Odlok o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Mozirje – SD OPN 1, stran 9849.

(1)S tem odlokom se sprejme Odlok o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Mozirje, ki ga je Občinski svet Občine Mozirje sprejel na 5. redni seji dne 9. 6. 2015 in je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 46/15.

(2)Prve spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta Občine Mozirje (v nadaljnjem besedilu SD OPN 1) se nanašajo na spremembe: – odloka zaradi ugotovljenih neskladij, nejasnosti in pomanjkljivosti, – grafičnega dela, kot posledica vključitve posameznih pobud in ugotovljenih napak ter – obveznih prilog. 2. člen (vsebina SD OPN 1)

(1)Spremenijo se vsi členi odloka, tako da se po novem glasijo: »I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (predmet občinskega prostorskega načrta)

(1)Občinski prostorski načrt Občine Mozirje vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2)Strateški del ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa: – izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, – zasnovo prostorskega razvoja občine, – zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena, – okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, – okvirna območja razpršene poselitve, – usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, – usmeritve za razvoj v krajini, – usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in – usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(3)Izvedbeni del OPN za celotno območje občine po posameznih enotah urejanja prostora določa: – območja namenske rabe prostora, – prostorske izvedbene pogoje, – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu OPPN). 2. člen (vsebina in oblika OPN)

(1)Občinski prostorski načrt vsebuje tekstualni, grafični del in priloge.

(2)Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij: I. UVODNE DOLOČBE II. STRATEŠKI DEL 2.1 Splošne določbe 2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine 2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra 2.5 Določitev območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana 2.6 Določitev območij razpršene poselitve 2.7 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo 2.8 Usmeritve za razvoj v krajini 2.9 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 2.10 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev 2.11 Konceptualni del prostorskega razvoja urbanega središča Mozirje, za katerega je izdelan urbanistični načrt III. IZVEDBENI DEL 3.1 Splošne določbe 3.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji 3.3 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji 3.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji IV. POSEBNE DOLOČBE V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

(3)Grafični del strateškega dela OPN vsebuje karte:

1. Zasnova prostorskega razvoja občine M 1:25000
2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra M 1:25000
3. Zasnova območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, in območji razpršene poselitve M 1:25000
4. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo M 1:25000
5. Usmeritve za razvoj v krajini M 1:25000
6. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč M 1:25000

(4)Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje:

1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste M 1:25000
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture M 1:25000
3. Prikaz območij enot urejanja prostora in podrobnejše namenske rabe prostora M 1:5000
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javnenfrastrukture M 1:5000

(5)Priloge Občinskega prostorskega načrta Občine Mozirje so:

1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
2. Prikaz stanja prostora
3. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta, ter urbanistični načrt za urbano središče Mozirje
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, vključno s poročilom o upoštevanju smernic ter opisom postopka pridobivanja smernic in mnenj
5. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
6. Povzetek za javnost
7. Okoljsko poročilo
8. Ostala gradiva, izdelana v skladu z zahtevami nosilcev urejanja prostora
9. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta.
10. člen (pomen kratic in uporabljenih izrazov) Posamezne kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: – DI_DZP – delež zelenih površin, – DI_H – višina stavb, – EUP – enota urejanja prostora, – FZ – faktor zazidanosti, – GJI – gospodarska javna infrastruktura, – MHE – mala hidroelektrarna, – ON – območje naselja, določeno po Zakonu o prostorskem načrtovanju, – OP – okoljsko poročilo, – OPPN – občinski podrobni prostorski načrt, – PIP – prostorski izvedbeni pogoji, – PNRP – podrobnejša namenska raba prostora, – PRS – Prostorski red Slovenije, – RPE – register prostorskih enot, – SPRS – Strategija prostorskega razvoja Slovenije, – SURS – Statistični urad Republike Slovenije.
11. člen (pomen uporabljenih izrazov)

(1)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen s tem odlokom ni izrecno določen, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo veljavni predpisi.

(2)Izraz »praviloma« pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, razen v primerih, ko iz utemeljenih razlogov in omejitev (razmere na terenu, geomehanske lastnosti tal in drugi utemeljeni razlogi) to ni možno. V tem primeru je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor (gradbeno, uporabno dovoljenje ipd.). II. STRATEŠKI DEL 2.1 Splošne določbe

1. člen (splošne določbe) Strateški del OPN določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja, določa zasnovo prostorskega razvoja ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture, opredeljuje in določa območja naselij, območja razpršene gradnje in razpršene poselitve ter podaja usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini ter usmeritve za določitev namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev. 2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2. člen (osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja in teženj ter možnosti prostorskega razvoja)

(1)Današnja Občina Mozirje je bistveno manjša od nekdanje, ki je zajemala vse občine Zgornje Savinjske doline. Leži ob vstopu v Zgornjo Savinjsko dolino. Statistično je Občina Mozirje del večje Savinjske statistične regije, prostorsko in politično pa se, skupaj z ostalimi občinami Zgornje Savinjske doline, ter občinami Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, povezuje v Savinjsko- Šaleško regijo. Naselje Mozirje je ohranilo nekdanjo vlogo središča celotne doline in zagotavlja funkcije, ki so pomembne za širše območje Zgornje Savinjske doline. Medobčinsko in občinsko središče Mozirje se razvija kot upravno središče Zgornje Savinjske doline.

(2)Območje Občine Mozirje zajema 54 km 2 in meji na občine Ljubno, Rečica ob Savinji, Nazarje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in Braslovče. Po podatkih Statističnega urada RS (v nadaljnjem besedilu SURS) je leta 2010 na območju občine v osmih naseljih po registru prostorskih enot (v nadaljnjem besedilu RPE) stalno bivalo 4100 prebivalcev. Območje Občine Mozirje je izrazito centralno poseljeno. Večina prebivalcev živi v medobčinskem in občinskem središču Mozirje, katerega del, s širitvijo poselitve postopoma postajata tudi Ljubija in Loke pri Mozirju. Mozirje se nahaja na vstopu v osrednji del Zgodnje Savinjske doline. Na hribovitih območjih Brezja, Ljubije, Lepe Njive, Dobrovelj, Radegunde in Šmihela nad Mozirjem se pretežno pojavljajo zaselki ter gruče posameznih objektov, predvsem kmetij in stanovanjskih objektov. Povprečna gostota poselitve v Občini Mozirje znaša 76 prebivalcev na km 2 , kar je 78 % slovenskega povprečja (podatek SURS, 2010).

(3)Poselitveni vzorec v Občini Mozirje je posledica naravnih in zgodovinskih razmer tega območja. Prevladujoča poselitev strnjenega tipa se v občini pojavlja predvsem v dolini ob reki Savinji, kjer je značilna drobno členjena kmetijska krajina dolinskega dna, prekinjena z obvodno krajino obrečne vegetacije. Slikovito staro trško jedro Mozirje se je izoblikovalo ob sotočju Trnave in Mozirnice z reko Savinjo. Medobčinsko in občinsko središče Mozirje se je v nedavni preteklosti širilo predvsem proti zahodu z obsežno prostostoječo stanovanjsko pozidavo in proti vzhodu, kjer se je oblikovalo obsežno območje s centralnimi dejavnostmi in trgovskimi centri. Le manjši del Mozirja se je širil na desni breg Savinje, kjer se postopoma že spaja z Lokami pri Mozirju. Na desnem bregu Savinje je umeščen Mozirski gaj, ki skupaj s športno-rekreacijskim centrom Golte-Žekovec na skrajnem severozahodnem delu Občine Mozirje, predstavlja osrednjo turistično ponudbo občine. Stik med naselji in kmetijsko krajino oblikujejo visokodebelni sadovnjaki, vrtovi in kmetijsko-gozdarski (gospodarski) objekti – kozolci, lope … Naselja so po večini ohranila tipično naselbinsko strukturo. V naseljih Brezje, Ljubija, Lepa Njiva, Dobrovlje pri Mozirju, Radegunda in Šmihel nad Mozirjem, deloma pa tudi v naseljih Mozirje in Loke pri Mozirju, prevladuje značilna avtohtona razpršena poselitev, v obliki manjših zaselkov, gruč stanovanjskih in kmetijskih objektov ter celkov.

(4)Naravni prirast prebivalstva v občini je v primerjavi s slovenskim povprečjem negativen, kar kaže na to, da se povprečna starost prebivalcev v občini dviga. Povprečna starost v občini je 40,6 let, kar je sicer manj od povprečja v Sloveniji. Selitveni prirast je sicer pozitiven, vendar v občini ostaja problem zaposlovanja predvsem višje in visoko izobraženega kadra, ki išče ustrezne možnosti za delo in bivanje v večjih središčih v neposredni okolici (Velenje, Celje).

(5)V Občini Mozirje primanjkuje delovnih mest, stopnja brezposelnosti je leta 2010 znašala 9,0 %, kar je manj od povprečja v Sloveniji. Delež zaposlitev občanov v občini, glede na vse zaposlitve občanov v vseh občinah, je izredno nizek in močno pod slovenskim povprečjem. V občini so pomembneje zastopani drobno gospodarstvo, trgovina, turizem in kmetijstvo. V zadnjem obdobju pa se razvijata predvsem turizem in trgovina, kjer se zagotavljajo tudi dodatna delovna mesta.

(6)V letu 2010 je bilo v občini 392 stanovanj na 1000 prebivalcev. Število stanovanjskih enot na območju občine kaže na primanjkljaj stanovanj.

(7)Oskrbne in storitvene dejavnosti so večinoma umeščene v Mozirju. V manjši meri pa tudi na Lepi Njivi in Šmihelu nad Mozirjem. V Občini Mozirje predvsem primanjkuje prostora za umeščanje različnih gospodarskih dejavnosti ter za razvoj turizma in za širitev turističnih kapacitet. Dobro je organizirano varstvo najmlajših in osnovno izobraževanje. Primarno zdravstveno varstvo jeomogočeno v zdravstvenem domu v Mozirju, ki zajema tako splošne kot tudi specialistične ambulante. V Občini Mozirje so tudi sedež upravne enote in policijska postaja, pošta, knjižnica, galerija ter dvorana za kulturne in športne prireditve s športnimi igrišči.

(8)Vse kmetijske površine po dejanski rabi v občini zajemajo približno 15,7 km 2 , kar predstavlja približno 29,4 % celotnega ozemlja občine.

(9)Gozdna zemljišča se razprostirajo pretežno na hribovitem območju občine in v manjši meri ob obrečnem pasu Savinje, kjer prevladuje poplavni gozd. Gozdne površine zajemajo približno 35 km 2 , kar predstavlja približno 65,5 % površine občine. Zaradi razdrobljene gozdne posesti je oteženo gospodarjenje z gozdovi in njihovo gospodarsko izkoriščanje.

(10)Največji vodotok obravnavanega območja je Savinja, ki zaradi svojega delovanja vpliva in spreminja dolino neposredno ob svojem toku. Savinja s svojimi pritoki poplavno ogroža predvsem ravninski del ob svojem koritu, kjer je tudi večji del strnjene poselitve v dolinskem delu občine. Poselitev je najbolj zgoščena neposredno ob sotočju Savinje, Mozirnice, Trnave in Ljubije. Vsi omenjeni vodotoki pogosto poplavljajo. Na območju Občine Mozirje so prisotni tudi manjši hudourniški vodotoki, ki prav tako povečujejo poplavno ogroženost območij poselitve. 7. člen (razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)

(1)Razvojne potrebe občine so usmerjene v: – razvoj Mozirja kot medobčinskega in občinskega središča, ki je upravno središče Zgornje Savinjske doline ter razvoj ostalih naselij v občini, – razvoj Mozirja kot turističnega, zaposlitvenega in storitvenega središča, – zadostno in dostopno oskrbo z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi, dejavnostmi socialnega varstva ter dejavnostmi izobraževanja. Omrežje družbene javne infrastrukture, šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo in druge javne službe, se razvija skladno z omrežjem občinskih središč Zgornje Savinjske doline, – razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij ter razvoj delovnih mest, zlasti na območju Mozirja, s čimer se zmanjšuje dnevna migracija v večja zaposlitvena središča. V Mozirje se umešča tudi primarna zdravniška in socialna oskrba, hkrati pa se v njem zagotavlja možnosti za turistično, športno in kulturno dejavnost, – spodbujanje vzdržnega prostorskega razvoja. Novogradnje se usmerja zlasti v obstoječa poselitvena območja, s čimer sezagotavlja racionalna raba prostora in racionalno opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu GJI), – razvijanje podeželskih naselij ter krajine kot povezanega gospodarskega in bivalnega prostora, v katerem se ohranja in razvija krajinska in arhitekturna kakovost. Prednost se daje obnovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti, – rekonstruiranje in gradnjo GJI v skladu s sprejetimi nacionalnimi in lokalnimi operativnimi programi, – razvoj turizma na celotnem območju občine, zlasti pa v povezavi z Mozirskim gajem ter Goltemi, – gradnjo energetskih objektov v občini, pri čemer se ob umeščanju v prostor zagotavlja njihovo optimalno vključenost v slovensko energetsko omrežje in preprečuje prekomerne vplive na prostor in okolje, – gradnjo komunikacijskega omrežja, pri čemer se ob umeščanju v prostor zagotavlja optimalna vključenost v prostor s ciljem, da bo zagotovljen dostop do omrežja vsakemu gospodinjstvu, – izkoriščanje rekreacijskega potenciala gozda in obrečnega pasu, ki se ga smiselno vključi v načrtovanje zelenega sistemanaselja, – razvoj kmetijstva, ki se razvija v tistih delih občine, kjer so za to primerni pogoji. Na hribovitih predelih občine se spodbuja in razvija dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, promocijo in kakovostno rabo kulturne dediščine ter trajno rabo z razvojem turizma v naravi.

