Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Škocjan, stran 10014.

(1)S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) Škocjan, ki ga je izdelala družba Urbania d.o.o. v letu 2018, pod št. 121-3a-09.

(2)Sestavni del odloka sta grafični in tekstualni del.

(3)OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela, ki se delita na strateški in izvedbeni del.

(4)Besedilo OPN obsega naslednja poglavja: I. Uvodne določbe II. Strateški del III. Izvedbeni del IV. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora in prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN V. Prehodne in končne določbe VI. Priloga 1

(5)Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte: Številka Karta Merilo I.1 Zasnova prostorskega razvoja 1:25 000 I.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture 1:25 000 I.3 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo s prikazom okvirnih območij naselij in razpršene poselitve 1:25 000 I.4.1 Usmeritve za razvoj v krajini 1:25 000 I.4.2 Usmeritve za obrambo ter zaščito in reševanje 1:25 000 I.5 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 1:25 000

(6)Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte: Številka Karta Merilo

1. Pregledna karta občine 1:50 000
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe prostora in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture 1:50 000
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev 1:5 000
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture 1:5 000
5. Prikaz območij enot urejanja prostora, občinskih podrobnih prostorskih načrtov in državnih prostorskih načrtov 1:5 000

(7)Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.

(8)Za ta občinski prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in postopek presoje sprejemljivosti vplivov plana na varovana območja, v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. Izdelana okoljsko poročilo in dodatek za varovana območja pripravljena v teh postopkih sta obvezna priloga k prostorskemu aktu. 2. člen (uporabljeni izrazi)

(1)Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: – ARSO: Agencija Republike Slovenije za okolje – BTP: bruto tlorisna površina je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836 – CZ: civilna zaščita – DZP: delež zelenih površin oziroma odprtih bivalnih površin se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na faktor izrabe parcele, namenjene gradnji. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). – EUP: enota urejanja prostora – FI: faktor izrabe zemljišča namenjenega za gradnjo je razmerje med BTP stavbe in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FI se ne upoštevajo BTP kleti, ki so namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije). – FZ: faktor zazidanosti zemljišča namenjenega za gradnjo je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom in površino parcele, namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči. Upoštevajo pa se površine tlorisne projekcije največjih zunanjih dimenzij vseh enostavnih in nezahtevnih objektov nad terenom ter površine uvoza v klet in izvoza iz kleti. – GJI: gospodarska javna infrastruktura – GL: gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljene stavbe, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Odstopanja od gradbene linije so dopustna za največ 0,5 m v notranjost parcele, namenjene gradnji. Gradbeno linijo lahko presegajo balkoni, napušči in nadstreški nad vhodi. – GTC: gospodarsko tehnološki center – GURS: Geodetska uprava Republike Slovenije – K: klet – M: mansarda – MKGP: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – N: nadstropje – OPN: občinski prostorski načrt – OPPN: občinski podrobni prostorski načrt – P: pritličje – PIP: prostorski izvedbeni pogoji – RL: regulacijska linija je črta, ki obstoječe in predvidene javne površine ločuje od površin v zasebni lasti – UN: urbanistični načrt naselja Škocjan, ki vključuje tudi prostorsko povezano naselje Hrastulje – ZGS: Zavod za gozdove Slovenije

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(3)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. II. STRATEŠKI DEL II.1 SPLOŠNE DOLOČBE 3. člen (vsebina strateškega dela)

(1)Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja in podpoglavja: – II.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, II.2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine, II.2.2 Cilji, – II.3 Zasnova prostorskega razvoja občine, – II.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra, – II.5 Okvirna območja naselij, razpršene gradnje in razpršene poselitve z usmeritvami za razvoj poselitve in celovito prenovo, II.5.1 Okvirna območja naselij, razpršene gradnje in razpršene poselitve, II.5.2 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, – II.6 Usmeritve za razvoj v krajini, II.6.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire, – II.7 Usmeritve za zaščito in reševanje ter obrambo, II.7.1 Območja varstva pred nesrečami, II.7.2 Območja varstva okolja, – II.8 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev, II.8.1 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, II.8.2 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. II.2 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE II.2.1 IZHODIŠČA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

1. člen (usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov) V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov: – Odlok o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) – Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), – sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi, – drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture.
2. člen (osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja) Osnovne ugotovitve so: – Občina ima ugodno lego ob pomembni prometnici avtocesti A
3. – Za občino je značilna razmeroma razpršena poselitev po celotnem območju, z izjemo gozdnatih območij. – Občina ima eno večje poselitveno središče, in sicer razmeroma urbanizirano naselje Škocjan, prostorsko povezano z naseljem Hrastulje, ki z razpoložljivo družbeno infrastrukturo, oskrbnimi funkcijami, ugodno prometno lego in organiziranim javnim potniškim prometom predstavlja območje, kjer se vrši intenzivni razvoj poselitve. Ostala naselja imajo podeželski značaj, kjer se stanovanjska gradnja in kmetijska gospodarstva dopolnjujejo. – Velik delež površin predstavljajo območja, kjer veljajo varstveni režimi ohranjanja narave in kulturne dediščine. – Območje občine je neenakomerno opremljeno s komunalno infrastrukturo. – Velika naravna ohranjenost, raznolika naravna krajina in kulturna krajina vinogradniških območij predstavljajo neizkoriščen turistični potencial. – Občina ima veliko možnosti za razvoj ekološkega in trajnostnega turizma v povezavi s kulturno in etnološko dediščino, reliefno razgibanim prostorom, predvsem pa s kulturno krajino vinogradniških območjih (gričevje v zahodnem in severnem delu občine). – Poleg kmetijstva, v katerem je najpomembnejša panoga živinoreja, predstavlja drobno gospodarstvo z obrtništvom najpomembnejši gospodarski sektor. Drobno gospodarstvo predstavljajo podjetja, ki se ukvarjajo z avto-prevozništvom, storitvenimi dejavnostmi, gostinstvom, gradbeništvom, trgovino in živilstvom. Obstoječa industrijska dejavnost (gradbena industrija) kot gospodarska dejavnost ni značilna za Občino Škocjan, ima pa dober potencial za razvoj, saj se nahaja ob avtocestnem priključku Dobruška vas in je del razvojnega območja GTC Škocjan. – Kljub temu je največ občanov zaposlenih v industriji, to pa je tudi razlog, da je delež dnevnih migrantov visok (migranti v Mestno občino Novo mesto). Približno v dveh tretjinah naselij delež migrantov znaša med 30 in 50 %. Zaposlenost v storitvenih in družbenih dejavnostih je bistveno manjša. Približna ocena za delež aktivnih v kmetijstvu je 33 %, kar pomeni, da kmetijstvo predstavlja pomemben vir dohodka. Kmetijstvo je edini vir dohodkov za približno 20 % kmetijskih gospodarstev. Sicer so za občino značilne majhne kmetije in razdrobljena posestna struktura, razmeroma nizka produktivnost kmetij in nizka samozaposlitev na kmetijah.
4. člen (razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)

(1)Razvojne potrebe v Občini Škocjan so: – razvoj novih gospodarskih dejavnosti z možnostjo zaposlovanja (ureditev GTC Škocjan) ter zagotavljanje poslovnih dejavnosti v Škocjanu, – opredelitev novih stavbnih zemljišč, namenjenih družbeni infrastrukturi (varstvo otrok in starejših, izobraževanje), rekreaciji in stanovanjski gradnji; ureditev šolskega prostora, vrtca in spremljajočih objektov, – urejanje gospodarske javne infrastrukture: prenova vodovodnega omrežja za zmanjšanje izgub pitne vode in dograditev vodovodnega omrežja za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo ter gradnja kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav, – razvoj turizma v vseh oblikah: pospešitev razvoja kmečkega turizma in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, turizma v zidanicah, izletniškega, poslovnega in nišnega turizma, – sanacija degradiranih območij, – oskrba z električno energijo in toploto (zagotavljanje ustreznih napetosti v električnem omrežju), uporaba obnovljivih in alternativnih virov energije, učinkovita raba energije, zagotavljanje največje možne samooskrbe z električno energijo in toploto, – zagotavljanje internetne povezave in brezžičnih telefonskih povezav, – zagotavljanje čim večje prehrambene samopreskrbe z ekološko pridelavo in brez (uporabe) gensko spremenjenih organizmov, – urejanje cestnega omrežja in površin za mirujoči promet (parkirišča), – organizirano pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč, – prenova naselbinskega jedra naselja Škocjan in urbanistično-arhitekturna ureditev ostalih naselij (ureditev javnih površin v jedrih naselij, površin za pešce, površin za mirujoči promet …), – zagotavljanje in urejanje ustreznih površin, namenjenih za pokopališča in mrliške vežice, – razvoj alternativnih energetskih virov, ki vizualno ne kvarijo krajinske podobe in dodatno bistveno ne obremenjujejo okolja, – zagotavljanje poplavne varnosti v občini, s celovitimi protipoplavnimi ukrepi.

