezne v gruče razporejene individualne prostostoječe stanovanjske stavbe s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami, in sicer tako, da se obstoječa zazidava gosti, pri čemer se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi gručami objektov. Na območju obstoječih centralnih dejavnosti (šola, dom krajanov) se zagotovijo površine za njihov nadaljnji razvoj. Gospodarska cona se umesti na nasprotni strani, med cesto in železnico, tj. v jugo-zahodnem delu naselja. Železnica predstavlja strogo mejo, preko katere se naselje ne širi.

(7)ON7 Roginska Gorca Urbanistično oblikovanje naselja mora upoštevati značilnosti obstoječega strnjenega naselja z gručasto zasnovo.

(8)ON8 Sedlarjevo Naselje naj se urbanistično oblikuje tako, da se ohranja njegove obstoječe urbanistične značilnosti in sicer koncept strnjenega naselja s pretežno obcestno zasnovo. Pri urbanističnem oblikovanju naselja, ki je zavarovano kot naselbinska dediščina, je potrebno upoštevati: – ohranjati je potrebno kakovostne poglede na silhueto naselja, kar je povezano z določeno nezazidljivostjo površin oziroma gradbeno disciplino, – ohranjati je potrebno kakovostne poglede na dominante znotraj naselja, kar pomeni tako gradbeno disciplino, ki ne zakriva lokacij cerkva in njihovih zvonikov, včasih poudarjenim s habitusom dreves, – ohranjati je potrebno robove naselja in njegovo povezavo z zaledjem (kozolci, sadovnjaki itd.), – upoštevati je potrebno tradicionalne strukture ohranjenosti naselja in njegovo značilno podobo v prostoru (silhuete, robovi).

(9)ON9 Sv. Ema Urbanistično oblikovanje naselja mora upoštevati značilnosti obstoječega naselja, ki ga sestavljata dva zaselka. Za zahodni zaselek (med glavno cesto in železnico) je značilna obcestna pozidava ob glavni komunikaciji (cesti), ki se gosti in širi proti jugu. Zaselek se omeji z glavno cesto na zahodu, železnico na vzhodu in lokalno cesto (proti Vonarskemu jezeru) na jugu. Za vzhodni zaselek je značilna gručasta zasnova, ki se ohranja. 2.

1. Usmeritve za razvoj v krajini 2.8.
2. Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
3. člen Usmeritve so izdelane za razvojna območja za naslednje dejavnosti, ki so vezane na naravne vire: – kmetijstvo, – gozdarstvo, – vode, – turizem in rekreacija, – mineralne surovine. A) Kmetijstvo.

(1)Velik delež kmetijskih zemljišč v Občini Podčetrtek obsegajo najboljša kmetijska zemljišča (vir: zadnji sprejet prostorski plan občine): – najboljša kmetijska zemljišča: 24 837 935 m 2 (68%), – druga kmetijska zemljišča: 11 865 935 m 2 (32%), – skupaj kmetijskih zemljišč: 36 703 870 m 2 (100%).

(2)Razvojna paradigma kmetijstva v Občini Podčetrtek naj bo sonaravno kmetijstvo, ekološka pridelava in predelava kmetijskih proizvodov, uporaba naravi in okolju prijaznejših načinov kmetovanja (kolobarjenje, naravna gnojila itd.) in podobno.

(3)Kmetijske dejavnosti se prednostno usmerja na območja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo in sicer v ravninsko dno ob Sotli, predvsem v širša območja okoli naselij Pristava pri Mestinju, Nezbiše, Imeno, Golobinjek ob Sotli, Prelasko, Sedlarjevo, Polje ob Sotli in Lastnič, ter v osrednji del, v širša območja naselij Virštanj in Sela.

(4)Na teh območjih se lahko izvaja ukrepe za posodabljanje kmetijske proizvodnje oziroma agrarne operacije, pri čemer se upošteva obstoječo krajinsko strukturo, mrežo poti, prostorske smeri, naravne koridorje in logiko krajinskega vzorca. Ukrepi za urejanje kmetijskih zemljišč se prvenstveno izvajajo na najboljših kmetijskih zemljiščih, lahko pa tudi na drugih kmetijskih zemljiščih.