(2)Občina Mozirje bo pri nadaljnjem prostorskem razvoju težila k: – zagotavljanju kakovostnega in zdravega bivalnega okolja, – enakomerni poseljenosti in zagotavljanju ustrezne in enakovredne oskrbe vseh prebivalcev, – zagotavljanju možnosti za ohranjanje obstoječih ter razvoj novih gospodarskih dejavnosti, – povezovanju obstoječih turističnih produktov, – zagotavljanju možnosti za ohranjanje kmetijske proizvodnje, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, z namenom ohranjanja podeželja ter preprečevanja zaraščanja kmetijskih površin, s čimer se zagotavlja tudi prehranska samooskrba, – ohranjanju naravnih in ustvarjenih kakovosti prostora, – zmanjševanju nevarnosti zaradi delovanja voda.

(3)Razvojne potrebe regije so usmerjene zlasti v: – povečanje produktivnosti regijskega gospodarstva, – rast in razvoj novih tehnoloških proizvodnih in storitvenih podjetij in pogojev za razvoj izobraževanja za bodoče razvojne potrebe gospodarstva regije, – razvoj Savinjske regije kot regije inovativnega turizma ter turistične destinacije v Evropi regij, ki bo pospešeno povečevala in nadgrajevala zmogljivosti uveljavljenih turističnih središč, formirala nove turistične produkte in storitve in na podeželju ter v mestih povezovala naravne danosti, tradicijo in prebivalce, nadgrajevala in širila svojo podobo in ponudbo, ki bo razpoznavna in uspešna tako za njene prebivalce kot za njene obiskovalce, – razvoj sonaravnega kmetovanja, prenovo in ekonomizacijo podeželske dediščine in tradicije, – zagotavljanje ustrezne okoljske in prometne infrastrukture ter energetske oskrbe.

(4)Razvojne potrebe države so v povezavi z Občino Mozirje zlasti usmerjene v: – medsebojno povezovanje posamičnih obstoječih ali novih turističnih in prostočasnih programov, – ohranjanje območja nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine Zadrečka dolina, za katero je značilna velika gostota kulturne dediščine in številne medsebojne, pogosto zgodovinsko odvisne povezave. 8. člen (medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1)Občina Mozirje meji na občine: Ljubno, Rečica ob Savinji, Nazarje, Šmartno ob Paki, Braslovče in Šoštanj.

(2)Občina Mozirje je močno povezana z vsemi občinami Zgornje Savinjske doline, s katerimi je nekdaj tvorila enotno lokalno skupnost. Močna je tudi povezava s občinami Šoštanj, Šmartno ob Paki ter z Mestno občino Velenje. Občine so medsebojno povezane na komunalnem področju, s skupnimi kanalizacijskimi sistemi in sistemi za oskrbo s pitno vodo, ter v prometnem smislu, kjer se medsebojna povezanost odraža tudi v navezavi javnega potniškega prometa. Občina se s sosednjimi občinami povezuje v gospodarskem smislu, predvsem zaradi dnevne migracije zaposlenih, socialne in zdravstvene oskrbe ter z vidika turizma, zlasti v povezavi s smučiščem Golte, ki sega na območje treh občin.

1. člen (cilji skladnega prostorskega razvoja občine) Cilji skladnega prostorskega razvoja občine so: – policentrični razvoj v občinskem merilu, usklajen z razvojnimi interesi regije, – enakomerna razmestitev dejavnosti v prostoru ter s tem povezana socialna in kulturna oskrba prebivalcev, – zagotavljanje poplavne varnosti, – razvoj turizma kot gospodarske dejavnosti z visoko dodano vrednostjo (nove zaposlitvene možnosti), – načrtovanje novih gospodarskih con, ki jih Občina Mozirje nima, – zagotavljanje varstva zavarovanih območij, naravnih vrednot, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter varstva kulturne dediščine pri doseganju razvojnih ciljev občine, – okoljska sanacija območij razpršene gradnje, – zagotavljanje enakovredne opremljenosti z GJI v vseh naseljih, – ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve. 2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
2. člen (splošno) Zasnova prostorskega razvoja občine temelji na analizi stanja in težnjah prostorskega razvoja, ranljivosti in z njo povezano ustreznostjo za razvoj posameznih dejavnosti v prostoru ter je določena na podlagi izdelanih strokovnih podlag za izdelavo občinskega prostorskega načrta. Načrtovani razvoj Občine Mozirje upošteva izhodišča nadrejenih aktov, prostorskih in drugih dokumentov na ravni države in regije ter usmeritev, podanih s strani pristojnih nosilcev urejanja prostora.
3. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)Občina spodbuja uravnotežen policentričen razvoj. Razvoj poselitve se prednostno usmerja v medobčinsko in občinsko središče Mozirje, lokalna središča Lepa Njiva, Ljubija, Radegunda, Loke pri Mozirju in Šmihel nad Mozirjem. Zaradi ohranjanja poselitve v širšem zaledju Mozirja se z ohranjanjem določenih funkcij naselja spodbuja in ohranja poselitev tudi v podeželskih naseljih Brezje in Dobrovlje pri Mozirju.

(2)Pri usmerjanju stanovanjske gradnje se zagotavlja racionalna raba prostora z zgoščevanjem obstoječe pozidave in zagotavljanjem površin, ki omogočajo pozidavo višje gostote, zlasti v medobčinskem in občinskem središču Mozirje. Stanovanjsko gradnjo se usmerja tudi v lokalna središča, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter ustrezno dostopnost.

(3)Na območju medobčinskega in občinskega središča občina zagotavlja površine za gradnjo različnih tipov stanovanjskih objektov, ki omogočajo različne oblike bivanja. V lokalnih središčih se zagotavljajo površine za gradnjo pretežno enostanovanjskih objektov z ali brez spremljajočih dejavnosti, v podeželskih naseljih pa se zagotavljajo predvsem površine za gradnjo objekto v, namenjenih tako bivanju kot tudi kmetijskim dejavnostim ter razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Pri tem se upoštevajo vsa merila za kakovostno bivanje – osončenost zemljišča, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo bivalno okolje, ustrezna dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, dostopnost do javnega prometa ter združljivost z drugimi dejavnostmi, predvsem kmetijsko.

(4)Centralne dejavnosti se razvija v medobčinskem in občinskem središču Mozirje ter v lokalnih središčih Lepa Njiva in Šmihel nad Mozirjem, s čimer občina zagotavlja enakomerno dostopnost do oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti vsem občanom v občini.

(5)Občina spodbuja razvoj turizma in dopolnilnih turističnih dejavnosti na kmetijah skladno s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. Turizem se v povezavi s prostočasnimi dejavnostmi ter športom in rekreacijo na prostem prednostno razvija v lokalnem središču Radegunda (Žekovec), v povezavi z Goltemi. Turizem se usmerja tudi v medobčinsko in občinsko središče Mozirje, v lokalni središči Loke pri Mozirju in Ljubija. Poleg turizma se prostorski razvoj usmerja tudi v razvoj različnih oblik prostočasnih dejavnosti, ki so predvsem povezane s cilji ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo, ogled naravnih znamenitosti) in varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov). Z vidika razvoja športa in rekreacije na prostem je poleg Golt in drugih, za občino pomembnih območij, pomemben tudi Mozirski gaj.

(6)Razvoj energetike v smislu postavitve sončnih elektrarn in malih hidroelektrarn je načrtovan na Brezju, Lepi Njivi, Ljubiji, Mozirju in Radegundi.

(7)Proizvodne dejavnosti v smislu gospodarskih con in površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo se razvija v Mozirju, Lokah pri Mozirju, Ljubiji in na Brezju. 12. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)Po RPE Republike Slovenije je Občina Mozirje razdeljena na osem naselij, in sicer: Brezje, Dobrovlje pri Mozirju, Lepa Njiva, Ljubija, Loke pri Mozirju, Mozirje, Radegunda in Šmihel nad Mozirjem.

(2)V skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu SPRS) se naselja v Občini Mozirje glede na vlogo in funkcijo delijo na: – občinsko središče Mozirje s statusom medobčinskega središča po SPRS, – lokalna središča Lepa Njiva, Ljubija, Loke pri Mozirju, Radegunda, Šmihel nad Mozirjem, – podeželski naselji Brezje in Dobrovlje pri Mozirju.

(3)Razvoj Mozirja kot občinskega in medobčinskega središča temelji na: – razvoju urbanega naselja s centralnimi in servisnimi dejavnostmi, – krepitvi funkcije središča Zgornje Savinjske doline in občine, – krepitvi naselja s kakovostno kulturno dediščino (ohranjanje in prenova naselbinske dediščine), – krepitvi družbene infrastrukture na nivoju sociale (skrb za starostnike in ljudi s posebnimi potrebami), – krepitvi oskrbnih, storitvenih in poslovnih ter drugih podobnih dejavnosti, – uveljavitvi naselja kot kulturnega in turistično-rekreacijskega centra, – izvedbi ureditev za potrebe parkovnih ureditev, športa in nastanitvenih kapacitet za potrebe turizma.

(4)V lokalnih središčih Lepa Njiva, Ljubija, Loke pri Mozirju, Radegunda, Šmihel nad Mozirjem, ki imajo vsaj enega od pomembnih javnih programov, kot so osnovna šola, cerkev s pokopališčem, trgovina, gostilna ali turizem, se krepi njihova vloga v smislu manjših oskrbnih centrov za podeželsko gravitacijsko zaledje.

(5)V podeželskih naseljih Brezje in Dobrovlje pri Mozirju, ki nimata pomembnejše vloge v omrežju naselij, prevladujeta kmetijstvo in bivanje. Podeželski naselji se razvijata v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne potrebe in omejitve. 13. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)Občinsko središče Mozirje se z ostalimi občinskimi središči Zgornje Savinjske doline povezuje z regionalnimi cestnimi povezavami. V smeri vzhod-zahod se Mozirje z občinskima središčema Braslovče (vzhod) in Nazarje (zahod) povezuje z regionalno cesto I. reda R1-225, na katero se na območju Soteske navezuje regionalna cesta III. reda R3-695, ki preko Gorenjskega klanca Mozirje povezuje z občinskim središčem Šmartno ob Paki.

(2)Preko regionalnih prometnih povezav se v smeri proti občinskemu središču Braslovče in naprej proti Vranskem občinsko središče Mozirje navezuje na avtocesto A1 Maribor–Ljubljana. V isti smeri je predvidena tudi kasnejša navezava na državno cesto tretje razvojne osi.

(3)Z lokalnimi povezavami se naselja v občini povezujejo z naselji v sosednjih občinah.

(4)Lokalna središča se preko sistema regionalnih in lokalnih povezav navezujejo na medobčinsko in občinsko središče Mozirje. Naselje Radegunda se z Mozirjem in z ostalimi občinami v regiji povezuje z regionalno cesto III. reda RTIII-928. Podeželska naselja pa so z lokalnimi središči povezana preko lokalnih povezav.

(5)V smislu regionalnih povezav so pomembne tudi obstoječe in predvidene žičnice, ki športno-turistični in rekreacijski center Golte povezujejo s turističnimi območji v sosednjih občinah Rečica ob Savinji in Ljubno ob Savinji ter tako oblikujejo zaokroženo turistično celoto v tem delu regije. 14. člen (druga za občino pomembna območja)

(1)V Občini Mozirje so prepoznana naslednja za občino pomembna območja: – Golte kot območje prepoznanih naravnih in ustvarjenih kakovosti prostora, – naselje Šmihel nad Mozirjem kot območje prepoznanih ustvarjenih kakovosti prostora z varovano naselbinsko dediščino, staro trško jedro Mozirje ter Mozirski gaj, – reka Savinja z svojimi pritoki, – območja gozdov ter kmetijske površine.

(2)Območje Golt je s svojimi naravnimi in ustvarjenimi kakovostmi pomembno predvsem z vidika razvoja turizma, športa, rekreacije ter prostočasnih dejavnosti na prostem. Območje je prav tako pomembno z vidika ohranjanja narave in kulturne krajine.

(3)Naselje Šmihel nad Mozirjem je zaradi svojih značilnosti in ohranjene kulturne krajine pomembno predvsem z vidika ohranja nja tipične avtohtone poselitve in identitete prostora in kot tako predstavlja pomemben element za razvoj turizma in kmetijstva v povezavi z ohranjanjem kulturne dediščine. Za občino sta z vidika razvoja turizma pomembna tudi staro trško jedro Mozirje ter Mozirski gaj.

(4)Reka Savinja s svojimi pritoki predstavlja energetski in rekreacijsko-turistični potencial.

(5)Za občino so pomembna tudi območja gozdov in kmetijske površine. Območja gozdov so pomembna kot naravni vir in naravno bogastvo. Gozdovi s svojimi funkcijami predstavljajo, ob upoštevanju varstvenih zahtev, tudi velik razvojni potencial tako z vidika lesne proizvodnje, energetike kot tudi z vidika rekreacije in prostočasnih dejavnosti na prostem. Območja kmetijskih površin so z vidika ohranjanja krajine pomembna v hribovitih predelih občine, kjer se z ohranjanjem poselitve na območju razpršene poselitve ohranja kmetijska proizvodnja ter spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

1. člen (urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt) Glede na vlogo, funkcijo in značaj naselja se urbanistični načrt izdela za urbano središče Mozirje, pri čemer se v urbanistični načrt vključujeta tudi del lokalnega središča Ljubija ter del Lok pri Mozirju, ki sta prostorsko povezana z Mozirjem. 2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
2. člen (splošne usmeritve za gradnjo GJI)

(1)Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se razvijajo v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja ter v skladu z usmeritvami in cilji hierarhično nadrejenih aktov: SPRS in PRS. Obstoječa infrastrukturna opremljenost se dopolnjuje na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo infrastrukturo, izboljšuje pa se tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.

(2)Na območjih, kjer so načrtovane širitve ali sanacije, je potrebna predhodna ali sočasna celovita infrastrukturna ureditev. Na območjih urejanja prometnic ali druge infrastrukture se teži k sočasni ureditvi infrastrukture.