(2)Razvojne potrebe države in regije v Občini Škocjan so: – izgradnja prenosnega omrežja energetske infrastrukture, razdelilne transformatorske postaje in zagotavljanje ustreznih napetosti v distribucijskem elektroenergetskem omrežju, – okrepitev in vzpostavitev rekreacijskih povezav s sosednjimi občinami, – zagotavljaje prostorskih pogojev za uresničevanje javnega interesa na področju kulture, varstva narave, kulturne dediščine in njenega varovanja. 7. člen (medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1)Medobčinsko sodelovanje je z družbenega vidika intenzivno z Mestno občino Novo mesto. Tja so usmerjeni tudi močni tokovi delovnih migracij in migracij zaradi izobraževanja (srednješolsko in višje stopnje). Prav tako se Občina Škocjan z Mestno občino Novo mesto in ostalimi dolenjskimi, belokranjskimi ter posavskimi občinami povezuje na področju ravnanja z odpadki. Medobčinsko povezovanje s sosednjimi občinami Šmarješke Toplice, Mokronog - Trebelno, Šentjernej, Sevnica in Krško poteka na področju upravnih dejavnosti, kulturnih dejavnosti, izobraževanja, zaposlovanja, turistične ponudbe in rekreacije.

(2)Občina si prizadeva za krepitev sodelovanja s sosednjimi občinami na področjih, kot so: razvoj urbanega regionalnega sistema, razvoj delovnih mest, poslovnih in proizvodnih con, ureditev boljših prometnih povezav, javnega potniškega prometa in gospodarske javne infrastrukture (energetske, okoljske, komunikacijske), vzpostavitev regionalnih povezav okoljskih dejavnosti, turizma, rekreacije, lokalne prehrambene oskrbe in samopreskrbe z ekološko pridelavo ipd.

(3)Prostorske ureditve, ki so lahko v soodvisnosti od ureditev v sosednjih občinah, se načrtujejo skupaj s temi občinami. II.2.2 CILJI 8. člen (cilji prostorskega razvoja)

(1)Prostorski razvoj stanovanjske gradnje se usmerja in načrtuje na razpoložljivih prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah stavbnih zemljišč znotraj obstoječih naselij, pri čemer imata notranji razvoj in prenova prednost pred širitvijo naselij. Nova poselitev se prednostno usmerja na komunalno opremljena, javno dostopna zemljišča, znotraj strnjenih kompleksov obstoječih naselij. Z zelenimi cezurami se preprečuje zlivanje naselij oziroma zaselkov in se tako ohranja njihovo prostorsko identiteto, strukturno kompleksnost, ustrezne povezave v širšem ekosistemu krajine in čitljivost v prostoru.

(2)Nadaljnji prostorski razvoj in širitve za potrebe stanovanjske gradnje se prvenstveno usmerja v obstoječe poselitveno območje strnjenega ter komunalno opremljenega naselja Škocjan, s smiselno zaokrožitvijo naselja, v povezavi z naseljem Hrastulje. Razvoj poselitve se usmerja tudi na območje naselja Bučka. V vseh naseljih se poselitev ohranja z zaokrožitvami naselja.

(3)Poslovno-proizvodne dejavnosti se usmerja v območje GTC Škocjan ob avtocestnem priključku. V skladu z združljivostjo s stanovanjsko rabo je dopusten tudi razvoj storitvenih dejavnosti.

(4)Obnavlja in zagotavlja se ustrezno prometno infrastrukturo, predvsem javni potniški promet, z zagotavljanjem hitrega in varnega dostopa do delovnih mest, upravnih, oskrbnih in ostalih dejavnosti.

(5)Za razvoj kmetijstva se izkorišča danosti prostora, kot so: strateška lega občine in urejenost cestne dostopne infrastrukture, razgibana, zanimiva krajina (raznolikost krajinskih vzorcev) z neobremenjenimi kmetijskimi zemljišči in pestro vegetacijo kot izhodiščem za ekološko pridelavo, vinogradniška območja z možnostjo razvoja zidaniškega turizma. Razvoj kmetijstva se prav tako usmerja v dopolnilne (tudi nekmetijske) dejavnosti na kmetiji in podeželju, izkoriščanje naravnih danosti za pridelavo kakovostnih in konkurenčnih proizvodov za trg ter širjenje ponudbe na kmetijah (konjereja, kolesarjenje na podeželju, trženje različnih pridelkov).

(6)Območja razpršene poselitve se načrtuje v povezavi s stanovanjsko, kmetijsko, gozdarsko ali turistično dejavnostjo. Ohranja se krajinska slika podeželja občine z načrtnim oblikovanjem novogradenj na robovih podeželskih naselij. V odprtem prostoru se ohranja tipična struktura poljske razdelitve na obdelovalne parcele, ki omogočajo smotrno kmetijsko proizvodnjo, kmetijsko dejavnost pa se usmerja v ohranjanje kulturne krajine in prepoznavnih kvalitetnih prostorskih vzorcev.

(7)Razvoj na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva in varstva starejših, kulture in športa se zagotavlja s krepitvijo opremljenosti z družbeno infrastrukturo na obstoječih lokacijah oziroma se po potrebi zagotavlja na novih lokacijah.

(8)Za potrebe razvoja rekreacije in turizma se izkorišča potenciale naravne in kulturne krajine (vinogradniška območja, območja ob vodotokih …) ter kulturne dediščine ob hkratnem zagotavljanju njihovega varstva. Osrednjo vlogo središč za šport in rekreacijo ohranjajo obstoječe zelene površine in objekti za ta namen, po potrebi se razvijajo nove površine in objekti na drugih lokacijah.

(9)Znotraj poselitvenih območij se dograjuje manjkajočo komunalno infrastrukturo. Prioriteta na tem področju so kanalizacijski vodi, čistilne naprave in prenova ter dograditev vodovodnega omrežja, rekonstrukcija cest ter izboljšanje voznih razmer z razširitvijo cestišč in ureditvijo hodnikov za pešce ter poti za kolesarje.

(10)Ohranja se avtohtoni vzorec razpršene poselitve, območja razpršene gradnje pa se, kjer je to ekonomsko smotrno, sanira s komunalnim opremljanjem in drugimi ukrepi, kot jih predvidevajo področni predpisi.

(11)V čim večji meri se za potrebe oskrbe z energijo izkorišča lokalne obnovljive in alternativne vire energije.

(12)Za potrebe zagotavljanja poplavne varnosti v občini se predvidijo celoviti ukrepi, ki se natančno določijo na podlagi strokovnih podlag. Točna lokacija se določi na osnovi opravljenih potrebnih hidroloških študij. II.3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE 9. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)Prednostno območje razvoja poselitve predstavlja občinsko središče Škocjan v povezavi z naseljem Hrastulje in lokalno središče Bučka. Razvoj poselitve v ostalih naseljih je zmeren, možne so zaokrožitve naselij glede na sprotne potrebe prebivalcev. Poselitev izven območij naselij se ohranja v povezavi s kmetijsko, gozdarsko ali turistično dejavnostjo oziroma drugo dejavnostjo, vezano na odprti prostor, v sklopu katere so možne tudi zaokrožitve ali manjše širitve območij. Zasnova prostorskega razvoja Občine Škocjan je prikazana v grafičnem delu tega OPN, na strateški karti I.1 Zasnova prostorskega razvoja.

(2)Razvoj in krepitev oskrbno storitvenih ter družbenih dejavnosti se prednostno usmerja v naselji Škocjan in Bučka. V ostalih naseljih se spodbuja zmeren razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti. Razvoj in širitev gospodarskih in storitvenih dejavnosti je predviden na območju GTC Škocjan in v naselju Škocjan.

(3)Na vinogradniških območjih se spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti in turistične ponudbe.