(5)Pri usmerjanju kmetijske proizvodnje v ravninski del se ohranja in veča delež naravnih prvin, predvsem vegetacijske in vodne prvine. Prav tako se upošteva, da nove agrarne operacije ne povzročajo krajinskega in ekosistemskega osiromašenja, ob izvajanju ukrepov za izboljšanje kmetijskih zemljišč pa je potrebno preprečevati tudi pretirano fragmentacijo in nastajanje erozijskih procesov, upoštevati naravne lastnosti tal in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo.

(6)Reorganizacijo kmetij na podeželju se spodbuja na območjih z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo in sicer tam, kjer je glede na pridelovalno usmeritev zagotovljena ustrezna koncentracija posesti, ob upoštevanju poselitvenega in krajinskega vzorca ter ranljivosti okolja.

(7)Nadalje se kmetijske dejavnosti spodbuja na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo, in sicer na območju avtohtone poselitve kmetij v celkih od Podčetrtka proti Olimju in Rudnici, saj se s tem preprečuje zaraščanje celkov in tako omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine.

(8)Kmetovanje se ustrezno prilagaja na območjih omejitev varstva podzemnih voda kot virov pitne vode, kjer se omeji in ustrezno tehnološko prilagodi oziroma preusmeri v gojenje drugih kmetijskih kultur.

(9)Pri umeščanju nove poselitve, turistične dejavnosti, objektov gospodarske javne infrastrukture ter gospodarskih con se zagotavlja dovolj velik odmik od območij z visokim in dobrim pridelovalnim potencialom ali pa ustrezne vegetacijske pasove zaradi potencialne nevarnosti onesnaženja tal in s tem zmanjšanja pridelovalnega potenciala.

(10)Na gričevnatem delu Občine Podčetrtek (širša območja naselij Jerčin, Vidovica, Vonarje, Sv. Ema, Roginska Gorca, Cmereška Gorca, Sodna vas, Olimje, Gostinca, Pristava pri Lesičnem, gričevnat del naselij Virštanj in Sela, Imenska Gorca, Verače, Pecelj, Brezovec pri polju, gričevnat del naselja Lastnič) prevladuje mozaični preplet njivskih površin, travnikov, pašnikov, sadovnjakov, vinogradov in gozdov, ki daje možnosti pestre kmetijske pridelave različnih kultur, vendar te zaradi naravnih danosti nimajo večjih možnosti intenziviranja kmetijske proizvodnje. Na teh območjih se ohranja mozaičnost vegetacijskega pokrova. Vinogradništvo ima prostorske možnosti nadaljnjega razvoja na gričevnatih sončnih legah, kjer se ohranja in razvija.

(11)Na gričevnatem delu občine se urejajo trajni nasadi. Z novimi trajnimi nasadi pa se ne posega v erozijska, plazljiva, plazovita območja oziroma nestabilna zemljišča. Pri prenovi obstoječih trajnih nasadov se izbira tako obliko nasada, da je nevarnost proženja erozije zmanjšana na minimum.

(12)V sodelovanju z ustrezno strokovno službo se določijo prednostna območja, ki se jih nameni za ponovno usposobitev za kmetijsko pridelavo in predhodno očisti zarasti. Ta območja nadomeščajo t.i. izgubljene resurse kmetijskih zemljišč, ki se jih na novo urbanizira. B) Gozdarstvo.

(1)Površina gozdov v Občini Podčetrtek znaša 2.365 ha, gozdnatost je 39%. Hribovitejši in z gozdom močno poraščen osrednji del občine oziroma območje od Podčetrtka, preko Olimja do Rudnice, in njen skrajni južni del dajejo možnosti razvoja gozdarstva; le-to mora biti usklajeno z varstvenimi zahtevami, s katerimi je zaščiteno naravno okolje in naravne vrednote. K večji gozdnatosti občine poleg strnjenih gozdov prispeva tudi mozaični preplet kmetijskih in gozdnih površin v njenem preostalem delu, kjer so gozdovi zastopani pretežno fragmentarno. Te gozdne površine so pomemben habitat za številne živalske vrste, ki iz njih migrirajo v krajino, obenem pa tudi pomemben koridor za prehod živali preko območja. Zaradi turističnega pomena krajine, ki ga le-ta predstavlja za turistično – zdraviliški center Podčetrtek pa imajo te površine izreden estetski pomen.