(3)GJI se praviloma umešča izven naravovarstveno občutljivih območij (območja naravnih vrednost, ekološko pomembna območja ter Natura 2000) ter prednostno gradi v obstoječih infrastrukturnih koridorjih. Pri umeščanju objektov in omrežij GJI se izogiba vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam. GJI se v prostor umešča na način, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance kulturne dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta. 2.4.1 Omrežje prometne infrastrukture 17. člen (cestno omrežje)

(1)Cestno omrežje v Občini Mozirje tvorijo: – regionalna cesta I. reda R1-225, – regionalna cesta III. reda R3-695, – regionalna turistična cesta III. reda R3-928, – lokalno cestno omrežje ter javne in gozdne poti.

(2)Občina gradi in posodablja prometno omrežje in s tem zagotavlja dostopnost do vseh naselij v občini.

(3)Skladno z zasnovo prometne infrastrukture sta na območju občine predvideni dve novi krožišči in rekonstrukcija dela regionalne ceste na območju Gorenjskega klanca.

(4)Z rekonstrukcijami in gradnjo cest se omogoča dober dostop do območij storitvenih in drugih dejavnosti. Razširitev in posodobitev cestnega omrežja je predvidena tudi na območjih, kjer so večje površine za organizirano stanovanjsko gradnjo. Občinsko cestno omrežje se postopoma modernizira na odsekih, kjer ni ustreznih prometno-tehničnih elementov.

(5)Na posameznih odsekih lokalnih cest, na prehodu v naselja, se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami, na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste, izvedejo ukrepi za umirjanje prometa.

(6)V naselju Radegunda je ob spodnji postaji načrtovane žičnice Planinska raven–Mozirska koča–Alpski vrt predvidena ureditev parkirišča za obiskovalce smučišča Golte. Po izgradnji žičnice in ureditvi parkirišča se cesta proti hotelu na Golteh zapre z zapornico in promet omogoči le za goste namestitvenih kapacitet, turistično osebje (npr. osebje in goste v hotelu, koči in drugih počitniških objektih), planšarje, gozdarje, lovce, pohodnike in kolesarje. Za preostali motoriziran promet se cesta proti hotelu zapre. Obstoječa parkirišča ob Alpskem vrtu in ob cesti proti hotelu se po izgradnji žičnice in ureditvi parkirišča na Planinski ravni sanirajo, do takrat pa njihova širitev ni dopustna. 18. člen (omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti)

(1)Občina v vseh naseljih zagotavlja pogoje in površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa ter varen dostop do postajališč javnega potniškega prometa.

(2)Varno odvijanje kolesarskega prometa se zagotavlja z ureditvijo kolesarskih stez, pasov in poti. Hodniki za pešce se dogradijo na vseh regionalnih in posameznih lokalnih cestah. Ureditev hodnikov za pešce je dopustna tudi ob javnih poteh. Za boljšo povezanost peš poti in za turizem pomembnih območij občine se predvidi umestitev brvi prek Savinje pri Preseki, ki omogoča prehod pešcem in kolesarjem. Skozi območje Občine Mozirje je predvidena ureditev kolesarske poti, ki povezuje celotno Savinjsko statistično regijo in se približuje turističnim območjem in točkam in navezuje na že obstoječe poti v sosednjih regijah.

(3)Obstoječe in nove kolesarske ter peš poti, tematske, konjeniške in podobne poti se urejajo in povezujejo v povezan sistem poti za rekreativne in turistične namene. Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.

(4)Na območju Golt se v sklopu obstoječih urejenih poti označi Panoramska cesta, kjer se uredijo razgledne točke ter počivališča za pohodnike in kolesarje. 19. člen (javni potniški promet)

(1)Na območju občine je že vzpostavljen javni potniški promet, ki se razvija zlasti na novih stanovanjskih območjih ter na območjih, kjer je predviden razvoj dejavnosti. V naselju Mozirje je obstoječa avtobusna postaja, urejena so avtobusna postajališča.

(2)Ohranja se obstoječa avtobusna postaja ter prenavljajo avtobusna postajališča. Predvsem na območjih večjih naselij in povezav med njimi se na vseh kategorijah cest urejajo nova avtobusna postajališča, v skladu s predpisom, ki določa pogoje za gradnjo postajališč javnega potniškega prometa. Ponudba javnega potniškega prometa se v skladu s potrebami izboljšuje z večjo frekvenco javnega prometa. Obstoječi šolski prevozi se prilagodijo za izvajanje javnih linijskih prevozov. 20. člen (zračni promet) Preko območja Občine Mozirje potekajo zračne poti, zato je treba upoštevati omejitve, ki izhajajo iz veljavnih predpisov. 2.4.2 Omrežje elektronskih komunikacij 21. člen (omrežje elektronskih komunikacij)

(1)V občini se gradi odprto širokopasovno omrežje in internetni priključki za gospodinjstva.

(2)Za zagotavljanje storitev mobilnih povezav se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj. Ker se v prihodnje pričakuje povečanje števila baznih postaj, je treba umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtovati, predvsem z vidika ohranitve naravnega okolja in krajinskih vrednot.

(3)Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja za nove stavbe ter v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.

(4)Za umeščanje v prostor in gradnjo komunikacijske infrastrukture se prednostno uporabljajo površine obstoječega javnega dobra in obstoječih objektov. 2.4.3 Energetika 22. člen (oskrba z energijo)

(1)Oskrba občine z energijo bo temeljila na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in Lokalnega energetskega koncepta. Načrtuje se zmanjšanje porabe energije ter prehod na pridobivanje energije iz ekoloških in obnovljivih virov energije.

(2)Skladno z Lokalnim energetskim konceptom Občine Mozirje so v občini možnosti energetske izrabe naslednjih virov: – lesna biomasa, – sončna energija, – geotermalna energija, – vetrna energija in – vodna energija.

(3)Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti toplotne in električne energije ter izrabo obnovljivih virov energije. Proučijo se možnosti izkoriščanja bioplina. 23. člen (električna energija)

(1)Na območju Občine Mozirje potekata naslednja visokonapetostna elektroenergetska voda: – DV 110 kV Šoštanj–Mozirje, – DV 110 kV Podlog–Mozirje ter številni srednje in nizko napetostni elektroenergetski vodi.

(2)V naselju Ljubija je zgrajena razdelilna transformatorska postaja 110/20 kV, razdelilna postaja je tudi na območju Cinkarne.

(3)Oskrba z električno energijo bo vezana na obstoječe omrežje srednje in nizkonapetostnih elektroenergetskih vodov. Obstoječi elektroenergetski objekti se obnavljajo skladno z načrti upravljavca ob upoštevanju in prilagoditvi prostoru, v katerem se nahajajo.

(4)Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji se dogradita nizko in srednjenapetostno omrežje s pripadajočimi transformatorskimi postajami. Predvideni elektroenegetski vodi se umeščajo v skladu s srednjeročnimi in letnimi plani investicij, z ozirom na kritične razmere v nizkonapetostnem omrežju na posameznem območju, in v skladu z Razvojem elektrodistribucijskega omrežja (REDOS 2035). Za vse obstoječe enosistemske vode je predvidena njihova rekonstrukcija z nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode.

(5)Izven območij naselij se elektroenergetski vodi lahko gradijo v nadzemni ali podzemni izvedbi, pri čemer se slednji gradijo s kablovodi, ki so prosto položeni v zemlji ali pa so vloženi v PVC ceveh. V naseljih se vodi za distribucijo električne energije gradijo v kabelski izvedbi, po možnosti v kabelski kanalizaciji. Izjema so območja naselbinske kulturne dediščine in arheološka območja, kjer se elektroenergetski vodi prednostno gradijo v nadzemni izvedbi. Izven območij naselij se elektroenergetski vodi vodijo po lesenih ali betonskih stebrih, pri čemer njihova postavitev ne sme bistveno vplivati na krajinsko podobo prostora. Oblikovanje transformatorskih postaj se prilagodi značilnostim prostora, v katerega se umeščajo.

(6)Zagotavljanje potreb po električni energiji iz omrežja mora zagotavljati tudi varovanje pred vplivi elektromagnetnega sevanja. Novo umeščanje elektroenergetskih vodov v prostor se prilagaja poselitvi. 24. člen (obnovljivi viri energije)

(1)Izraba sončne energije za proizvodnjo električne energije na objektih je dopustna pod pogojem, da se naprave izvedejo tako, da je njihova vizualna izpostavljenost čim manjša oziroma, da se z njimi ne rušijo obstoječe arhitekturne in krajinske značilnosti objektov.

(2)Sončne elektrarne se v prostor umeščajo le na zato predvidenih območjih in pod pogoji, navedenimi v tem aktu.

(3)Namestitev fotonapetostnih panelov se prednostno dopušča na objektih (npr. strehah), saj so ti s prostorskega, krajinskega in okoljskega vidika manj moteči. Poleg fotonapetostnih panelov se na strehah dopuščajo tudi druge oblike izkoriščanja sončne energije, kot so kolektorji za segrevanje vode. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni dopustna. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

(4)Male hidroelektrarne (v nadaljnjem besedilu MHE) se umeščajo v skladu z lokalnimi potrebami in programom razvoja. V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz MHE na Savinji in njenih pritokih je treba na tovrstnih območjih zagotoviti priključitev na javno elektroenergetsko omrežje. Gradnja MHE je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah ter na mestih, kjer je mogoče zagotoviti dostop. Izgradnja malih hidroelektrarn oziroma vse ureditve na pritokih Savinje in na Savinji se izvaja ob zagotavljanju pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ob upoštevanju ekološke povezanosti habitatov na območju. Omogočeno mora biti delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. Upošteva se naravna dinamiko porečja, izvaja sonaravne ukrepe, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Gradnjo MHE je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne utemeljitve določiti količine minimalnega še sprejemljivega pretoka ter zagotoviti vse omilitvene ukrepe, ki so potrebni za varstvo okolja.

(5)Na območju občine se dopušča izvedba raziskav ter koriščenje geotermalne in vetrne energije. Prav tako se dopušča izkoriščanje bioplina. 2.4.4 Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja 25. člen (vodni viri in oskrba s pitno vodo)

(1)Občina zagotavlja stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, tako da pri svojem razvoju ščiti vodne vire. Izvaja gradnje novih ter rekonstrukcije in obnove obstoječih vodovodov.

(2)V občini je zgrajen magistralni vodovod, preko katerega se zagotavlja oskrba s pitno vodo iz Letošča. Brez povezave z vodnim virom Ljubija ni zagotovljenega rezervnega vodnega vira v primeru nenadnega daljšega izpada dobave vode iz Letošča, zato je nujna povezava obeh vodovodnih sistemov ter izgradnja povezovalnega voda Lepa Njiva–Ljubija–Mozirje. Vodovod poteka preko nižinskih delov občine in s prečrpavanjem se zagotavlja voda tudi nekaterim višje ležečim območjem. Območje razpršene poselitve se deloma oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda, deloma pa z vodo iz lastnih zajetij.

(3)Za izboljšanje oskrbe z vodo in zagotavljanje vode iz javnega vodovodnega omrežja se zagotovi nov vodni vir. Načrtovane so dograditve vodovodnega sistema v naseljih Mozirje, Lepa Njiva, Brezje, Radegunda, Ljubija in Loke pri Mozirju. Načrtovana je povezava vodovoda Dobrovlje z vodovodom Letošč ter izgradnja novega črpališča.

(4)Naselja, zaselki in posamezne kmetije, ki jih je mogoče priključiti na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, se priključijo na obstoječi vodovod, zaselki in samostojne kmetije, ki jih ni mogoče priključiti na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, pa se oskrbujejo preko lastnih zajetij.

(5)Pri novogradnjah, predvsem manjših stanovanjskih objektov, se z namenom zmanjševanja porabe pitne vode lahko del vode za uporabo v gospodinjstvih zagotovi tudi z uporabo čiste padavinske vode. 26. člen (odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda)

(1)Občina nadaljuje z dograditvijo kanalizacijskega sistema, ločeno za sistem komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda. Kjer je možno, se ti sistemi priključujejo na centralno čistilno napravo Mozirje (locirana v Zgornjih Lokah), ki je v skupni uporabi občin Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji in za katero je predvidena obnova in razširitev. Območje centralne čistilne naprave je namenjeno tudi drugim dejavnostim, skladno z določeno namensko rabo prostora.

(2)Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda se izvaja v skladu z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, v katerem je opredeljeno, da je izgradnja javnega kanalizacijskega sistema obvezna na območju aglomeracije Mozirje. Z OPN je načrtovana gradnja kanalizacijskih vodov tudi v naseljih Ljubija, Radegunda, Loke pri Mozirju in Lepa Njiva. Na območjih, kjer je predvidena gradnja kanalizacijskega omrežja, se zgradijo tudi pripadajoče čistilne naprave ali pa se odpadne vode odvajajo in čistijo v centralni čistilni napravi v Lokah pri Mozirju.

(3)Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda je na območjih poselitve, za katera ni obvezna gradnja javnih kanalizacijskih sistemov, dopustno z individualnimi sistemi. 2.4.5 Druga področja GJI lokalnega pomena 27. člen (ravnanje z odpadki)

(1)Odlaganje mešanih komunalnih odpadkov občina ureja v regijskem centru ravnanja z odpadki – CERO Celje. V okviru centralne čistilne naprave Mozirje se uredi zbirni center, kjer bo občanom omogočeno odlaganje gospodinjskih kosovnih odpadkov tudi med letom.

(2)V organizirano zbiranje in prevoz odpadkov je vključen pretežni del občine. Organizirane so tudi zbiralnice ločenih frakcij, ki se širijo skladno s širitvijo poselitve in skladno z zakonodajo.

1. člen (javna razsvetljava) Usmeritev občine je, da se prednostno na neosvetljenih pohodnih javnih površinah uredi, drugod pa posodobi javna razsvetljava, skladno z veljavno področno zakonodajo (zmanjšanje svetlobnega onesnaženja).
2. člen (pokopališka dejavnost) V občini sta pokopališči v Mozirju in Šmihelu nad Mozirjem. Za pokopališče v Mozirju je predvidena širitev. 2.5 Določitev območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
3. člen (določitev območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana)

(1)Na območju Občine Mozirje je skupno dvajset območij naselij (ON). Od teh jih osem vključuje tudi razpršeno gradnjo, ki je z njimi prostorsko povezana, štiri nova naselja so nastala kot posledica sanacije razpršene gradnje in eno naselje kot posebno zaključeno območje poselitve.