(4)Na celotnem območju občine se preprečuje praznjenje poselitvenih območij in izginjanje kulturne krajine s poudarkom na razvoju kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi, prenovi stavbnega fonda in razvoju turizma v povezavi z naravno in kulturno dediščino. 10. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij)

(1)Naselje Škocjan v povezavi s Hrastuljami ima vlogo lokalnega središča, ki hkrati opravlja upravno vlogo občinskega središča. Na tak način ima pomen oskrbnega, storitvenega, družbenega, poslovnega, administrativnega in (v lokalnem pomenu) upravnega središča občine.

(2)V omrežju naselij se krepi tudi vloga lokalnega središča Bučka. Lokalno središče zagotavlja vsaj možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje.

(3)Ostala naselja so: Brinjevec, Dobrava pri Škocjanu, Dobruška vas, Dolenje Dole, Dolenje Radulje, Dolnja Stara vas, Gorenje Dole, Gorenje Radulje, Goriška vas pri Škocjanu, Gornja Stara vas, Grmovlje, Hudenje, Jarčji Vrh, Jerman Vrh, Klenovik, Male Poljane, Močvirje, Osrečje, Stara Bučka, Stranje pri Škocjanu, Tomažja vas, Velike Poljane, Zagrad, Zalog pri Škocjanu, Zavinek in Zloganje.

1. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja) Občina ima glede na državno prometno omrežje ugodno lego. Najpomembnejša povezava v smeri jugozahod–vzhod je avtocesta A2 Karavanke–Obrežje, ki prečka južni del občine. Na regionalno prometno omrežje se priključuje preko avtocestnega priključka pri Dobruški vasi. Z regionalnega vidika je pomembna tudi povezava po regionalnih cestah z ostalimi občinami v smereh sever–jug (Škocjan–Šentjernej) in zahod–severovzhod (Šmarješke Toplice–Škocjan–Sevnica). Preko regionalnih cest se občina povezuje s sosednjimi občinami: na severovzhod s Sevnico, na severozahod z Mokronog - Trebelnim, na zahod s Šmarješkimi Toplicami, na jug s Šentjernejem. Z Občino Krško se na vzhodu povezuje preko občinskih cest. Preko avtoceste se vrši pomembna povezava na jugozahod v Novo mesto (delovne migracije) ter na vzhod s Krškim in v nadaljevanju s Hrvaško preko mejnega prehoda Obrežje.
2. člen (druga za občino pomembna območja)

(1)Prepoznavne naravne kvalitete v prostoru predstavlja Krakovski gozd, ki se nahaja na južnem delu občine in porašča poplavno ravnico reke Krke. To območje se ohranja neposeljeno. Vizualno privlačna naravna in kulturna krajina se nahaja na vzhodnem in zahodnem delu občine. Na teh območjih se ohranjajo razgibani in zanimivi krajinski vzorci z ekstenzivno rabo kmetijskih zemljišč, značilno parcelno strukturo in pestro vegetacijo.

(2)Pomembnejša naselbinska dediščina se nahaja v Škocjanu in Dolnji Stari vasi. Posamezni objekti stavbne dediščine se nahajajo tudi v ostalih naseljih in izven njih. Ta območja in objekti se varujejo in po potrebi obnavljajo, vključijo pa se tudi v turistično ponudbo občine. II.4 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 13. člen (razvoj gospodarske javne infrastrukture)

(1)Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se razvija v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se dopolnjuje in nadgrajuje, kjer je ta nezadostna oziroma neustrezna, izgrajuje se manjkajoča omrežja in naprave. Izboljšuje se opremljenost z GJI tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjševanja obremenitve okolja. Zasnova gospodarske javne infrastrukture Občine Škocjan je prikazana v grafičnem delu tega OPN, na strateški karti I.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture.

(2)Pri načrtovanju infrastrukturnih omrežij lokalnega pomena je potrebno zagotoviti, da so ta umeščena tako, da ne prizadenejo varovanih vrednot in materialne ter vizualne substance dediščine. 14. člen (prometna infrastruktura)

(1)Omrežje državnih cest v občini je primerno razvejano in kot tako se ohranja tudi v prihodnje. Za potrebe umirjanja prometa v občinskem središču so dopustne prekategorizacije obstoječega prometnega omrežja ter izgradnja obvoznih cest. Krak avtoceste A2 ima na območju občine priključek pri Dobruški vasi in predstavlja priložnost občine za gospodarski razvoj na območju GTC Škocjan.

(2)Občinske lokalne ceste in javne poti so primerno razvejane. Za ohranjanje ustreznih povezav med naselji v Občini Škocjan in s sosednjimi občinami se po potrebi zagotavlja obnova obstoječega omrežja in izgrajuje nove povezave.

(3)Načrtuje se izgradnjo križišč pri GTC Škocjan. Za zagotavljanje večje varnosti udeležencev v cestnem prometu in tekočega prometa se po potrebi rekonstruirajo in preuredijo tudi druga križišča. Hodniki za pešce se po potrebi dograjujejo na vseh regionalnih in posameznih občinskih cestah, na odsekih skozi naselja in med naselji in povsod, kjer se pokaže potreba po večjem varovanju udeležencev v prometu, predvsem za potrebe varovanja otrok (šolske poti), starostnikov in drugih ogroženih skupin.

(4)Na območju občine se vrši medkrajevni javni (avtobusni) potniški promet. Pokritost z avtobusnimi postajališči, ki so razporejena ob regionalnih cestah, je delno ustrezna v naslednjih smereh: sever, jug, severovzhod in zahod. Manj ustrezna je dostopnost do javnega potniškega prometa v severozahodnem, jugozahodnem in jugovzhodnem delu občine. Skladno s potrebami se javni potniški promet razvija na območjih obstoječe pozidave, ki je opredeljena v omrežju naselij, in na območjih širitev naselij (nova postajališča), sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja in na območjih, kjer mreža javnega potniškega prometa še ni razvita. Razvoj javnega potniškega prometa mora vključevati tudi načrtovanje varnih dostopov do avtobusnih postajališč.

(5)V občinskem središču in lokalnem središču se zagotavlja ustrezno število javnih parkirnih mest. Po potrebi se parkirna mesta ureja tudi ob avtocestnem priključku Dobruška vas in ob vstopnih točkah v občinsko središče (točke P+R). Gradnja novih javnih in drugih objektov oziroma ureditev dejavnosti v njih se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce. Ob obstoječih javnih objektih (naselbinska jedra) in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov se skladno s potrebami teh objektov oziroma dejavnosti v njih po parkirnih mestih dogradi in zagotavlja zadostne parkirne kapacitete. Z namenom razbremenitve javnih površin mirujočega prometa v naselbinskih jedrih in z namenom ohranjanja ter zagotavljanja zelenih in drugih odprtih javnih površin se kapacitete za mirujoči promet v čim večji meri in kjer je to smotrno uredijo v kletnih etažah objektov v naselbinskih jedrih. Urejene parkovne površine in zelenice se ne namenjajo za parkiranje. Parkirišča za avtobuse se urejajo predvsem v bližini turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven naravnih vrednot in drugih varstvenih območij. Na turistično privlačnih območjih se zagotavlja zadostno število parkirnih mest tudi za osebna vozila. Javna parkirišča se prednostno zagotavlja ob postajališčih javnega potniškega prometa in drugih dobro dostopnih lokacijah.

(6)Na območju občine se uredi kolesarsko omrežje. Zagotavlja se površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa v vseh naseljih. Omrežje se uredi kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot steza za mešani promet pešcev in kolesarjev, kot kolesarski pas na vozišču ali pa se kolesarji vozijo z ustrezno prometno signalizacijo po malo prometnih državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste, poti, nasipi in podobno. Omrežja kolesarskih poti se v naseljih navezujejo na obstoječe prometno omrežje. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah cestnega omrežja se skozi občinsko središče in lokalno središče uredijo kot kolesarske steze oziroma poti, v ostalih naseljih pa, kjer je to smiselno in upravičeno.