(2)Gozdnata krajina Občine Podčetrtek spadata med tista področja, kjer gozdne površine ni primerno povečevati. Dejansko pa se trend povečevanja v tem predelu postopno nadaljuje, saj je v zadnjem času več opuščenih domačij (zaraščanje kmetijskih površin) ali opuščenih samo posameznih za kmetijstvo manj primernih površin. Opuščene travnike postopno zarašča avtohtono grmovje. Z vidika ohranjanja podobe kulturne krajine je potrebno predvsem na območju razpršene poselitve v celkih (območje od Podčetrtka proti Olimju in Rudnici) skladno z razvojem poselitve in kmetijstva spodbujati kmetijsko obdelavo celkov ter preprečevati njihovo zaraščanje.

(3)Za lesno proizvodnjo se nameni gozdove, ki imajo dovolj veliko lesno zalogo, razen varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov. V gozdovih s posebnim namenom se lesno proizvodnjo izvaja v skladu z njihovim posebnim namenom.

(4)Pri načrtovanju poselitve je potrebno vsak poseg, ki se nahaja v gozdu ali na gozdnem robu v pasu ene sestojne višine odraslega gozdnega sestoja, posebej presoditi z vidika gozdarstva. V presojo je potrebno zajeti tudi vse funkcionalne ureditve ob graditvi objektov (planiranje prostora, zasipanje površin ...), saj imajo lahko negativne posledice na gozd. Izdelovalec presoj je zavod, pristojen za gozdove.

(5)Zaradi nevarnosti kasnejših negativnih vplivov na novo načrtovane dele naselja ali celotna naselja je potrebno posebej podrobno presoditi vse načrtovane odmike od gozdnega roba in prometnic, ki so uporabljane za transport in spravilo lesa. V primeru, da se novi objekti nahajajo na gozdnem robu ali da je s funkcionalnimi rešitvami prostora omejen dostop do gozda, je takšen objekt uvrščen med posege, ki vplivajo na gozd in gospodarjenje z gozdom, tako da je zanj potrebno pridobiti soglasje gozdarske službe.

(6)V gozdovih so dovoljena vsa dela, ki so potrebna z gospodarjenje z gozdov in gozdnim prostorom. Za posege, predpisane z gozdnogospodarskim in gozdnogojitvenim načrtom ni potrebno posebnega soglasja zavoda, pristojnega za gozdove. Za vse preostale posege pa je na podlagi določil zakona potrebno pridobiti soglasje zavoda, pristojnega za gozdove (med njimi tudi za gradnjo enostavnih objektov, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, kot tudi za dela, ki so v zvezi z objekti in s pripadajočimi zemljišči, v kolikor ležijo takšni objekti v območju gozdov ali na gozdnem robu).

(7)Za območja prepletanja gozdarske in kmetijske dejavnosti se določi enote, v katerih se opredeli delež gozda, ki ga je dovoljeno izkrčiti v kmetijske namene. Ta območja so opredeljena kot območja mešanih rab, za katera je dovoljena mešana raba kmetijstva in gozdarstva. Največji možni delež gozda, ki ga je dovoljeno izkrčiti v kmetijske namene, je v teh območjih 15%, in sicer na podlagi presoje zavoda, pristojnega za gozdove. Krčitve gozdov so možne v primeru, da namenska raba na zemljiški parcel ni gozd ali da je zemljiška parcela v območju mešanih rab, kjer je dovoljena kmetijska in gozdarska raba površine. V obeh primerih je potrebno k krčitvi gozdne površine v kmetijske namene pridobiti soglasje zavoda, pristojnega za gozdove.

(8)Kot posebna območja se določijo površine varovalnih gozdov. Načeloma se te površine ne smejo krčiti, vsi preostali posegi pa se izvajajo v skladu z zakonskimi določili.

(9)Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne prometnice, protipožarne preseke) mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih. Ohranja naj se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja). Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za druge rabe. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju.

(10)Gozdove v naseljih, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, se ohrani in vključi v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. V bližini naselij se gozd lahko nameni za poselitev, kadar se s tem bistveno ne posega v ekološko ravnovesje. C) Vode.

(1)Najpomembnejši vodotok v Občini Podčetrtek je reka Sotla. Sotla je vodotok 1. reda in je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Kot levi pritok Save z dobro ohranjenimi meandri sodi Sotla na celotnem območju občine med naravne vrednote državnega pomena tako hidrološko kot geomorfološko in kot pomembno ž