(2)V Občini Mozirje so naslednja območja naselij: – Brezje – eno območje naselja (BR1), – Dobrovlje pri Mozirju – eno območje naselja (DO1), – Lepa Njiva – štiri območja naselja (LN1 Grmadnik; LN2 Grmadnik počitniško naselje, LN3 Lepa njiva; LN4 Ržiše), – Ljubija – eno območje naselja (LU1 Zg. Preseka), – Loke pri Mozirju – tri območja naselij (LO1 Sp. Loke, LO2 Zg. Loke in LO3 Turistično naselje Gozdna šola), – Mozirje – eno območje naselja (MO1), deli območja naselja segajo v naselja Ljubija in Loke pri Mozirju po RPE, – Radegunda – tri območja naselja (RA1 Žekovec, RA2 Trnavče in RA3 Turistično naselje Golte), – Šmihel nad Mozirjem – eno območje naselja (SM1).

(3)Območja naselij, ki vključujejo tudi območja razpršene gradnje, ki se vključi v naselje, so: – Lepa Njiva (LN3 Lepa Njiva in LN4 Ržiše), – Ljubija (LU1 Zg. Preseka) in – Loke pri Mozirju (LO1 Sp. Loke in LO2 Zg. Loke), – Mozirje (MO1) in – Radegunda (RA1 Žekovec in RA2 Trnavče).

(4)Območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot nova naselja, so: – v Lepi Njivi (LN5 Završe) in – v Ljubiji (LU2 Kolovrat, LU3 Sp. Preseka, LU4 Škrubov vrh).

(5)Območje sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno zaključeno območje poselitve, je v Lepi Njivi (LN6 Završe vzhod). 2.6 Določitev območij razpršene poselitve

1. člen (določitev območij razpršene poselitve) Območja razpršene poselitve kot prepoznavni avtohtoni poselitveni in krajinski vzorec se glede na prostorske značilnosti pojavlja na celotnem območju občine in v vseh naseljih po RPE. Razpršena poselitev se na območju občine pojavlja v obliki samotnih kmetij, manjših zaselkov ter posameznih gruč objektov. Tak tip razpršene poselitve se kot avtohtoni poselitveni vzorec ohranja. 2.7 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
2. člen (razvoj naselij)

(1)Razvoj naselij v Občini Mozirje se primarno usmerja v izboljšanje bivalnih, arhitekturnih in urbanističnih kakovosti naselij z notranjim razvojem. Le-ta se zagotavlja z načrtovanjem zgostitev, delno oziroma celovito prenovo naselij in njihovih delov, zlasti pa s sanacijo degradiranih območij znotraj naselij. Razvoj naselij se spodbuja v vseh naseljih, ne glede na njihovo funkcijo, vlogo, vrsto in tip. Z razvojem naselij se zagotavlja ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami ter ohranja prepoznavno identiteto naselja. Kulturno dediščino se vključuje v načrtovanje naselij kot kakovost prostora in dejavnik, ki bistveno prispeva h kakovosti bivalnega okolja in potenciala za razvoj turizma. Na enak način se v razvoj naselja vključujejo tudi posamezni elementi zelenega sistema in okoliške krajine.

(2)Glavno usmeritev razvoja naselij v Občini Mozirje predstavlja notranji razvoj.

(3)Delna prenova se usmerja zlasti na območja, kjer je pretekli razvoj pripeljal do neustrezne kakovosti bivanja oziroma, kjer je zaradi slabe ali neustrezne komunalne opremljenosti prostor razvrednoten. Celovita prenova je predvidena le na območju, ki je prepoznano kot kultura dediščina. 33. člen (območja notranjega razvoja)

(1)Z notranjim razvojem se zagotavlja izboljšanje kakovosti prostorskih ureditev v območjih poselitve. Za notranji razvoj naselij je pomembno ustvarjanje nove, kakovostnejše rabe zemljišč in objektov v naselju, ustvarjanje nove kakovostnejše strukture urbanega prostora ter ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine.

(2)Notranji razvoj na prostih, nezazidanih površinah je predviden v medobčinskem in občinskem središču Mozirje (MO1), v lokalnem središču Lepa Njiva (LN1 in LN2) ter v podeželskih naseljih Brezje (BR1) in Dobrovlje pri Mozirju (DO1), kjer se z zgoščevanjem in racionalizacijo poselitve izkoristijo nezazidana stavbna zemljišča. V medobčinskem in občinskem središču Mozirje se notranji razvoj zagotavlja zlasti na območju Podrožnika, severno od upravnega središča, na območju Brdc, v zahodnem delu občinskega središča ter na desnem bregu Savinje, v vzhodnem delu občinskega središča.

(3)V lokalna središča se z notranjim razvojem usmerja predvsem stanovanjska gradnja, v občinskem središču pa se gradnja prilagaja funkciji območja, znotraj katerega se usmerja prostorski razvoj.

(4)Razpoložljiva in ne dovolj izkoriščena stavbna zemljišča v podeželskih naseljih ter na območju razpršene poselitve se prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, s poudarkom na dejavnostih, vezanih na kmetijstvo, gozdarstvo, turizem in obrt. 34. člen (območja prenove naselja)

(1)Prenova naselij ima prednost pred širitvami.

(2)Delna in celovita prenova naselij se zagotavlja kot način urbanističnega urejanja naselja, ki poleg prostorskih ciljev vključuje tudi možnosti za gospodarski razvoj naselja, reševanje socialnih problemov in za zagotavljanje kakovostnejšega bivanja ob upoštevanju vseh vidikov, pomembnih za ustvarjanje kakovostnega prostora ter se izvaja v morfološko in funkcionalno zaokroženih območjih. S celovito ali delno prenovo se mora ohranjati in izboljševati kakovost bivalnega okolja, vzpostavljati ponovno rabo opuščenih območij in sanirati degradirana območja. Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le območij in objektov kulturne dediščine. S prenovo se ponovno izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja. S celovito ali delno prenovo se osredotoči predvsem na izboljševanje kakovosti bivanja, pri čemer ima pomembno vlogo tudi kakovostno urejanje javnih površin in odprtega prostora v naseljih. S prenovo se mora ohranjati identiteta naselja, njegovi robi, prehodi iz naselja v krajino ter kakovostni elementi zelenega sistema naselja.

(3)Celovita prenova v smislu izboljšanja funkcionalnih, bivalnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih razmer je predvidena na območju starega trškega jedra medobčinskega in občinskega središča Mozirje.

(4)Delna prenova je predvidena na območju kompleksa Cinkarne in naselja Šmihel, kjer je predvidena zlasti arhitekturna prenova. V vseh ostalih naseljih je predvidena delna prenova zaradi neprimerne komunalne opremljenosti. 35. člen (območja širitev)

(1)V naseljih, kjer z notranjim razvojem ni mogoče zagotoviti dovolj prostora za razvoj posamezne dejavnosti, se prostorski razvoj zagotavlja tudi s širitvami. S širitvami ter zaokrožitvami se sanirajo tudi območja razpršene gradnje, ki se vključijo v naselje.

(2)S širitvami se zagotavljajo dodatne površine za razvoj turizma, centralnih dejavnosti, okoljske infrastrukture, razvoj gospodarskih dejavnosti ter kmetijske proizvodnje. Dodatne površine za razvoj turizma se zagotavlja v lokalnih središčih Radegunda (Žekovec), Loke pri Mozirju (širitev obstoječe hotelske dejavnosti v Zg. Lokah in na območju Gozdne šole) in Ljubija (širitev turistične kmetije v Zg. Preseki). Načrtovana je širitev centralnih dejavnosti v vzhodnem delu Mozirja, okoljske infrastrukture (centralne čistilne naprave) v Lokah pri Mozirju in širitev obstoječe gospodarske dejavnosti na Brezju. Za potrebe razvoja obstoječe kmetijske proizvodnje sta predvideni širitvi v Ljubiji (Zg. Preseka) in Lokah pri Mozirju. Za potrebe razvoja obstoječe dejavnosti in stanovanjsko gradnjo se načrtuje širitev v naselju Mozirje in v Ljubiji (Škrubov vrh).

(3)Širitve naselij v smislu sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje, so načrtovane na območju naselij Mozirje, Lepa Njiva (Lepa Njiva, Ržiše), Ljubija (Zg. Preseka) in Loke pri Mozirju (Zg. in Sp. Loke), Radegunda (Žekovec in Trnavče). 36. člen (razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)Dejavnosti se v naselja usmerjajo skladno z vlogo in funkcijo naselja v omrežju naselij. Dejavnosti se razmeščajo na način, da se z njimi zagotavlja enakomeren prostorski razvoj in da so medsebojno združljive.

(2)Bivanje se prioritetno usmerja v občinsko središče Mozirje. Prostorske možnosti za bivanje pa so zagotovljene tudi v vseh ostalih naseljih v občini. Bivanje v povezavi s kmetijsko dejavnostjo ter dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah, zlasti turizmom se usmerja v podeželska naselja ter na območja razpršene poselitve.

(3)Razvoj centralnih dejavnosti se v največji meri usmerja v občinsko središče Mozirje. V manjši meri pa se centralne dejavnosti razvijajo tudi v lokalnih središčih Šmihel nad Mozirjem in Lepa Njiva. V omenjenih naseljih se zagotavlja možnost prostorskega razvoja obstoječih dejavnosti kot so gasilstvo, trgovine, dejavnost kulturnih in vaških domov, dejavnost šol, vrtcev.

(4)Gospodarske dejavnosti se razvijajo zlasti na območju gospodarske cone Cinkarna ter območju obstoječih dejavnostih v naseljih Brezje (Sela) in Ljubija (Sp. Preseka). Kmetijska proizvodnja se razvija na območju naselij Ljubija, Loke pri Mozirju in Mozirje.

(5)Turizem se usmerja zlasti v turistični center Radegunda (Žekovec) v navezavi s smučarskim centrom Golte in v razvoj Mozirskega gaja. Za potrebe smučišča je predvidena gradnja apartmajev ter ureditev parkirnih površin. V naselju Loke pri Mozirju je predvidena ureditev turističnega območja s kampom ob Gozdni šoli ob Savinji ter ureditev kampa v sklopu kmetije kot dopolnilna dejavnost. S prostorskim razvojem se turizem usmerja tudi v občinsko središče Mozirje, kjer se razvija hotelski turizem v povezavi z drugimi nastanitvenimi kapacitetami. V naselju Ljubija je ob jezeru predvidena gradnja apartmajev. Turizem se kot pomemben razvojni element usmerja tudi na območja razpršene poselitve kot dopolnilna dejavnost na kmetijah. Pohodniški turizem se razvija v naselju Šmihel nad Mozirjem v povezavi s krajinskim parkom Golte in v drugih naseljih v sklopu obstoječih kulturnih znamenitosti ter naravnih vrednot.

(6)Šport in rekreacija ter prostočasne dejavnosti v naravi se usmerjajo predvsem na območja, kjer so že razviti. Šport in rekreacija se prednostno usmerjata na širše območje Golt. Na območju občinskega središča Mozirje se šport in rekreacija razvijata v sklopu obstoječega športnega centra ter v povezavi s turizmom in prostočasnimi dejavnostmi na območju Mozirskega gaja. Na območju Gozdne šole se v sklopu razvoja turizma zagotovijo tudi površine za oddih, šport in rekreacijo. Spodbuja se razvoj športa in rekreacije ob Savinji (čolnarjenje, ribolov, kopanje …). 37. člen (sanacija in prenova razpršene gradnje)

(1)Območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje, so na območjih naselij Lepa Njiva (Lepa Njiva, Ržiše), Ljubija (Zg. Preseka), Loke pri Mozirju (Zg. in Sp. Loke), Mozirje in Radegunda (Trnavče in Žekovec).

(2)Območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot novo naselje, so na Lepi Njivi (Završe), v Ljubiji (tri območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot novo naselje: Kolovrat, Sp. Preseka, Škrubov Vrh).

(3)Območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno zaključeno območje poselitve, je v naselju Lepa Njiva (Završe). 38. člen (ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)

(1)Razpršena poselitev kot avtohtoni vzorec v prostoru se pojavlja na celotnem območju Občine Mozirje. Razpršena poselitev se pojavlja v obliki samostojnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih in razpostavljenih naselij.

(2)Na območjih avtohtone poselitve se poselitev ohranja. Razvoj poselitve se na ta območja usmerja z zagotavljanjem ustreznih površin za bivanje in opravljanje dejavnosti, z zagotavljanjem ustrezne dostopnosti, urejanjem komunalne infrastrukture in posodabljanjem elektronskih komunikacij. 39. člen (urbanistično oblikovanje naselij)

(1)Na območjih, ki so zaradi arhitekturne dediščine in značilnosti stavbarstva prepoznana kot kulturna dediščina ter na vplivnih območjih objektov kulturne dediščine, se trajno ohranjajo obstoječe kakovosti prostora. Na teh območjih se trajno ohranjajo tudi obstoječe vedute.

(2)Na območju starega trškega jedra Mozirje in Šmihela nad Mozirjem, ki sta zavarovana kot kulturna spomenika, se varuje primarna, naselbinska zasnova (komunikacijska mreža, parcelacija, nezgoščena obcestna pozidava, razporeditev javnih in internih odprtih prostorov ipd.). Varuje se vedute na naselja ter poglede iz naselij, podoba naselij v prostoru (mase, gabariti objektov, oblike strešin, vrste kritine, obcestne podobe fasad, ipd.) in odnos med posameznimi stavbami ter odprtim prostorom. Varuje se celotno stavbno tkivo glede na valorizacijo objektov, ohranja prostorsko pomembne naravne prvine v prostoru (vodotok, drevesa) ter varuje morfološko, zgodovinsko strukturo naselij.