(7)Daljinske in druge kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje središča in turistične ureditve po celotnem območju občine. Sistem omrežja poti se ureja z namenom rekreacijske rabe, obogatitve turistične ponudbe in boljše povezanosti posameznih območij znotraj občine (poudarek na povezavi območij razvoja turizma) ter povezanosti občinskega središča s sosednjimi občinami. Obstoječe in nove kolesarske steze in poti, pešpoti ter druge tematske poti se tako povezujejo v povezan sistem poti v rekreativne in turistične namene. Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav. Pohodne, učne in druge tematske poti se ureja skozi krajinsko pestrejše ambiente ob vodotokih, ob gozdnih robovih, skozi raznolika in prometno čim manj obremenjena okolja (obdelovana krajina, gozd, travniki in naselja), mimo razglednih točk in objektov kulturne dediščine. Obstoječa medobčinska rekreacijska povezava z Občino Šmarješke Toplice se dopolnjuje z novimi povezavami (v smeri naselja Zbure). Zaradi povečevanja dostopnosti turističnih območij se krepi notranje kolesarske in peš povezave. V tem smislu se načrtuje rekreacijska povezava iz smeri naselja Grmovlje proti Štritovskemu jezeru, nato proti Krki na jugu in krožno nazaj proti severu. Predvidena je tudi povezava občinskega središča s severovzhodnim predelom občine (kolesarska pot proti Bučki in Štritovskemu jezeru).

(8)Na reki Krki se za potrebe vodnega prometa v skladu z varstvenimi režimi vzdržuje obstoječe in uredi nove pristane.

(9)Obstoječa javna razsvetljava se bo redno obnavljala in posodabljala, po potrebi pa se bo v posameznih naseljih dograjevala tudi nova.

1. člen (telekomunikacijska infrastruktura) Teži se k vzpostavitvi najsodobnejših telekomunikacijskih povezav znotraj vseh naselij in med naselji občine.
2. člen (energetska infrastruktura)

(1)Skladno z razvojnimi potrebami in prostorskimi možnostmi je potrebno posodabljati obstoječi elektro energetski sistem (postavitev novih TP …). Elektroenergetsko omrežje srednje in nizke napetosti se na območju naselij gradi v podzemni izvedbi. Odstopanja so dopustna, kadar podzemna izvedba ni tehnično izvedljiva. Visokonapetostno omrežje se gradi v skladu z veljavnimi tehničnimi, ekonomskimi in okoljskimi predpisi.

(2)Upravljavca električnega omrežja in distributerja električne energije sta Elektro Ljubljana, d. d., in Elektro Celje, d. d., ki imata distribucijsko omrežje ustrezno razvejano.

(3)Za potrebe zagotavljanja zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo je bila sprejeta uredba o državnem prostorskem načrtu za RTP 110/20 kV Dobruška vas. Daljnovodi in objekti distribucijskega omrežja se po potrebi prenavljajo in dograjujejo.

(4)Na območju vzporedno z avtocesto A2 poteka prenosno elektroenergetsko omrežje daljnovod DV 110 kV Brestanica–Hudo, za katerega je predvidena rekonstrukcija in nadgradnja v DV 2x110 kV Brestanica–Hudo. Vzporedno s tem daljnovodom poteka še daljnovod DV 2x110 kV Krško–Hudo. Preko severovzhodnega dela občine poteka trasa daljnovoda DV 2x400 kV Beričevo–Krško.

(5)Od jugozahoda proti vzhodu občine poteka prenosno plinovodno omrežje, s katerim upravlja podjetje Plinovodi d. o. o.

(6)Distribucijsko plinovodno omrežje se zagotavlja na območju GTC Škocjan. V primeru, da se izkaže potreba po oskrbi s plinom tudi za naselja v občini, dolgoročno obstaja možnost priključitve na prenosno plinovodno omrežje na območju GTC Škocjan.

(7)V vseh novogradnjah, pa tudi v obstoječih stavbah se zagotavlja čim večji delež moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in sanitarno toplo vodo z alternativnimi ter obnovljivimi viri energije, in sicer z aktivno uporabo enega ali več virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplota okolja (zrak, zemlja, voda), sončno obsevanje, biomasa, geotermalna energija in energija vetra ali predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali hlada iz alternativnih ter obnovljivih virov energije zunaj stavbe.

1. člen (lokalni energetski koncept) Občina Škocjan ima izdelan lokalni energetski koncept. Na osnovi lokalnega energetskega koncepta je ugotovljeno, da ima Občina Škocjan potencial za izkoriščanje obnovljivih virov energije, kot sta sončna energija in lesna biomasa. Za ugotovitev natančnejšega potenciala izkoriščanja geotermalne energije bi bilo potrebno narediti podrobnejše študije. Zaradi razpršenosti manjših kmetij izkoriščanje bioplina nima potenciala. Enako velja za vetrno energijo, saj karakteristike gibanja zračnih mas v Občini Škocjan niso ustrezne. Glede na navedeno je smiselno podpirati gradnjo malih hidroelektrarn, vgradnjo toplotnih črpalk, sprejemnikov sončne energije in fotonapetostnih sistemov za pridobivanje električne energije, prav tako pa spodbujati nakup kotlov na lesno biomaso.
2. člen (infrastruktura s področij komunalnega gospodarstva ter varstva okolja)

(1)Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini Škocjan izvaja upravljavec s podeljeno koncesijo.

(2)V naseljih Škocjan - Hrastulje, Zloganje, Brinjevec, Dolnja Stara vas in Zavinek je predvideno priključevanje na zgrajene vode za odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda. Nadaljnje opremljanje občine z vodi za odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda je predvideno v osrednji osi sever–jug do območja GTC Škocjan, kjer je zgrajena čistilna naprava.

(3)Ostala naselja, vasi in zaselki, ki se ne bodo priključevali v centralni sistem odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, se opremijo s samostojnimi kanalizacijskimi sistemi in čistilnimi napravami.

(4)Občina se oskrbuje s pitno vodo iz črpališč Dolenje Dole, Ščetar in Bučka, čisto južni del občine se oskrbuje z vodo iz Občine Šmarješke Toplice. V javnem upravljanju Komunale Novo mesto d. o. o. so vsi vodovodi, razen vodovoda v naseljih Gorenje Radulje, ki je v javnem upravljanju podjetja Komunala d. o. o. Sevnica in vodovoda Dolenje Radulje, ki ga upravlja Ekološki zavod Radulje. V naselju Gornja Stara vas in na območju posebne oblike poselitve Sela sta obstoječa lokalna vodovoda.

(5)Potrebno je zagotavljati dograjevanje obstoječega vodovodnega sistema, skladno s prostorskimi potrebami, ter prioritetno zmanjšati izgube na celotnem sistemu (npr. rekonstrukcija dotrajanega omrežja).

(6)Kvaliteto vode se izboljšuje tudi s celostno ureditvijo čiščenja komunalnih odpadnih vod.

(7)Kljub priključku na javno vodovodno omrežje se z namenom zmanjševanja porabe pitne vode v čim večji meri izkoriščajo možnosti uporabe čiste padavinske vode ali vodnjakov za sanitarne potrebe, zalivanje vrtov ipd..

(8)Odvoz odpadkov je organiziran po celotni občini. Odpadki se odvažajo na lokalno deponijo v Leskovcu pri Brusnicah (Mestna občina Novo mesto). Po celotni občini se izvaja in zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov v ekoloških otokih. Odvoz odpadkov in ločeno zbiranje odpadkov izvaja Komunala Novo mesto d. o. o. Ureditev zbirno-reciklažnega centra se predvideva pri čistilni napravi na območju GTC Škocjan. Vzhodno od naselja Hudenje se ohranja in razvija območje prevzemnega mesta in razgradnje izrabljenih motornih vozil.

1. člen (pokopališka dejavnost) V Občini Škocjan je sedem pokopališč, in sicer v naseljih: Tomažja vas, Dolnja Stara vas, Škocjan, Velike Poljane, Gorenje Dole, Bučka in Dolenje Radulje. Skladno s pričakovano rastjo prebivalstva, predvsem z večanjem indeksa staranja po naravni rasti, je nujna zagotovitev zadostnih prostorskih kapacitet za pokopavanje. Za zagotavljanje teh kapacitet se po potrebi širijo obstoječa pokopališča oziroma gradijo nova. Širitev pokopališča je predvidena v naselju Tomažja vas, izgradnja novega pa v naselju Škocjan. II.5 OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ, RAZPRŠENE GRADNJE IN RAZPRŠENE POSELITVE Z USMERITVAMI ZA RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITO PRENOVO II.5.1 OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ, RAZPRŠENE GRADNJE IN RAZPRŠENE POSELITVE
2. člen (določitev območij naselij in drugih ureditvenih območij)

(1)Okvirna območja naselij so: Škocjan - Hrastulje, Bučka, Brinjevec, Dobrava pri Škocjanu, Dobruška vas, Dolenje Dole, Dolenje Radulje, Dolnja Stara vas, Gorenje Dole, Gorenje Radulje, Goriška vas pri Škocjanu, Gornja Stara vas, Grmovlje, Hudenje, Jarčji Vrh, Jerman Vrh, Klenovik, Male Poljane, Močvirje, Osrečje, Stara Bučka, Stranje pri Škocjanu, Tomažja vas, Velike Poljane, Zagrad, Zalog pri Škocjanu, Zavinek in Zloganje. Vsebina poglavja je prikazana v grafičnem delu tega OPN, na strateški karti I.3 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo s prikazom okvirnih območij naselij in razpršene poselitve.

(2)Drugo ureditveno območje v Občini Škocjan predstavlja območje GTC Škocjan, kjer je predviden razvoj gospodarskih in storitvenih dejavnosti. 21. člen (razpršena gradnja)

(1)Na območju celotne občine se razpršena gradnja pojavlja izven naselij kot posamični stanovanjski objekti, kmetijske stavbe, počitniške hiše, pomožni in drugi objekti. Razpršena gradnja, ki se nanaša na individualne stanovanjske hiše, zgrajene po letu 1967.

(2)Na celotnem območju občine se teži k oblikovni in komunalni sanaciji razpršene gradnje (možnost priključevanja razpršenih gradenj k strnjenim naseljem). Oblikovno sanacijo predstavlja uskladitev z oblikovnimi zahtevami prostorskega akta. Komunalno sanacijo predstavlja priključitev na komunalno infrastrukturo, najmanj na vodovodno in kanalizacijsko omrežje (oziroma drugo ustrezno odvajanje in čiščenje odpadne vode). Na ta način bo zagotovljena njihova prenova ter priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo. 22. člen (določitev okvirnih območij razpršene poselitve)

(1)Območja razpršene poselitve kot avtohton poselitveni vzorec se pojavljajo v celotni občini, največ pa na severozahodnem, severovzhodnem in južnem delu občine. Zanje je značilna poselitev nizke gostote, pojav samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij, ki jih tvorijo gruče objektov, povečini zgrajenih pred letom 1967.

(2)Okvirna območja razpršene poselitve so: Blatnik, Blinhrib, Bregance, Breznik, Čučja Mlaka, Dule, Gabrnik, Goriška Gora, Gosenk, Hrastenk, Hrastje, Jelendol, Jerman Vrh, Kamnike, Ločnik, Mačkovec pri Škocjanu, Modruša, Osredek, Otresk, Pečica, Podstopno, Rink, Ruhna vas, Segonje, Sleme, Stara Bučka, Stopno, Štrit, Zaboršt, Zabrečec, Zloganjska Gora. Območja razpršene poselitve se pojavljajo tudi izven naštetih okvirnih območij, večinoma kot posamezna kmetijska gospodarstva.

(3)Območja posebne oblike poselitve (območja za vinogradništvo in sadjarstvo) na gričevnatih predelih občine, kjer se ohranja poseben vzorec razpršene poselitve (zidanice, vinski hrami, kašče, pomešani s stanovanjskimi objekti), so: območje ob naselju Ruhna vas, Vinji Vrh, posamezna območja med Osrečjem in območjem ob naselju Dolnja Stara vas, Mrzla Gora, Hrastenk, Lepi Stan - Stara Vina, Zagraška Gora, Goriška Gora, Segonje, območje ob naselju Stara Bučka, Stopno, Gradec, Pijana Gora, Gurce, Sela in območje na vzhodni strani naselja Dolenje Radulje. 23. člen (usmeritve za razvoj razpršene poselitve)

(1)Na območjih razpršene poselitve se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremljajo, kjer je to okoljsko, oblikovno in ekonomsko smiselno. Praznjenje se preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje kmetijske in gozdarske dejavnosti, razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na odprti prostor (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, turizem na kmetiji …), razvoj gostinstva, turizma ter nekaterih poslovno-storitvenih dejavnosti.

(2)Območja razpršene poselitve, ki kot avtohtoni poselitveni vzorec prispevajo k prepoznavnosti ali ohranjenosti kulturne krajine, se ohranja in varuje z obnovo, prenovo oziroma spremenjeno rabo obstoječih, zakonito zgrajenih objektov; z nadomestno gradnjo zakonito zgrajenih objektov ter z novogradnjami, v kolikor gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenih zemljišč. Na območjih razpršene poselitve se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je potreben za ohranjanje poselitve. Možen je notranji razvoj in posamezne zaokrožitve stavbnih zemljišč (povečanje stavbnih zemljišč do 20 % vseh stavbnih zemljišč v posameznem območju razpršene poselitve), ki so potrebne zaradi ohranjanja ali razvoja dejavnosti.

(3)Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

(4)Na območjih razpršene poselitve Jelendol in Mačkovec pri Škocjanu se predvidi prenova posameznih zapuščenih ali dotrajanih objektov. Pri prenovi je potrebno ohraniti tradicionalne urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti območja ter pri novogradnjah upoštevati zakonitosti tradicionalne tipologije.

(5)Z namenom ohranjanja in razvoja območij posebne oblike poselitve (območja za vinogradništvo in sadjarstvo) se na teh območjih omogoča razvoj kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi s poudarkom na vinogradništvu in sadjarstvu, razvoj turizma v povezavi s kulturno krajino, kulturno in naravno dediščino ter prenovo stavbnega fonda. II.5.2 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITO PRENOVO 24. člen (razvoj naselij in drugih ureditvenih območij)

(1)Prostorski razvoj gradnje se usmerja in načrtuje na razpoložljivih prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah stavbnih zemljišč znotraj obstoječih naselij. Prenova in notranji razvoj naselja imata prednost pred širitvijo.

(2)Notranji razvoj je predviden v naseljih: Dobrava pri Škocjanu, Hudenje, Gorenje Radulje, Škocjan - Hrastulje. Notranji razvoj je predviden tudi v drugem ureditvenem območju GTC Škocjan. V teh naseljih in drugih ureditvenih območjih se predvideva zgoščevanje grajenih struktur znotraj obstoječih stavbnih zemljišč, in sicer tako, da se dopolni obstoječa struktura, kjer je to oblikovno in funkcionalno smiselno. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino.

(3)Širitve so predvidene v naseljih na območju Občine Škocjan in v drugem ureditvenem območju GTC Škocjan.

(4)Območja delne prenove se določijo v naseljih Bučka, Dolnja Stara vas, Dolenje Radulje, Goriška vas, Močvirje, Osrečje, Velike Poljane in Zagrad. V teh naseljih se nahajajo posamezne zapuščene ali dotrajane domačije in drugi objekti, za katere je značilna neustrezna kakovost bivanja in neprimerna komunalna opremljenost. Pri prenovi je potrebno ohraniti tradicionalne urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti naselja ter pri novogradnjah upoštevati zakonitosti tradicionalne tipologije. V naselju Bučka je predvidena tudi revitalizacija naselbinskega jedra s poudarkom na ureditvi javnih in prometnih površin.

(5)Celovita prenova naselja se izvede v Škocjanu, kjer se ustrezno prenovi naselbinsko jedro naselja, ki predstavlja tudi naselbinsko dediščino. Prenova naselja se izvede v okviru občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) s ciljem zagotavljanja varstva kulturne dediščine ter kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti.

(6)V vseh naseljih se predvideva zaokroževanje in zapolnjevanje vrzeli (povečanje stavbnih zemljišč do 20 % vseh stavbnih zemljišč v naselju), kjer je to oblikovno in funkcionalno smiselno. Nova območja za pozidavo morajo biti dostopna in z možnostjo priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, zagotovljeno pa mora biti tudi varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja. 25. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti)

(1)Pri razporejanju dejavnosti v prostoru se izhaja iz do sedaj veljavne planske razporeditve dejavnosti in izoblikovanih ciljev prostorskega razvoja, ki je bila redefinirana glede na novo stanje in pogoje v naseljih.

(2)Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi, storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se določa v naseljih Škocjan in Bučka, v ostalih naseljih pa se določa prevladujoča stanovanjsko-kmetijska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.

(3)Oskrbne in storitvene dejavnosti so nanizane in se razvijajo predvsem v Škocjanu in na Bučki. Administrativni in družbeno-upravni center občine predstavlja naselje Škocjan.