(3)Pri posegih na vedutno občutljivih območjih v neposredni bližini trškega jedra Mozirja ter pri sanaciji industrijskega območja ob cerkvi svetega Nikolaja v Ljubiji se zagotavlja kakovostno in celovito urejanje prostora. V neposredni bližini trškega jedra Mozirje se pri gradnji objektov upošteva tradicionalni urbanizem, tlorisni in višinski gabariti objektov pa morajo upoštevati varovanje podobe naselja ter vedut.

(4)Na območju razpršene poselitve se ohranja vzorec obstoječe razporeditve objektov in gabariti objektov zaradi ohranjanja krajinskih značilnosti prostora. 2.8 Usmeritve za razvoj v krajini 2.8.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire 40. člen (splošne usmeritve)

(1)Prepoznavnost Občine Mozirje predstavlja skupek značilnosti zgradbe in simbolnih pomenov krajine (Dobrovlje, Loke, obvodni prostor Savinje, gozdnata območja Golt, Radegunde, Šmihela, Lepe Njive, itd.), značilni arhitekturni elementi in umeščenost teh v prostoru (značilni celki, kozolci ob naselju, cerkve, značilna trška jedra vasi). Pri razvoju krajine se primarno upošteva ohranjanje obstoječih krajinskih značilnosti in prvin Zgornje Savinjske doline, ohranjanje kmetijske rabe, varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter vzdržna raba prostorskih potencialov, ob istočasnem zagotavljanju gospodarskega razvoja. Pri ureditvah se upoštevajo enote in območja kulturne dediščine, njihova vplivna območja in funkcionalna okolica.

(2)Pri posegih se zagotavljata ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki sta pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst.

(3)Za območje je značilna razgibana gričevnata krajina, z ohranjeno tradicionalno kmetijsko krajino na obrobju, ter kmetijska krajina dolinskega dna v ravninskih delih občine. Ohranja se obstoječa intenzivnost kmetijstva in tradicionalna podoba strukt ure kmetijske krajine. Ohranja in obnavlja se tradicionalna podoba naselij ter njihova umestitev v krajini.

(4)Razvojne dejavnosti občine se usmerjajo na območja, ki imajo za te dejavnosti največji prostorski potencial in istočasno najmanjšo prostorsko ranljivost. Pri določanju območij za dejavnosti je treba upoštevati naravne kakovosti prostora, prisotnost naravnih virov in ogroženost prostora zaradi naravnih in drugih nesreč. Na območju z ostrejšimi vremenskimi razmerami ter v varovalnih gozdovih se ne dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti, še posebno pa, kadar bi to spodbudilo erozijske procese.

(5)Na območjih, ki so zaradi naravnih in kulturnih kakovosti spoznana kot vrednejša, se zagotavlja njihovo skupno varstvo.

(6)Območja ob vodotokih in hribovita, pretežno z gozdom porasla območja občine, se smatrajo kot pretežno naravno ohranjena krajina. Na teh območjih se raba usmerja v ekstenzivno kmetijstvo in turistično rekreacijske dejavnosti. Osrednje območje severno in južno od Savinje in posamezna območja doline se ohranja in razvija skladno s tradicionalno kmetijsko rabo, ki je značilna za kulturno krajino na tem območju.

(7)Posegi vodnega gospodarstva se osredotočajo na zagotavljanje poplavne varnosti, ohranjanje obstoječih retenzijskih površin in renaturacijo vodotokov. 41. člen (kmetijstvo)

(1)Kmetijska pridelava se prvenstveno usmerja na najboljša kmetijska zemljišča, predvsem na območju ravninskega in hribovitega območja občine, kjer so ugodni pogoji za kmetovanje. Predvsem z vidika pašne živinoreje je treba ohranjati manjše komplekse kmetijskih površin v hribovitih predelih občine.

(2)Kmetijska zemljišča na hribovitih predelih občine se kot kakovostna kulturna krajina ohranjajo v obsegu obstoječih kmečkih gospodarstev, ki predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev.

(3)Kmetijske površine se glede na naravne lastnosti, lego, obliko in velikost parcel delijo na najboljša in druga kmetijska zemljišča. Na območjih drugih kmetijskih zemljišč, ki imajo praviloma slabši pridelovalni potencial, se s kmetijsko dejavnostjo vzdržuje kulturna krajina in preprečuje zaraščanje. Na teh območjih se spodbuja trajnostno naravnan turizem, povezan z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji in promocijo ter kakovostno rabo kulturne dediščine in kulturne krajine. V kulturni krajini s prepoznavnimi kulturnimi in simbolnimi vrednostmi je treba ohranjati obstoječo kmetijsko rabo in krajinske vzorce. To še posebej velja za območje Šmihela nad Mozirjem v osrednjem severnem delu občine, ki je območje nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine, z visoko gostoto kulturne dediščine in številnimi medsebojnimi, zgodovinsko odvisnimi povezavami.

(4)Na območjih avtohtone razpršene poselitve (samotne kmetije, celki), ki imajo zaradi naravnih lastnosti slabše razmere za kmetijsko pridelavo (strma, hribovita in slabše dostopna območja), se preprečuje opuščanje kmetijske dejavnosti ter zaraščanje kmetijskih površin. Na teh kmetijah se uvajajo in razvijajo dopolnilne dejavnosti, trajnostno naravnan turizem in sonaravna ter ekološka kmetijska pridelava.

(5)Najboljša kmetijska zemljišča, ki predstavljajo temelj proizvodnje hrane, je treba v čim večji možni meri ohranjati v kmetijski rabi. Trase infrastrukturnih objektov se na najboljša kmetijska zemljišča usmerjajo le, kadar so izčrpane vse druge možnosti. Trase infrastrukturnih vodov se v čim večjem obsegu izogibajo predvsem območjem sklenjenih kmetijskih površin. Novi posegi ne smejo razdrobiti obstoječe posestne strukture.

(6)Pri izvajanju kmetijske dejavnosti se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranja biotska raznovrstnost. Spodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava) in takšno rabo zaraščajočih se kmetijskih površin, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč, starih sadovnjakov, na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih. Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni otoki, osamela drevesa in vodna telesa. 42. člen (gozdarstvo)

(1)Gozdovi v občini zavzemajo več kot polovico vseh površin. V hribovitih, gozdnatih predelih občine se s prebiralno sečnjo spodbuja sonaravno lesno proizvodnjo. Gospodarjenje v gozdovih z velikim krajinskim, ekološkim in rekreacijskim pomenom se izvaja skladno s temi funkcijami gozdov. Kjer pa so ekološke in socialne funkcije še posebej poudarjene (prva stopnja), krčitve gozdov praviloma niso dopustne.

(2)Na območju Občine Mozirje je območje gozdnega rezervata na območju Golt ter območja varovanih gozdov ob reki Savinji ter na območju Golt. Varovalni gozdovi in gozdni rezervat se urejajo v skladu z varstvenim režimom.

(3)Na gozdnatih predelih se ohranja sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih. Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za druge rabe. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se gozdove (in druge oblike naravnih prvin) ohranja v čim bolj naravnem stanju.

(4)Na območjih, kjer prihaja do prepletanja gozdarske in kmetijske dejavnosti, se varujejo gozdne zaplate in gozdni koridorji, ki dajejo obstoječi kulturni krajini značilno podobo. Gozdne površine ob robovih naselij, ki imajo na prvi stopnji poudarjene ekološke (klimatska funkcija) in socialne funkcije (higiensko-zdravstvena, rekreacijska funkcija), se ohranja in vključuje v zelene sisteme naselij.

(5)Pri posegih v območju gozdov je treba preprečevati pretirano fragmentacijo gozdov. Upoštevati je treba razvojne potrebe gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdnem prostoru svoje interese. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustni.

(6)Zagotoviti je treba dostope do gozdnih zemljišč, na katerih se izvaja gospodarska izraba gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo. Pri urejanju gozdnih prometnic se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranja biotska raznovrstnost, zlasti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih.

(7)Na območju vodnih virov se varuje in ohranja gozdna vegetacija v njihovi okolici. V gozdovih s poudarjeno hidrološko funkcijo je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, izkopavanje in nasipanje materiala. To v splošnem velja za vse gozdne površine. 43. člen (vode)

(1)Vode se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene, pri čemer je treba zagotavljati njihovo varstvo v smi slu trajnega ohranjanja kemijskega in ekološkega ravnovesja. Upoštevati in varovati je treba tudi ekološki, krajinski in doživljajski pomen voda v krajini.

(2)Z vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora so predlagani sledeči ukrepi in usmeritve: – varovanje naravnega in sonaravnega odtočnega režima voda, – varovanje podzemnih voda, – zagotavljanje dolgoročnih in trajnih protierozijskih ukrepov.

(3)Znotraj poplavnega območja so prepovedane vse dejavnosti in posegi, ki lahko imajo v primeru poplav škodljiv vpliv na vode, vodna ter priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost. Na teh območjih se izvajajo le posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

(4)Dejavnosti in posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov, so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedani. Med te dejavnosti spadata tudi gnojenje in uporaba fitofarmacevtskih sredstev v kmetijske namene. Uporabniki kmetijski zemljišč ne smejo gnojiti zemljišč tik ob vodotokih oziroma zemljišč, ki so skladno z veljavno zakonodajo bližje od predpisanega odmika.

(5)Zagotavlja se dostop za potrebe vzdrževanja vodotoka ter prost prehod do vodnega in priobalnega zemljišča. Na vodnih in priobalnih zemljiščih zato ni dovoljeno graditi objektov ali postavljati drugih trajnih ovir. Na teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in športnih površin, namenjenih rekreaciji v naravnem okolju. Hkrati je treba ohranjati vegetacijske zaščitne pasove.

(6)Naravne retenzijske površine (mokrišča in poplavne površine izven naselij), ki služijo razlivanju poplavnih voda, je treba zavarovati pred nadaljnjo gradnjo. V primeru, da pride do zmanjšanja obstoječih površin, je treba zagotoviti nadomestne retenzijske površine.

(7)Ob upoštevanju ekološkega pomena obvodnega rastja je treba ohranjati in vzdrževati vegetacijske pasove ob vodotokih, saj predstavljajo hrbtenico zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne rabe in preprečujejo širjenje površinskega onesnaženja v vodotoke. Na območjih kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso.

(8)Pri hidroenergetski izrabi vode je treba zagotavljati ugodno stanje vodotoka oziroma zagotavljati pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov na širšem območju. Pretok mora omogočati naravno dinamiko reke in njenih pritokov, kar je pomembno tudi zaradi zagotavljanja ustreznega življenjskega okolja kvalifikacijskih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov na varovanem območju Nature 2000.

(9)Pri ureditvah in dejavnostih na območju voda se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranja biotska raznovrstnost. Posege v krajini se ne usmerja v obvodni pas vodotoka. Pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda se zagotavlja pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih biotopov ter ekološko povezanost biotopa pred in za zajezitvijo.

(10)Za območje občine je izdelana študija »Izdelava kart poplavne in erozijske nevarnosti ter kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti na območju Občine Mozirje«. Na podlagi izdelane študije so iz Prikaza stanja prostora razvidni razredi poplavne nevarnosti ter razredi erozijske nevarnosti. Posegi na poplavna območja se izvajajo v skladu z veljavnim predpisom, ki ureja pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.

(11)Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda, naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku. Preprečuje se onesnaževanje voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami, onesnažene vodotoke oziroma njihove dele se ustrezno sanira. 44. člen (turizem in rekreacija)

(1)Turistične in športno-rekreacijske dejavnosti se usmerjajo tako, da ne zmanjšujejo naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter da se preprečujejo konflikti z drugimi obstoječimi rabami v prostoru. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi, v turistično ponudbo pa se vključuje naravne vrednote ter kulturno dediščino.

(2)Pri razvoju turizma in rekreacije se zagotavlja dvig kakovosti ponudbe, ustrezna infrastrukturna opremljenost turistično rekreacijskih območij in razvoj ter nadgradnja novih turističnih proizvodov in programov.

(3)V občini se oblikujejo turistična območja, ki se jih med seboj poveže s kolesarskimi potmi. Hrbtenico turistične ponudbe v Občini Mozirje predstavljajo turistično območje Žekovec v navezavi z Goltemi, Gozdna šola ter medobčinsko in občinsko središče Mozirje, znotraj katerega se v enoten turistični produkt poveže zlasti trško jedro, reko Savinjo s pritokom Trnava, naravno kopališče Kopelce, Mozirski gaj in Brdce. Skladno z usmeritvami razvoja turizma v krajini se naravno kopališče predvidi tudi na območju Gozdne šole. Poleg omenjenega se turizem usmerja tudi v Loke pri Mozirju (Sp. Loke), kjer se oblikuje manjši kamp za šotore ter na območje turistične kmetije v naselju Ljubija (Zg. Preseka), ker se s širitvijo zagotovi celotna ponudba obstoječe kmetije. 45. člen (mineralne surovine)

(1)Na območju občine so evidentirani štirje nelegalni kopi, in sicer na območju Dobrovelj in Radegunde ter dva na območju Lepe Njive. Za nelegalni kamnolom na Dobrovljah je predvidena sanacija (brez izkoriščanja mineralnih surovin), nelegalni kop se sanira v stanovanjsko območje. Na parceli št. 681, k.o. Radegunda se na južnem delu ter vzhodno od varovanega območja varovalnega gozda načrtuje sanacija nelegalnega kopa z izkoriščanjem mineralnih surovin, po pridobitvi koncesije za izkoriščanje. Za območje predvidene sanacije nelegalnega kopa se izdela občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu OPPN), v sklopu katerega se določijo tudi pogoji za izkoriščanje mineralnih surovin, pogoji varstva okolja in način dokončne sanacije okolja.

(2)V zemljiškem katastru evidentirana nelegalna kopa na parcelnih št. 541/1 in 1551, k.o. Lepa Njiva se prepustita biološki sanaciji, brez izkoriščanja mineralnih surovin.

(3)Vse manjše lokacije nelegalnih kopov se bodisi sanirajo (brez izkoriščanja mineralnih surovin) ali prepustijo biološki sanaciji. Odločitev za en ali drug poseg je odvisna od terena in morebitne problematike, vezane na erozijo.