(4)V Škocjanu se zagotavlja prostorske možnosti za razvoj splošnega zdravstva, zobozdravstva in preskrbe z zdravili ter z drugimi zdravstvenimi pripomočki. Za višje nivoje zdravstvene oskrbe se občina navezuje na zdravstveno oskrbo v Šentjerneju in Novem mestu.

(5)V občini deluje ena matična osnovna šola Frana Metelka v Škocjanu, ki ima podružnico na Bučki. Ta skupaj z vrtcem pokriva celotno območje občine. Zaradi naraščanja števila otrok so predvidene širitve obstoječih objektov osnovne šole in vrtca ter širitev zunanjih igrišč. Za potrebe povečanja kapacitet po pokritih športnih površinah je predvidena tudi širitev telovadnice v matični osnovni šoli v naselju Škocjan, kar prestavlja edini tovrsten objekt v občini.

(6)Površine športno-rekreacijskih dejavnosti se zagotavlja v okolici Osnovne šole Frana Metelka v naselju Škocjan (telovadnica in zunanje igrišče), v Škocjanu ob vodotoku Radulja, v Hrastuljah za otroško igrišče, na Bučki ob podružnični osnovni šoli, v Grmovljah v bližini avtoceste, v Dolenjih Dolah in v naselju Štrit. Po potrebi se načrtuje tudi nova območja, ki bodo omogočala razvoj športno rekreacijskih dejavnosti.

(7)Proizvodne, obrtne in storitvene dejavnosti se primarno umešča na območje GTC Škocjan. Druge poslovne in uslužno-obrtne dejavnosti se lahko umešča v naselje Škocjan. Poslovno-obrtno dejavnost se razvija tudi na lokacijah obstoječih tovrstnih dejavnosti v posameznih naseljih, vendar do mere, ki je še združljiva s stanovanjsko rabo. 26. člen (urbanistično oblikovanje naselij)

(1)Urbanistični načrt se izdela za naselji Škocjan in Hrastulje, ki sta med seboj prostorsko in funkcijsko povezani ter za naselje Bučka. Za naselja Škocjan, Hrastulje in Bučka je potrebno upoštevati usmeritve urbanističnega oblikovanja iz podrobnejšega dela urbanističnega načrta.

(2)Pri izdelavi urbanističnega načrta je poudarek na celostnem prostorskem razvoju družbenih dejavnosti, opredeljevanju javnih odprtih in zelenih površin, oblikovanju zelenih cezur, ureditvi prometa v naselju in zagotavljanju površin za mirujoči promet, predvsem pa celostnem urejanju naselja z vidika urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega oblikovanja.

(3)Zlivanje posameznih poselitvenih celot se z zelenimi cezurami preprečuje v naseljih: Zloganje-Brinjevec, Brinjevec-Škocjan, Škocjan-Zavinek, Bučka-Jerman Vrh, Bučka-Jarčji Vrh. Na območjih, kjer obstaja tendenca združitve dveh ali več naselij, se ohranja namenska raba kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč ali nepozidanih zelenih površin. Z ohranjanjem in poudarjanjem zelenih cezur med posameznimi naselji se povečuje strukturna kompleksnost, čitljivost v prostoru in prostorska identiteta naselja. Zelene cezure se ohranja tudi z namenom ohranjanja ekoloških koridorjev v širšem prostoru. Na ta način se omogoča bolj neposreden stik in intenzivnejše prepletanje ter funkcionalno povezovanje med grajenimi strukturami oziroma naseljem in odprto krajino.

(4)V občini je prepoznanih šest različnih morfoloških tipov naselij: gručasto naselje, obcestno naselje, zaselek, razdrobljeno naselje, razloženo naselje, in t. i. zidaniško naselje. Med obcestna naselja sodijo: Dolnja Stara vas, Zloganje, Osrečje, Zavinek in Dobruška vas. Med zaselke sodijo: Jelendol (in Otresk), Stopno, Mačkovec, Čučja Mlaka in Ruhna vas. Med razdrobljena naselja sodijo: Štrit, Dule, del Stare Bučke in Stopno. Med razložena naselja sodijo: Hudenje, Dobrava in Stranje. Zidaniška naselja so: Segonje, Goriška Gora in Gabrnik. Večina naselij v Občini Škocjan je gručastih, mednje sodijo vsa ostala naselja. Če je le mogoče, naj razvoj naselij upošteva značilne poselitvene vzorce.

(5)Naselje Škocjan v povezavi s Hrastuljami se še naprej razvija kot območje urbane poselitve. Pri razvoju poselitve se v naselju Škocjan v povezavi s Hrastuljami teži k večji urbanizaciji. V ostalih naseljih se ohranja pretežno ruralen tip poselitve. 27. člen (oblikovna podoba naselij)

(1)Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno rabo energije.

(2)Pri urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov se vzpodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se praviloma gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.

(3)Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Kulturno dediščino je potrebno upoštevati kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot razvojni potencial. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.

(4)Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, ki omogoča ohranjanje vizualne podobe s tipologijo strnjenih vasi.

(5)Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in drugi prostorsko ter programsko najpomembnejši deli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega. 28. člen (koncept razvoja naselja Škocjan)

(1)Zagotavlja se razvoj naselja Škocjan, vključno s Hrastuljami, kot programsko, funkcionalno, strukturno in oblikovno urejenega ter prepoznavnega občinskega središča. Razvoj naselja se prilagaja naravni prostorski zgradbi, tako da se dolgoročno ohranja kakovosten urban nepozidan prostor (obvodni prostor Radulje in pritokov). Poselitev se oblikuje kot urbana struktura z večjo gostoto objektov, kar predvsem velja za nova jedra pozidave in območja prenove.

(2)V razvoju urbaniziranega območja se upošteva koncept razvoja naselja Škocjan, ki temelji na: – Ohranjanju prepoznavnih morfoloških značilnosti: dolgoročno se ohranja strnjeno pozidano območje starega naselbinskega jedra; vedute na višinsko dominanto cerkve sv. Kancijana; zelene cezure med sosednjimi naselji kot nepozidane zelene površine ali kmetijske površine; nepozidane zelene površine ali kmetijske površine, ki se zajedajo v grajeno tkivo; zelene robove gozdov, ki obdajajo naselje na jugozahodni in severozahodni strani ter drevesne in grmovne mejice na kmetijskih površinah predvsem ob vodotokih. – Urbanizaciji naselja: ob državnih cestah se oblikujejo poteze urbane pozidave in zunanjih ureditev. To velja za prostore ob regionalni cesti v smeri sever–jug, za območja notranjega razvoja na območju Logič in v starem naselbinskem jedru naselja v skladu z ohranjanjem identitete tega območja. Urbanizacija naselja vključuje mestotvorno snovanje novih objektov in zunanjih ureditev ter preoblikovanje obstoječih. Posebej pomembne so tudi lokacije na križiščih obstoječih in načrtovanih vpadnic, kjer se praviloma oblikujejo območja prepoznavnih javnih dejavnosti ter objektov in zunanjih ureditev. – Ureditvi naselij za kolesarje in pešce: naselja se opremi s hodniki za pešce prednostno ob regionalnih cestah, z gosto razvejanimi peš in kolesarskimi povezavami ter peš površinami. Sem spada tudi urejanje, sanacija ter oprema omrežja javnega prostora naselja (oblikovanje drevoredov ob južni vpadnici, ureditev trga v naselbinskem jedru, oblikovanje zelenih površin in igrišč, manjših javnih prostorov za srečevanje občanov, prireditve ipd.). – Usklajeni namenski rabi prostora: načrtuje se medsebojno dolgoročno usklajena namenska raba prostora, pri kateri bodo stanovanjska območja ustrezno oddeljena od za njih najbolj motečih proizvodnih dejavnosti in bodo hkrati dosežene najmanjše oddaljenosti do dnevno potrebne oskrbe, kjer bo zadostna opremljenost s skupnimi in zelenimi površinami za potrebe stanovanjskih območij. Načrtovane so širitve za potrebe, oblikovanja javnih parkovnih (zelenih) in obvodnih površin ter ureditev območja Logiče za namen stanovanjske in poslovne gradnje. – Cilju bivalno privlačnega naselja: omogoči se notranji razvoj stanovanjskih območij za različne skupine prebivalcev z visoko kakovostjo bivanja. Hkrati se ureja in komunalno sanira obstoječa stanovanjska območja. Ta območja se bo v čim večji meri povezovalo s pešpotmi ali hodniki za pešce z javnimi zelenimi površinami naselja (zelenicami, igrišči, otroškimi igrišči ipd.) in z območji dejavnosti za dnevno oskrbo in skupnimi programi.

(3)Razporeditev dejavnosti: v naselju Škocjan se zagotavljajo površine za stanovanjsko gradnjo, prednostno v obliki organizirane gradnje. Prioritete za stanovanjsko gradnjo so na komunalno opremljenih območjih obstoječih stavbnih zemljišč. V naselju Škocjan se načrtujejo večje širitve zelenih, športno-rekreacijskih površin, površin za pokopališče in manjša širitev za potrebe stanovanjske gradnje ob ureditvi trase obstoječe ceste. Poslovno-storitvene in oskrbne dejavnosti se umeščajo znotraj naselja na dobro prometno dostopne površine. Družbene dejavnosti se razvijajo na obstoječih lokacijah.

(4)Infrastruktura: Dosedanje prometno omrežje se vzdržuje in se nadalje razvija v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Obstoječe prometno omrežje je ustrezno razvejano. Na območjih notranjega razvoja se ureja nove javne dostope. Zagotavlja se tudi nove površine za mirujoči promet (P+R) na severni vstopni točki v naselje Škocjan iz smeri Zbur. Na območju med cerkvijo in občinsko stavbo se predvideva ukinitev javnega parkirišča z namenom ureditve trga, ki bo povezoval javne funkcije v neposredni bližini. Zagotavljanje nadomestnih površin za mirujoči promet se predvideva na zahodni strani kulturnega doma (Metelkov dom), kot širitev obstoječega javnega parkirišča. Naselje se opremi s peš in kolesarskimi povezavami in peš površinami. Zagotavlja se dograditev in izgradnja omrežja in objektov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda (navezave na čistilne naprave). Z gradnjo novih transformatorskih postaj se zagotavlja ustrezne napetosti v električnem omrežju.

(5)Urbanistično in krajinsko urejanje: Zagotavlja se postopna prenova naselbinskega jedra naselja Škocjan in intenziviranje ekstenzivno izkoriščenih površin znotraj naselja. V središču naselja se predvsem ohranja sedanja struktura in morfologija pozidave, namenska raba objektov (pretežno družbene, poslovne in mešane dejavnosti, stanovanja) ter obseg in namembnost odprtih površin. Stanovanjska območja morajo biti ustrezno oddaljena od najbolj motečih dejavnosti. Pri razvoju navznoter se zagotavlja dolgoročna ohranitev obvodnega prostora vodotoka Radulja in njenih pritokov, drevesnih in grmovnih omejkov ob vodotokih, gozdnih robov, ki obdajajo naselje, ter kmetijskih površin, ki se zajedajo v grajeno tkivo naselja, saj ustvarjajo stopalne kamne za živali in zagotavljajo vitalen stik naselij z zelenim zaledjem. Ohranjajo se tudi zelene in druge odprte površine, otroška in športna igrišča, igrišča pri osnovnih šolah. Prostorski razvoj naselja Škocjan je usmerjen v oblikovanje prepoznavne urbane strukture občinskega središča. Vsa stanovanjska območja in praviloma tudi območja družbenih dejavnosti se navežejo na zelene površine v naseljih in njihovega zaledja ter opremijo z infrastrukturo za dnevno oskrbo, s skupnimi programi naselja ter ureditvami skupnih odprtih površin, zelenic in igrišč. Zagotavlja se urejanje, sanacija ter oprema omrežja javnega prostora naselja, parkirišč ob robu naselja, zadostnih površin za mirujoči promet, zagotavljanje ustreznih profilov cest in ulic in s tem oblikovanje kakovostnega uličnega prostora, oblikovanje drevoredov ob vpadnicah, urejanje trgov, parkov in drugih odprtih površin ter igrišč v stanovanjskih območjih, prostorov za srečanja občanov, prireditve. 29. člen (koncept razvoja naselja Bučka) Naselje Bučka se v čim večji meri razvija navznoter, s pozidavo prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni smiselno ohranjati nepozidanih ter niso del zelenega sistema naselja. V primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč se širitve naselja načrtujejo tudi kot posamična stavbna zemljišča. Za jedro naselja Bučka je predvidena posamična sprotna prenova kakovostnega stavbnega fonda (predvsem objekti kulturne dediščine) in odprtih javnih površin. Z ureditvijo trga in večnamenskega prostora pred kulturnim domom se oblikuje bolj jasno središče naselja. Širitve naselja v prihodnosti naj se usmerja zlasti na zahodni del naselja, kjer je teren razmeroma raven in dobro dostopen. Prepreči naj se zlivanje z naselji Jerman Vrh in Jarčji Vrh. II.6 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI II.6.1 RAZVOJNA OBMOČJA ZA POSAMEZNE DEJAVNOSTI, KI SO VEZANE NA NARAVNE VIRE 30. člen (kmetijstvo)

(1)Razvoj kmetijske panoge v Občini Škocjan je usmerjen v naslednje cilje: – stabilna pridelava varne in kakovostne hrane ter čim višje stopnje samooskrbe in čim višja stopnja ekološko pridelane hrane, – varno kmetijstvo brez gensko spremenjenih organizmov, – ohranjanje poseljenosti in obdelanosti podeželja ter krajine, – ohranjanje rodovitnih kmetijskih zemljišč, – varstvo kmetijskih zemljišč pred onesnaženjem in nesmotrno rabo, ohranjanje in izboljšanje virov za trajnostno pridelavo hrane ob uresničevanju načel varstva okolja ter ohranjanja narave in genskih virov, – trajno povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in zagotavljanje primerne dohodkovne ravni kmetijskim gospodarstvom.

(2)Večje kmetije, ki so že usmerjene v živinorejo, se spodbuja v širitev te dejavnosti. Na severnem delu občine, kjer je delo s kmetijskimi stroji zaradi prevelikega nagiba oteženo, se spodbuja že uveljavljeno dejavnost pašništva (ovčereja in konjereja). Na tem območju, ki je razmeroma dobro naravno ohranjeno in neobremenjeno z vidika onesnaženosti, se spodbuja sonaravno kmetijstvo in usmeritev v ekološko pridelavo.

(3)Za zagotavljanje prehranske varnosti in čim višje stopnje samooskrbe za prehrano prebivalstva občine se spodbuja razvoj poljedelstva v smeri zasajevanja kultur, ki pomenijo neposredno hrano za ljudi. Razvoj poljedelstva in zelenjadarstva se spodbuja na območjih, kjer so naravne danosti za to dejavnost primerne (relief, odsotnost poplav). Kjer je teren manj primeren in v ustrezni oddaljenosti od avtocestnega koridorja, se spodbuja sonaravne oblike poljedelstva.

(4)Na celotnem območju občine se spodbuja ohranjanje travniških sadovnjakov kot kvalitetnega vzorca v kulturni krajini, predvsem pa se spodbuja dejavnost sadjarstva na območjih za vinogradništvo in sadjarstvo.

(5)Med pomembne panoge kmetijstva v Občini Škocjan, katere gričevnati del se nahaja znotraj posavske vinorodne dežele (vinorodni okoliš Dolenjske), sodi tudi vinogradništvo. Vinogradniška kulturna krajina predstavlja način preprečevanja zaraščanja površin na območju višje ležečih (strmih) površin in razvojni potencial za turistične dejavnosti (t. i. »zidaniški turizem«). Vinogradništvo se kot pomembna panoga kmetijstva in priložnost za razvoj turizma (t. i. »zidaniški turizem«) spodbuja na obstoječih vinogradniških območjih, kjer so primerne lege za vinogradništvo.

(6)Spodbuja se vzdrževanje in oblikovanje ter ohranjanje kulturne krajine podeželja (ohranjanje vinogradov, travniških sadovnjakov, usmerjanje živinoreje v pašništvo na kmetiji), ohranitev poseljenosti celotnega prostora občine, ohranitev kmetijske proizvodnje ter zagotavljanje večjih dohodkov kmetij z dopolnilnimi in drugimi s kmetijstvom povezanimi dejavnostmi. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se taka kmetijska raba zemljišč, ki omogoča ohranjanje kakovostne kulturne krajine in varstvo naravnih virov (upoštevanje omejitev vodovarstvenih območij, upoštevanje omejitev Nature 2000). Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane.