(4)Pri določanju novih lokacij je treba upoštevati značaj dejavnosti in zagotoviti čim manjši vpliv na prostor (hrup, prah, vibracije) ter zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Za nova območja, za katera se predvidi možnost izkoriščanja mineralnih surovin, je treba še pred začetkom izvajanja dejavnosti izdelati sanacijski načrt z opredeljenim načinom sanacije (vzpostavitev prejšnje rabe prostora ali vzpostavitev pogojev za novo rabo prostora) in po zaključku izkoriščanja sanacijo dejansko izvesti.

(5)Območja izkoriščanja mineralnih surovin morajo biti dovolj oddaljena od obstoječih stanovanjskih objektov in naselij, tako da njihova dejavnost ni moteča za prebivalce.

(6)Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin se izdela OPPN. 2.8.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kakovosti in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti 46. člen (območja ohranjanja in razvijanja prepoznavnih kakovosti in vrednot prostora, pomembnih z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti)

(1)Območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kakovosti in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti v občini, so zlasti: – območje Lok pri Mozirju ter obrečni prostor Savinje, – severni del občine – Golte, Radegunda, Šmihel nad Mozirjem, Lepa Njiva, – območje Dobrovelj pri Mozirju, – naselja, zavarovana kot naselbinska dediščina.

(2)Za območje Lok pri Mozirju je značilna krajina dolinskega dna z nepravilno drobno členjeno parcelacijo kmetijskih zemljišč. Kmetijsko krajino na severu omejuje reka Savinja s še sklenjeno obrečno vegetacijo. Med kmetijskimi zemljišči se pojavljajo posamezne gozdne zaplate ter koridorji, ki dajejo krajini značilen videz.

(3)Za območje Golt, Radegunde, Šmihela nad Mozirjem in Lepe Njive je značilna avtohtona razpršena poselitev v obliki celkov in manjših zaselkov. Poselitev je prisotna zlasti na pobočjih. Gozd se pojavlja v strnjenih zaplatah in manjših opisih na mejah. Ob meji s sosednjima občinama Rečica ob Savinji in Ljubno je umeščeno športno-rekreacijsko območje Golte. Redka poselitev na mehko oblikovanih pobočjih členi prostor in povečuje prostorsko pestrost.

(4)Na območju Dobrovelj pri Mozirju se zlasti varuje krajinsko zgradbo, ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini, tipologijo krajinskih prvin in povezavo s stavbno in naselbinsko dediščino. Prevladuje razpršena poselitev z značilnimi celki.

(5)Na območju naselja Šmihel nad Mozirjem ter trškega jedra Mozirje, ki sta zavarovana kot naselbinska dediščina, je poselitev kakovostno vpeta v prepoznavno kulturno krajino ter ima tradicijo in kulturno zgodovinske kakovosti. Prisotno je večje število objektov kulturne dediščine in imajo kot naselje kakovosti urbanističnega spomenika. 47. člen (usmeritve za ohranjanje kulturne dediščine)

(1)Občina Mozirje ima bogato kulturno dediščino. Predstavljajo jo enote arheološke dediščine, sakralne in profane stavbne dediščine (cerkve, hiše, kašče, kozolci itd.), memorialne dediščine (grobišče, spomenik) in naselbinske dediščine. Status kulturne dediščine naselbinskega spomenika imata trško jedro Mozirje in razloženo naselje Šmihel nad Mozirjem. V občini je evidentiranih osem objektov sakralne stavbne dediščine, šestinšestdeset enot profane stavbne dediščine, štiri enote memorialne dediščine in štiri enote arheološke dediščine.

(2)Pri posegih na registrirano kulturno dediščino in njena vplivna območja se upošteva varstvene režime. Poleg območja zavarovane kulturne dediščine se varuje tudi njeno vplivno območje, določeno iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika.

(3)Varstvo kulturne dediščine se zagotavlja s celostnim ohranjanjem dediščine in preprečevanjem škodljivih vplivov nanjo ter s skrbjo za uveljavljanje in razvoj sistema dediščine. Celostno ohranjanje se uresničuje s trajnostnim razvojem in predstavlja sklop ukrepov, s katerimi se zagotavlja nadaljnji obstoj in obogatitev dediščine, njeno vzdrževanje, obnova, prenova, uporaba in oživljanje. Zagotovi se ustrezno trajnostno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in se ob tem obravnava dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja, kot razvojni in prostorski potencial. Pred izvajanjem posegov je potrebna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja ali po potrebi soglasja za raziskavo in odstranitev dediščine.

(4)Pri vseh posegih v prostor je treba objekte in območja kulturne dediščine varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo. V času izvajanja gradbenih del se spremlja vpliv vibracij na najbližje objekte kulturne dediščine ter se glede na rezultate zavzamejo vsi potrebni ukrepi.

(5)V izogib obsežnim arheološkim raziskavam, ki niso skladne z usmeritvami varovanja kulturne dediščine, naj bodo posegi v zemeljske plasti minimalizirani, pri gradbenih posegih je treba poiskati najustreznejše, specifične in posebne tehnične rešitve, ki posege v zemeljske plasti omejijo na minimum.

(6)V občini se nahajajo tudi enote propadajoče kulturne dediščine. To so hiše, opuščeni kmečki objekti in kozolci ob naseljih, za katere se poskrbi in obnovi na območjih, kjer predstavljajo značilne ambiente v prostoru ali v okviru naselij, ker pomembno vplivajo na prepoznavnost prostora. 48. člen (usmeritve za ohranjanje narave)

(1)Na območju občine so območja Natura 2000 (Grintovci, Savinja Grušovje-Petrovče in Mesarska lopa), ekološko pomembna območja (Kamniško-Savinjske Alpe, Dobrovlje-Čreta in Savinja Grušovlje-Petrovče), naravne vrednote državnega in lokalnega pomena (npr. Golte, Savinja s pritoki, idr.) ter zavarovana območja-krajinski park Golte in naravni spomeniki Izvir Ljubija, Okno v Mozirski Požganiji, Ledenica na Golteh, Brkova Tisa, Turkova bodika.

(2)Na območju občine se zagotavlja ohranjanje naravnih kakovosti, predvsem na območjih ohranjanja narave. To so: – zavarovana območja (krajinski park Golte, naravni spomeniki), kjer se pri urejanju upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij, kot jih določa predpis o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Mozirje, – naravne vrednote, ki se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti in glede na status naravnih vrednot. Na naravnih vrednotah se lahko posegi in dejavnosti izvajajo le, če ni drugih prostorskih in tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti, pa tudi v tem primeru jih je treba opravljati tako, da se naravna vrednota ne uniči ali ne spreminja lastnosti zaradi katerih je spoznana kot naravna vrednota, – posebna varstvena območja (območja Natura 2000), kjer se posege načrtuje tako, da se: ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst; ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo; ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti na območjih Natura 2000 se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin, in sicer: živalim se prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne ali v čim manjši možni meri sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja; rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja. Na območjih Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. Posegov in dejavnosti se ne izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno območje Natura 2000 (npr. drstišča, gnezdišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja, – ekološko pomembna območja so območja habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Za gradnjo objektov na teh območjih, ki niso obenem območje Natura 2000, zavarovano območje ali območje naravnih vrednot, ni treba pridobiti naravovarstvenih pogojev in soglasja. Na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši, – območja pričakovanih naravnih vrednot-območje karbonatov na območju Golt. Pristojne institucije spremljajo posege v naravo, predvsem zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Zemeljska dela so namenjena odkrivanju, zagotavljanju dokumentiranja, vrednotenju in ohranjanju na novo odkritih naravnih vrednot.

(3)S predvidenimi posegi in dejavnostmi se zagotavlja varstvo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti tudi na območjih ustvarjenih kakovosti prostora. 2.8.3 Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja ter območja in objekti za potrebe obrambe 49. člen (usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)

(1)Na ogroženih območjih, to je poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih, se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Na ogroženih območjih je treba omogočati varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.

(2)Na poplavnih in erozijskih območjih Savinje in pritokov, kot so prikazana v Prikazu stanja prostora na podlagi izdelane strokovne podlage, se v skladu z veljavnim predpisom upoštevajo pogoji in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije. Za zmanjšanje poplavne ogroženosti so v skladu z izdelano študijo predvideni naslednji ukrepi: – na levem pritoku Trnave se zamenjajo prepusti pod Hribernikovo cesto in prepusti pritoka v samem centru mesta do iztoka, – na desnem pritoku Ločke struge se uredi strugo pritoka do izliva v Ločko strugo, tako da pritok prevaja pretoke vsaj krajših povratnih dob. Na erozijskih območjih vodotokov so z izdelano študijo za zmanjšanje erozijske ogroženosti predvideni naslednji ukrepi: – sanacija Ločkega jezu z razširitvijo in delnim znižanjem prelivnega polja, – sistem zaplavnih pregrad na Mozirnici nad Mozirjem, – večja zaplavna pregrada z umetno povečanim zadrževalnim prostorom na Trnavi nad trgom (na mestu, kjer Trnava prehaja iz ozke doline proti osrednjemu delu Mozirja).

(3)Območje Občine Mozirje je erozijsko ogroženo. Na skoraj celotnem območju občine veljajo običajni protierozijski ukrepi, le v majhnem delu na vzhodu občine zahtevni ukrepi. Posegi na erozijskih območjih se izvajajo ob upoštevanju prostorskih izvedbenih pogojev, določenih v členu »erozijska, plazljiva in plazovita območja«.

(4)V primeru naravnih ali drugih nesreč večjega obsega je treba zagotoviti evakuacijo prebivalcev iz ogroženih območij ter njihovo nastanitev v primerne objekte, rušenje neuporabnih objektov ter odstranjevanje ruševin.

(5)Zagotoviti je treba prostorske možnosti za pokop ljudi in živali. Pokop ljudi naj se v primeru nesreč izvaja na obstoječi h pokopališčih, ki morajo imeti zagotovljene prostorske možnosti za širitev. Pokop živali se v primeru nesreč izvaja na ustreznih kmetijskih zemljiščih.

(6)V skladu s karto projektnega pospeška tal se območje uvršča v območje potresne nevarnosti, kjer je določen projektni pospešek tal 0.150 g.

1. člen (območja in objekti za potrebe obrambe) V občini ni evidentiranih območij, pomembnih za obrambo države. 2.9 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
2. člen (splošne usmeritve)

(1)Namenska raba stavbnih zemljišč je določena na podlagi veljavnega prostorskega plana, usmeritev nosilcev urejanja prostora in izdelanih strokovnih podlag ter ob upoštevanju razvojnih potreb in teženj. Stavbna zemljišča so korigirana na parcelno mejo natančno oziroma določena na podlagi dejanskega stanja v prostoru.

(2)Namenska raba kmetijskih in gozdnih zemljišč je določena na podlagi planskega akta občine, pri čemer je meja med kmetijskimi in gozdnimi zemljišči določena na podlagi dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.

(3)Namenska raba »območja voda« in »območja prometne infrastrukture« je določena na podlagi izdelanega geodetskega načrta za območje občine. 2.10 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev 52. člen (določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)Prostorski izvedbeni pogoji so določeni po namenski rabi prostora in po posameznih enotah urejanja prostora, na območju katerih so določeni predvsem pogoji, ki se nanašajo na posamezne varstvene režime.

(2)Za območja, ki se urejajo z OPPN, so določeni posegi, ki jih je možno izvajati do sprejetja OPPN, podani pa so tudi pogoji in usmeritve za izdelavo OPPN. 2.11 Konceptualni del prostorskega razvoja urbanega središča Mozirje, za katerega je izdelan urbanistični načrt

1. člen (splošno) Na območju Občine Mozirje je urbanistični načrt izdelan za medobčinsko in občinsko središče Mozirje, ki sta mu zaradi prostorske in vsebinske povezanosti, priključena dela naselij Ljubija in Loke pri Mozirju po RPE.
2. člen (koncept razvoja naselja)

(1)Mozirje se prednostno usmerja v razvoj dejavnosti, vezanih na turizem.

(2)Koncept razvoja naselja Mozirje temelji na:

1. revitalizacij mestnega jedra v smislu celovite prenove s poudarkom na prenovi stavbnega fonda in infrastrukture, 2.razvoju turizma, predvsem na območjih: – Mozirskega gaja, kjer se načrtuje razvoj parka, spremljajočih objektov ter izvajajo druge ureditve za potrebe turizma (adrenalinski park ipd.) ter ribištva, – Brdc, ob jugozahodni meji naselja na levem bregu Savinje, kjer se omogoči razvoj turistične dejavnosti, – obstoječega hotela Benda, v sklopu katerega je predvidena širitev obstoječe dejavnosti in ureditev parkirišča, – ob Cesti na Lepo Njivo, kjer je predvidena gradnja apartmajev za potrebe razširitve turistične ponudbe,
2. razvoju centralnih dejavnosti na območjih: – južno oziroma vzhodno od regionalne ceste, na območju Mozirskih Lav. Načrtujejo se kakovostne, ekološke in vizualno privlačne stavbe, npr. z ozelenjenimi strehami. V pasu ob regionalni cesti se uredijo sprehajalne poti, kolesarske steze, – severno od Upravnega centra Mozirje in severno od veterinarske postaje, kjer je načrtovan razvoj obstoječih upravnih in drugih centralnih dejavnosti, – snovne šole in vrtca Mozirje, kjer se omogoča razvoj in širitev izobraževalnih dejavnosti, – severno od avtobusne postaje in južno od starega trškega jedra, kjer se pri umeščanju centralnih dejavnosti ali stanovanj upošteva občutljivost območja zaradi bližine starega trškega jedra Mozirje ter zagotavlja kakovostno in celovito urejanje prostora.
3. razvoju športa in rekreacije na območjih: – ob šolskem kompleksu, kjer se ohranja obstoječe smučišče za potrebe šole in vrtca in omogoča dogradnja obstoječih športnih igrišč, – južno od Savinje in vzhodno od Mozirskega gaja, na območju obstoječega športnega kompleksa,
4. razvoju stanovanjskih površin na območjih: – severno od Šmihelske ceste, na desnem bregu Savinje, vzhodno in zahodno od ceste v Loke, ob Mlinski poti, severno oziroma severozahodno od območja za turizem na Brdcah, na skrajnem severozahodnem delu Mozirja ob nekdanjem strelišču. Na teh območjih se načrtuje strnjena individualna pozidava, s čimer se naselje morfološko zaokroži z dopolnitvijo praznih prostorov in ureditvijo roba naselja, – ob Upravnem središču ter na delu Brdc, kjer je že obstoječa večstanovanjska pozidava, ki se dopolnjuje z novimi večstanovanjskimi objekti, – Mozirskih Trat, kjer so površine namenjene domu za starejše oziroma varovanim stanovanjem. Ob objektih se proti Savinji uredijo sprehajalne poti za potrebe varovancev doma ter uredi območje naravnega kopališča Kopelce,
5. zelenih površinah, ki: – se ohranjajo med regionalno cesto in trškim jedrom. Območje se uredi kot odprti javni zeleni prostor, ki se nameni prireditvam in druženju. Deloma se na območju lahko uredijo urbani vrtovi ali travnata igrišča, – se ohranjajo ob Savinji in ob prometnicah.

(3)Ohranja se območje obstoječega pokopališča v severnem delu naselja. V sklopu pokopališča se uredijo dodatne parkirne površine.

(4)Na območju kompleksa Cinkarne se načrtuje delna prenova na vplivnem območju kulturne dediščine cerkve svetega Nikolaja. Razvoj proizvodnih dejavnosti je načrtovan vzhodno od Cinkarne.

(5)Prenovi se obstoječi jez ob Cesti v Loke ter zgradijo male hidroelektrarni na Savinji. 55. člen (koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja)

(1)V strukturi pozidave se ohranjajo značilnosti obstoječe gradnje, predvsem v starem trškem jedru, ki je razglašeno kot kulturni in zgodovinski spomenik.

(2)Ob robovih naselja je nove soseske in območja dopustno urejati s sodobnejšimi pristopi urbanistično-arhitekturnega oblikovanja. 56. člen (koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa)

(1)Na območju Mozirja je načrtovana rekonstrukcija obstoječega cestnega omrežja, ki se dogradi na območjih predvidene pozidave. Istočasno se v sklopu naselja uredijo oziroma dogradijo hodniki za pešce, avtobusna postajališča in javna razsvetljava.

(2)Za izboljšanje prometne pretočnosti in prometne varnosti se načrtuje rekonstrukcija križišč na regionalni cesti, tako da se uredijo krožišča, skupaj s pločniki in kolesarsko stezo. Novi krožišči sta predvideni na križišču regionalne ceste s Hofbauerjevo ulico in Cesto v Loke (krožišče Gaj) ter na stiku regionalne ceste in Savinjske ceste (krožišče Šola). Prav tako je predvidena rekonstrukcija križišča Delejev jez. Ob regionalni cesti se uredita tudi pločnik in kolesarska steza.

(3)Uredi se mreža peš in kolesarskih poti, ki se povežejo v funkcionalno celoto. Od tega so najpomembnejše povezave za pešce in kolesarje v pasu ob regionalni cesti, ki še niso povsod izvedene in pa nove povezave na območjih širjenja poselitve.

(4)Nova parkirišča se urejajo na območjih predvidene pozidave ter v navezavi na mrežo javnega potniškega prometa. Za razbremenitev trškega jedra se lahko kot deloma javna parkirišča uporabljajo večja parkirišča v bližini središča, in sicer dve predvideni parkirišči ob Hofbauerjevi ulici, parkirišča ob domu za starejše, parkirišča ob turističnem središču. 57. člen (koncept zelenega sistema)

(1)Zeleni sistem mora biti vpet med posamezne urbane strukture ter le-te medsebojno ločevati.

(2)Večja območja zelenega sistema v Mozirju so obvodno območje Savinje s pritoki, pokopališče, park Mozirski gaj, športne površine (športna centra ob Savinji in ob šoli), rekreacijske površine (smučišče za potrebe šole in vrtca), zelene površine ob cesti (pas ob regionalni cesti) in odprte zelene površine znotraj naselja (manjše parkovne ureditve, otroška igrišča, drevoredi, urejene poti). Del zelenega sistema so tudi kmetijske površine ter gozd. Ob novih območjih poselitve se parkovno uredijo zelene površine in postavijo nova otroška igrišča.

(3)Povezave zelenega sistema, preko grajenega tkiva mesta, predstavljajo predvsem vodotoki z obvodnim prostorom in zelene površine v pasu ob regionalni cesti. Na robu naselja se urejeni deli zelenega sistema stikajo s kmetijskimi površinami ali gozdom. 58. člen (lokalni energetski koncept)

(1)Dolgoročno se za ogrevanje gospodinjstev, proizvodnih, centralnih in ostalih objektov uporablja obstoječe toplovodno omrežje. Na omrežju se izvajajo vzdrževalna dela in rekonstrukcije. Sistem se širi in dograjuje skladno z širitvami poselitve.

(2)Pri načrtovanju novih energetskih objektov in naprav se upošteva načela varstva bivalnega in naravnega okolja ter izboljševanja kakovosti prostora. Prostorski razvoj nove energetske infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih koridorjih. Pri umeščanju v prostor se upoštevajo značilne naravne prvine (gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti), podoba krajine ter grajena struktura, vidnost naselja in značilni pogledi. Na območjih naselbinske kulturne dediščine in v arheoloških območjih ima prednost nadzemna izvedba infrastrukturnih vodov. Če to s tehničnega vidika ni mogoče, so posegi možni šele po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav v robnih delih območij arheološke kulturne dediščine; vsi posegi v zemeljske plasti pa morajo biti tlorisno in globinsko minimalizirani.

(3)Spodbuja se raba obnovljivih virov energije. Predvideva se izgradnja malih hidroelektrarn na Savinji in sončnih elektrarn, zlasti na strehah obstoječih stavb (šola, vrtec in drugi javni objekti, proizvodna območja itd. …). Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni dopustna. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

(4)Skladno z Lokalnim energetskim konceptom Občine Mozirje se izvajajo ukrepi za učinkovito rabo energije, kot so: sanacija oken, izolacij, streh, dotrajanih ogrevalnih sistemov, prezračevanj v objektih, načinov priprave sanitarne tople vode, razsvetljave in večjih kotlovnic. Učinkovita raba energije se zagotavlja tudi na področju javne razsvetljave. 59. člen (koncept opremljanja z GJI)

(1)Obstoječa komunalna mreža se razširi in dogradi na območjih, kjer je predviden razvoj naselja ter prenova. Vse obstoječe in načrtovane objekte se priključi na infrastrukturno omrežje. Komunalna infrastruktura se združuje v koridorje, ki potekajo ob obstoječih in načrtovanih prometnicah.

(2)Obstoječa mreža transformatorskih postaj znotraj naselja oziroma ob njenem robu zadovoljivo napaja vse porabnike. Ob nadaljnjem povečevanju odjemne moči se praviloma povečuje moč obstoječih transformatorskih postaj. Vse novogradnje se priključujejo na elektro omrežje.

(3)V skladu s potrebami se dogradi in rekonstruira javna razsvetljava, pri čemer je treba upoštevati predpise s področja svetlobnega onesnaževanja in druge zahteve, ki izhajajo iz varstvenih režimov.

(4)Na območju urbanističnega načrta je obstoječe vodooskrbno omrežje, ki se ga v primeru nezadostnih kapacitet rekonstruira. Novogradnje se priključujejo na vodovodno omrežje.

(5)Znotraj območja mesta je zgrajeno kanalizacijsko omrežje, ki je zgrajeno v mešanem, delno pa tudi v ločenem sistemu. Kanalizacijsko omrežje Mozirja se navezuje na centralno čistilno napravo, ki se nahaja vzhodno od območja urbanističnega načrta. Dolgoročno je treba na območju celotnega mesta zgraditi ločen sistem odvajanja odpadnih voda. Pred izpustom padavinskih voda v vodotoke je treba poskrbeti za njihovo zadrževanje. Na območjih predvidenih širitev naselja je treba urediti in razširiti omrežje odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda.

(6)Zagotovi se enakomerna pokritost z elektronskimi komunikacijami na celotnem območju mesta. Pri načrtovanju novih posegov v prostor je treba upoštevati obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki ga je treba zaščititi oziroma prestaviti, v kolikor bi le-to oviralo razvoj novih dejavnosti. Za vse predvidene širitve je treba načrtovati novo ali pa razširitev obstoječega telekomunikacijskega omrežja. Do posameznih novih objektov se predvidijo nove trase telekomunikacijskih vodov, do novih območij širitev grajene strukture se predvidijo novi telekomunikacijski vodi. Skladno z razvojem na tem področju se omogoči posodobitev omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.

(7)Znotraj območja mesta je zgrajeno toplovodno omrežje. Pri umeščanju novih objektov v prostor je treba upoštevati obstoječe trase in se jim prilagajati, v kolikor je to možno in načrtovane objekte priključiti na toplovodno omrežje. V skladu z izvedbo predvidenih posegov je treba povečevati priključne moči na posameznih območjih. III. IZVEDBENI DEL 3.1 Splošne določbe

1. člen (vsebina izvedbenega dela) Izvedbeni del OPN za celotno območje občine po posameznih enotah urejanja prostora določa: – območja namenske rabe prostora, – prostorske izvedbene pogoje, – območja, za katere se pripravi OPPN.
2. člen (namenska raba prostora)

(1)Območje občine se glede na osnovno namensko rabo deli na: območja stavbnih zemljišč, območja kmetijskih zemljišč, območja gozdnih zemljišč, območja voda in območja drugih zemljišč.

(2)Podrobnejša namenska raba je v grafičnem delu OPN določena v skladu s predpisom, ki določa vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta. Določeni podrobnejši namenski rabi prostora (npr. SS, SK itd.) so na nekaterih površinah dodane še podrobnejše členitve rabe glede na dejavnosti ali tipiko objektov (npr. SSig).

(3)Podrobnejša namenska raba prostora ter členitve podrobnejše rabe so razvidne iz spodnje tabele. Osnovna namenska raba prostora Podrobnejša namenska raba prostora in členitve Grafični znak namenske rabe I. območje stavbnih zemljišč S Območja stanovanj SS Stanovanjske površine SS Površine večstanovanjske pozidave SSvs Površine prostostoječe poslovno-stanovanjske pozidave SSig SB Stanovanjske površine za posebne namene B SK Površine podeželjskega naselja SK SP Površine počitniških hiš SP C Območja centralnih dejavnosti CU Osrednja območja centralnih dejavnosti CU CD Druga območja centralnih dejavnosti CD Površine za izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja CDsb Površine za izvajanje verske dejavnosti CDr I Območja proizvodnih dejavnosti IG Gospodarske cone IG IK Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo IK B Posebna območja BT Površine za turizem (hoteli, apartmaji in drugi nastanitveni objekti) BT BD Površine drugih območij BD Z Območja zelenih površin ZS Površine za oddih, rekreacijo in šport ZS ZP Parki ZP ZK Pokopališča ZK ZD Druge urejene zelene površine ZD P Območja prometnih površin PC Površine cest PC Površine mostov in drugih premostitvenih objektov čez vodo PCvc PO Ostale prometne površine PO T Območja komunikacijske infrastrukture T O Območja okoljske infrastrukture Čistilne naprave Očn Vodohrani, zbiralniki pitne vode, črpališča Ov E Območja energetske infrastrukture Energetska infrastruktura E Male hidroelektrarne Evc Sončne elektrarne Es A Območja razpršene poselitve Površine razpršene poselitve A Površine razpršene poselitve (turistični objekti) Abt Površine razpršene poselitve (kmetijsko-gozdarski objekti) Aik Površine razpršene poselitve (obrt) Aig Površine razpršene poselitve (počitniške hiše) Asp Razpršena gradnja Objekti kot stanje prostora (fundusi) II. območja kmetijskih zemljišč K Območja kmetijskih zemljišč Najboljša kmetijska zemljišča K1 Druga kmetijska zemljišča K2 III. Območja gozdnih zemljišč G Gozdna zemljišča Lesno-proizvodni gozd G Varovalni gozd Gv Gozdni rezervat Gr Gozd s poudarjeno izobraževalno funkcijo Gzp Vegetacija ob vodotokih Gvc IV. Območja voda V Površinske vode Celinske vode VC Območja vodne infrastrukture VI V. Območja drugih zemljišč L Območja mineralnih surovin Površine nadzemnega pridobivalnega prostora LN 62. člen (enote urejanja prostora)

(1)Območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu EUP).

(2)EUP so določene glede na namensko rabo prostora, značilnosti prostora ali glede na varstvene režime.

(3)EUP so označene z dvočrkovno oznako naselja, opredeljenega po RPE, ter zaporedno številko enote (npr. Mozirje 01 – MO01). EUP, ki so določene vodotokom imajo dodano še eno zaporedno številko (npr. BR38-1, LN58-1 itd.).

(4)Legenda črkovnih oznak naselja: – Brezje: BR, – Dobrovlje pri Mozirju: DO, – Loke pri Mozirju: LO, – Lepa Njiva: LP, – Ljubija: LU, – Mozirje: MO, – Radegunda: RA, – Šmihel nad Mozirjem: SM. 63. člen (prostorski izvedbeni pogoji in določila za uporabo)

(1)Prostorski izvedbeni pogoji se delijo na: – splošne prostorske izvedbene pogoje, ki veljajo za celotno območje občine, – podrobne prostorske izvedbene pogoje, ki so določeni za posamezno namensko rabo prostora in – posebne prostorske izvedbene pogoje, v kolikor so ti za posamezno enoto urejanja prostora določeni.

(2)V primeru neskladja med prostorskimi izvedbenimi pogoji se upošteva najprej posebne prostorske izvedbene pogoje, nato podrobnejše in zatem splošne prostorske izvedbene pogoje, ki veljajo, če posebni ali podrobnejši pogoji ne določajo drugače.

(3)Za območja predvidenih OPPN so podani pogoji, ki jih je treba upoštevati do njihove izdelave. 3.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji 3.2.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede dopustnih gradenj in namembnosti objektov 64. člen (vrste dopustnih gradenj)

(1)V kolikor ta odlok ne določa drugače, so na celotnem območju Občine Mozirje dopustne gradnje novih objektov (dozidave, nadzidave), spremembe namembnosti v skladu z določili odloka, rekonstrukcije in odstranitve obstoječih objektov ter vzdrževanje objektov.

(2)Ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena, so na objektih in v območjih varovane kulturne dediščine posamezne vrste gradenj dopustne le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, pri čemer je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

(3)Dozidave, nadzidave, rekonstrukcije ter vzdrževanje objektov je dopustno le na zakonito zgrajenih objektih in s pridobitvijo ustreznih soglasij oziroma dovoljenj.

(4)Odstranitve objektov, z izjemo enostavnih objektov, prizidkov oziroma pomožnih objektov, niso dovoljene na območju kulturne dediščine, kjer bi lahko zaradi rušitve objekta prišlo do rušenja obstoječe morfologije naselja kot celote. Odstranitve so dopustne v primeru, če je investitor pridobil ustrezno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine oziroma bo po rušitvi na mestu odstranjenega objekta postavil nov objekt, ki bo po velikosti, arhitekturnem oblikovanju in namembnosti enak odstranjenemu objektu in bo za gradnjo novega objekta pridobil vsa potreba soglasja in dovoljenja.

(5)Na celotnem območju občine je dovoljena gradnja gradbenih inženirskih objektov ter vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture kot npr. vodov in naprav vodovodnega omrežja, vodov in naprav kanalizacijskega omrežja (padavinska kanalizacija in kanalizacija za komunalne odpadne vode), distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, elektroenergetskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave. Gradnja prenosnega plinovodnega omrežja, nadzemnih in podzemnih elektroenergetskih objektov, vodov in naprav ter vodov komunikacijskih omrežij je dovoljena le pod posebnimi zakonsko določenimi pogoji. Na območju obstoječih žičnic in pripadajočih objektov ter naprav so dopustne rekonstrukcije, vzdrževanje in gradnja nadomestnih žičniških objektov ter naprav.

(6)Na strehah objektov so dovoljeni tudi kolektorji za ogrevanje vode ter fotonapetostni paneli za proizvodnjo električne energije. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni dopustna. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

(7)Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo prostora, so dopustne rekonstrukcije, vzdrževalna dela, dozidave, nadzidave in odstranitev objektov. Za potrebe razvoja obstoječih dejavnosti v legalno zgrajenih objektih je dopustna tudi gradnja novih objektov, ki jih posamezna dejavnost potrebuje za svoj razvoj, ne glede na vrste objektov, navedenih po posameznih EUP v podrobnejših PIP. Gradnja novih objektov iz prejšnjega stavka ni dopustna v primerih, ko je to v nasprotju z varstvenim režimom ali s tem ne soglašajo pristojni soglasodajalci. 65. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namena in možnosti spremembe namembnosti objektov)

(1)Na posamezno območje znotraj predvidene enote urejanja prostora ni dovoljeno vnašanje dejavnosti, ki bi bistveno ogrožale sedanjo namembnost ter negativno vplivale na obstoječo funkcijo naselja oziroma ureditve.

(2)Sprememba namembnosti obstoječih objektov na območjih razpršene gradnje ni dovoljena. 3.2.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege zahtevnih in manj zahtevnih objektov

1. člen (regulacijske črte) Pri umeščanju novih objektov v prostor se upoštevajo črte oziroma gradbene linije ob glavni dostopni cesti, ki jih tvorijo in narekujejo že zgrajeni objekti.
2. člen (odmiki)

(1)Nove stavbe, ki so uvrščene med zahtevne in manj zahtevne objekte (nad in pod terenom) morajo biti z najbolj izpostavljenim delom strehe (napuščem) od meje sosednjih parcel oddaljene za najmanj 4 m. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni na podlagi soglasja mejaša oziroma upravljavca gospodarske javne infrastrukture, če se z načrtovano ureditvijo posega v infrastrukturni varovalni pas ter v primeru iz prejšnjega člena tega odloka.

(2)Ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena morajo biti razmiki med stavbami najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je v okviru parcele in predvidene rabe možno normalno izvajanje vzdrževalnih del ter intervencije v primeru požara in drugih nesreč.

(3)Novi objekti se morajo od roba cestišča javne ceste odmakniti najmanj 1,5 m. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci gospodarske javne infrastrukture oziroma kadar morajo zaradi obstoječega stanja stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji dela naselja ali naselja kot celote oziroma za naselja, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.

(4)Ograje med posameznimi parcelami se postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata soglašati oba lastnika mejnih parcel. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena za najmanj 0.5 m. Pri predpisanem odmiku za 0.5 m mora vsak lastnik vzdrževati svoj del ograje ter čistiti svoj del vmesnega prostora med ograjo in parcelno mejo.

(5)Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od ceste 1.0 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. Za postavitev ograje in opornega zida ob javnih cestah je treba pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.

(6)Med javno površino in uvozom na parkirišče, dvorišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.

(7)Nove stavbe morajo biti oddaljene od gozdnega roba najmanj 10 m. Manjši odmik je dopusten na podlagi soglasja pristojnega zavoda za gozdove. 3.2.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti zahtevnih in manj zahtevnih objektov 68. člen (določanje velikosti objektov)

(1)Dozidave legalno zgrajenih objektov se dovolijo v tlorisni velikosti do 50 % tlorisne površine objekta na stiku z zemljiščem.

(2)Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s: – faktorjem zazidanosti (v nadaljnjem besedilu FZ), – deležem zelenih površin (v nadaljnjem besedilu DI_DZP), – višino objektov (v nadaljnjem besedilu DI_H).

(3)Velikost objekta je določena s faktorjem zazidanosti, ki se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Faktor zazidanosti ne sme presegati v spodnjih tabelah navedenih vrednosti. FZ Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP Max 0,4 SS, Sk, Abt Max 0,6 Asp, SP, SSvs, SB, CU, CD, CDsb, BT Max 0,8 SSig, SK, IG, IK, BD, A, Aig, Aik

(4)Do navedenega FZ je znotraj parcele posamezne namenske rabe možna gradnja enega ali več novih zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov. Do navedenih faktorjev zazidanosti so dopustne tudi dozidave. Ko so zgoraj navedene vrednosti presežene, gradnja objektov ni več možna.

(5)Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) parcele večja od dovoljene oziroma določene s tem odlokom, je na obstoječih že zgrajenih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter rekonstrukcije oziroma prenove, brez povečanja površine objektov, volumna in višine objektov. Poleg omenjenega so dopustne tudi spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest in so skladne z dopustno namembnostjo območja. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.

(6)Stavbe se višinsko prilagajajo prevladujoči višini obstoječih stavb iste namembnosti v posamezni enoti urejanja prostora.

(7)Delež zelenih površin se določi na podlagi faktorja zelenih površin na parceli, namenjeni gradnji. Pri tem se za izračun uporabijo le dejanske zelene površine. Površine, kot so travnata parkirišča, se pri izračunu DI_DZP ne upoštevajo kot del zelenih površin. Z gradnjo objektov mora biti na parceli, kjer stoji objekt, zagotovljenih vsaj toliko zelenih površin, kot je prikazano v tabeli. DI_DZP Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP) Min 0,2 SSvs, SSig, CU, CD, CDr, IG, IK, BD, Aig, Aik, SS, SK, SB, SP, CDsb, BT, Asp, Abt 3.2.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja zahtevnih in manj zahtevnih objektov, urejanja zelenih in parkirnih površin 69. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov)

(1)Oblikovanje objektov (oblike, nakloni streh, smeri slemen, materiali in barva kritine, barve in materiali fasad ter oblikovanje odprtin) se prilagaja urbanističnim in arhitekturnim značilnostim obstoječih kakovostno oblikovanih objektov, pri čemer so za vzor tradicionalni tipi objektov, kot sta pritlična hiša z izkoriščenim podstrešjem ter pritlična hiša z mansardo nad vhodom. Pri dozidavah in nadzidavah se zagotavlja oblikovno skladnost z obstoječim objektom, dopustna pa je kombinacija dveh oblik strehe (npr. dvokapna in ravna). Na varstvenih območjih se upoštevajo pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim.

(2)Streha naj bo ravna, enokapna v razponu med 5°–25° ali dvokapna v razponu med 25°–45°. Dvokapna streha je lahko simetrična ali nesimetrična, vendar enakih naklonov strešin. Dopustna je kombinacija dveh različnih vrst strehe. Kritine so sive, rjave ali opečne barve in ne smejo biti trajno bleščeče. Strehe dozidanega objekta morajo imeti enak naklon strehe kot osnovni objekt ter enako vrsto in bravo kritine ali pa so ravne. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena z strešnimi okni ali frčadami. Frčade morajo imeti dvokapno, enokapno ali ravno streho. Na celotni strehi morajo biti enotno oblikovane. Dopustne so tudi trikotne in trapezne frčade. Strešna okna, kolektorji in fotonapetostni paneli na objektu so dovoljeni, v kolikor ti ne kazijo podobe objekta. Fotonapetostni moduli ne smejo presegati slemena streh in morajo biti postavljeni vzporedno z ravnino ploskve strešine.

(3)Fasade in oblikovanje objektov: prevladovati morajo naravni materiali, kot so omet, les, kamen, dopustna je tudi uporaba stekla in kovine. Pri nestanovanjskih stavbah je dopustna uporaba tudi ostalih materialov. Izvedba balkonov, lož, teras in izzidkov je dopustna, razen če je to v nasprotju z varstvenim režimom. Dopustna je uporaba le bele barve fasade in pastelnih barv. Pastelne barve so vsi odtenki barv z deležem barvne pigmentacije manj kot 20 % v beli osnovi. Pastelna barva ne izstopa iz okolice, ni agresivna, fluorescentna ali intenzivna. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. 70. člen (velikost, urejanje in oblikovanje javnih zelenih površin)

(1)Na območjih strnjene enostanovanjske in večstanovanjske gradnje je treba zagotoviti ustrezne parkovne površine in otroška igrišča.

(2)Ob stanovanjskih objektih za posebne namene je treba zagotoviti ustrezno velike zelene površine za počitek in sprostitev stanovalcev.

(3)Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic. Umeščajo se na lokacijo, ki omogoča varen dostop do igrišča in je v bližini območij, namenjenih bivanju. Na območju otroških igrišč je prepovedano uporabljati visoko alergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene dele.

(4)V urbanem in ruralno-urbanem okolju se obcestne ureditve in parkirišča urejajo z drevoredi.

(5)Zasaditev javnih površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.

(6)Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti na območju parcele novega objekta. Odstranitev drevesa ni možna, kadar gre za naravno vrednoto.

(7)Obstoječe drevorede in drevesa je treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.

(8)Ozelenitev javnih parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve parcele objekta.

(9)Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.

(10)Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. V okolici javnih objektov je prepovedano uporabljati visoko alergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene dele.

(11)Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti z ozelenjenimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu, višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, mora biti oporni zid izveden kaskadno ali intenzivno ozelenjen.

(12)Pri vseh posegih v prostor mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami. Ob zaključku izvedbe del in po končani gradnji pa sanirati poškodovano drevnino, odstraniti začasne objekte in naprave ter odvečni gradbeni material.

(13)Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti. 71. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1)Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je treba na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.

(2)Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri večstanovanjskih objektih z več kot 8 stanovanjskimi enotami se priporoča izgradnja parkirnih mest v podzemni garaži. Parkirna mesta se lahko zagotavljajo tudi v samostojnih objektih, garažnih hišah.

(3)Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.

(4)Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.

(5)Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje padavinskih voda preko peskolovov in lovilcev olj.

(6)Parkirna mesta, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite.

(7)Parkirnih mest in garaž za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 tone, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih ni dopustno urejati.

(8)Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot javno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.). Dopustna je tudi postavitev foto napetostne elektrarne, če ta ni v konfliktu z ostalimi rabami v enoti urejanja prostora oziroma v prostoru.

(9)Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.

(10)Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.

(11)Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. 72. člen (določitev števila parkirnih mest)

(1)Pri dimenzioniranju parkirišč je treba upoštevati veljavne normative za določanje parkirnih mest po posameznih dejavnostih.

(2)Poleg predpisanega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, treba zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.

(3)Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide.

(4)V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.

(5)Najmanjša dovoljena dimenzija parkirnega mesta za osebni avtomobil znaša 2.4 x 5.0 m. 73. člen (objekti in naprave za oglaševanje)

(1)Postavitev objektov za oglaševanje je dopustno skladno z občinskim predpisom, ki ureja to področje.

(2)Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena, je na objektih in v območjih varovane kulturne dediščine postavitev objektov in naprav za oglaševanje dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, pri čemer je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Prav tako postavitev reklamnih panojev, jumbo plakatov, ipd. ni dopustna na območjih ohranjanja narave v odprti krajini. Na območju voda je pri postavitvi objektov in naprav za oglaševanje treba upoštevati prepovedi, ki izhajajo iz predpisov o vodah.

(3)Označevanje zavarovanih območij, naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti se izvaja skladno s predpisom o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot. 3.2.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede nezahtevnih in enostavnih objektov 74. člen (nezahtevni in enostavni objekti)

(1)Nezahtevni in enostavni objekti se razvrščajo skladno s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje in ne smejo presegati dimenzij, ki jih določa veljavna zakonodaja, ki ureja to področje.

(2)Na parceli, namenjeni gradnji, se lahko gradi največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidljivosti.

(3)Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi na območju posamezne podrobne namenske rabe, so določene v podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih tega odloka.

(4)Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so stavbe znašajo najmanj 1,5 m od sosednje parcelne meje. Ostali nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od sosednjih zemljišč oddaljeni naj