(7)Na območjih, kjer so ugodne razmere za razvoj kmetijstva, se po potrebi lahko urejajo zbiralniki padavinske vode in vodna zajetja. Na območjih varstva vodnih virov se spodbuja sonaravne oblike kmetijstva. Neavtohtone kulture, ki bi zahtevale specifične ureditve, ukrepe in s tem spremembo krajinskih vzorcev, se ne uvajajo.

(8)Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine smiselno upoštevajo dimenzije in proporci obstoječih zakonito zgrajenih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov so dopustne po predhodni prostorski, okoljski, tehnološki in ekonomski utemeljitvi.

(9)Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, tudi takih, ki niso neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, vendar predstavljajo dodatne priložnosti za izboljšanje dohodkovnega položaja kmetijskega gospodarstva in za ustvarjanje novih delovnih mest. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe.

(10)Spodbuja se vzpostavljanje kmetijskih zemljišč na površinah v zaraščanju in na degradiranih območjih.

(11)Zaradi razdrobljenosti kmetijskih zemljišč se spodbuja komasacije (vključno z menjavo parcel za potrebe komasacij). Tehnološka prilagoditev in sprememba parcelacije se zagotavlja v logičnih vzorcih, ki morajo povzemati razmerja v zgradbi sedanje kulturne krajine.

(12)Vsebina poglavja je prikazana v grafičnem delu tega OPN, na strateški karti I.4.1 Usmeritve za razvoj v krajini. 31. člen (gozdarstvo)

(1)Spodbuja se sonaravno gospodarjenje z gozdovi, ki bo ob zagotavljanju ekoloških in socialnih funkcij gozdov v večji meri izkoristilo gospodarske potenciale gozdov in je usmerjeno v pridelavo kakovostnega lesa z namenom ohranitve in razvoja kmetij ter podeželja. Gozdove se ohranja ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes.

(2)Na območju občine se nahaja nižinski poplavni Krakovski gozd, ki je del območja Nature 2000 in kjer se gozd ohranja kot habitat.

(3)Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi GJI, varstva okolja, narave in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v drugih primerih, če krčitve dopušča predpis. Zaplate gozdov sredi sklenjenih ravninskih kmetijskih površin in posamezna markantna drevesa se ohranja kot stopalne kamne za prehajanje živali v ekosistemu kulturne krajine.

(4)Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč. Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno-spravilnimi načrti. Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena, na erodibilnih terenih in večjih nagibih se uredi odvodnjavanje. V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se na podlagi prostorske preveritve opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti z elementi, ustreznimi za prevoz gozdarskih vozil. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih in rampnih prostorov, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je treba upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest naj v okviru razpoložljivih sredstev poteka selektivno glede na prometno obremenitev.

(5)Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor so naravnani tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravljajo v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj moteč. Pri lovnem gospodarjenju se vzpostavlja ustrezna številčnost divjadi, poleg tega pa se zagotavlja redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambena baza za divjad. 32. člen (vode)

(1)Najizrazitejši površinski vodotok v Občini Škocjan je reka Krka, ki teče po južni meji občine. Reka Krka je s pritokom Radulja oblikovala osrednje območje Občine Škocjan. Drugi pritoki Radulje in Krke so še: Goriški potok, Dolski potok, Hubajniški potok, Čolnišček, Mlaka, Završnik, Tomažjev potok, Martink, Pijavnik, Lošček, Globočna, Vodirk, Rozna, Veliki Rakovnik, Mali Rakovnik, Laknica, Mišnik, Jasenk, Žigmanca, Urbinček in Črni potok. Reka Krka je vodotok

1. reda, vsi ostali navedeni vodotoki so vodotoki
2. reda. Na vzhodnem robu občine se nahaja Štritovsko jezero, ki je nastalo v opuščenem glinokopu. Ob razpršeni poselitvi »Salmič« (Stara Bučka) je pri izviru Gomilnik prisotno stoječe vodno telo. Novo predvideno stoječe vodno telo se umesti na jug naselja Hudenje.

(2)Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se upošteva: – da se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost; – da se z ureditvami ne poslabšuje stanja voda in vodnega režima oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi; – da se ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče; kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda; – da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

(3)Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča se splošno rabo vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobrem.

(4)Pri urejanju vodotokov se vzpostavijo naravno oblikovane struge in obrežja. Na Radulji, Krki in pritokih se opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega režima. Vzpostavijo se tudi ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora Radulje, Krke in pritokov, vzdržujejo se vodni objekti na teh vodotokih. Pri neobhodnih oziroma začasnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih mora ostanek pretoka oziroma akumulacija vode zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov – izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in povezanost habitatov vrst, vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej.

(5)Raba vode in ureditve v obvodnem prostoru: vodotoka Krka in Radulja z obvodnim prostorom ter ostala vodna telesa se skladno s prostorskimi možnostmi nameni turističnim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvaja ob ohranjanju morfoloških značilnosti vodnih teles in obvodnega prostora, značilnosti posameznih ekosistemov ter kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine. Na vodnem in priobalnem zemljišču se razen v izjemnih primerih ne posega v prostor v pasovih, kot jih določajo predpisi o vodah. Reka Krka je rekreacijsko območje in območje čolnarjenja. Naravna kopališča se skladno z veljavnimi predpisi lahko urejajo na delih Krke, kjer je to mogoče glede na omejitve zaradi varstva narave in voda. Rekreacijska območja se lahko urejajo le tam, kjer je mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne pomenijo spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov. Vzdolž struge Krke se spodbuja ohranjanje plovnosti, ki pomeni dodatno turistično ponudbo občine in način povezave s sosednjo Občino Šentjernej.

(6)Oskrba s pitno vodo, vodo za gospodarsko rabo in vodo za prostočasne dejavnosti se zagotavlja iz vodnih virov v občini. Del občine se oskrbuje iz vodarne Jezero, ki se nahaja na območju Občine Šmarješke Toplice. Raziščejo se možnosti za izkoriščanje še neodkritih in nezajetih vodnih virov (zlasti na gričevnatem območju občine), ki lahko povečajo razvojne potenciale za poselitev ter za turizem in rekreacijo.

(7)Obnovijo in prenovijo se stari mlini in žage ter jezovne zgradbe, ki se lahko namenijo tudi novim rabam, če te rabe zagotavljajo njihov dolgoročni obstoj in niso v nasprotju z režimi varstva in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave.

(8)Na območju priobalnih zemljišč reke Krke se površine za ustavljanje in parkiranje vozil urejajo v okviru naselij in obstoječe prometne mreže ter obstoječih dostopnih točk.

(9)Na območjih ohranjanja narave, vezanih na vode: – se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti – omogoča se delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike (pretočnost, hitrost vodnega toka, naravna struktura dna in brežin vodotoka, obseg poplavnih območij); – se izboljša hidromorfološko stanje reguliranih vodotokov; – se upošteva ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst, ohranja se naravna ohranjenost vodotokov, obstoječih delov razgibanih naravnih brežin, zalivov, mrtvih rokavov, tolmunov in plitvin, mokrišč in vodnih površin v gozdu (mlake, luže in kaluže). 33. člen (mineralne surovine)

(1)Na območju občine je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin na pridobivalnih prostorih »Bučka« in »Bučka – širitev« (peskokop Vejer), ki se nahaja severovzhodno od naselja Dolenje Radulje. Material, izkopan na tem območju, služi tudi za dolgoročno oskrbo občine za potrebe obnavljanja cestne infrastrukture.

(2)Območje izkoriščanja mineralnih surovin se ureja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom.

(3)V času izkoriščanja mineralnih surovin, vključno s transportom, se izvajajo ukrepi za zmanjševanje vplivov na okolje, predvsem pa na okoliško poselitev ter objekte in območja kulturne dediščine in naravnih vrednot.

(4)Nelegalni kopi v občini se evidentirajo in sanirajo z uvedbo ustrezne nadomestne rabe prostora ali pa s prepuščanjem naravni sukcesiji. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu z določbami področnega predpisa, ki ureja graditev objektov.

(5)Število nelegalnih kopov se zmanjša z boljšo organizacijo in dostopnostjo mineralnih surovin iz legalnih kopov, pa tudi z drugimi ukrepi (sankcije in izvajanje sanacij). Na bolj naravno ohranjenih predelih se sanacije zagotavljajo predvsem s prepuščanjem naravni sukcesiji. Sanacija površinskih kopov z nadomestno rabo prostora se predvidi na podlagi preveritev predvsem z okoljskega in prostorskega vidika ter ob upoštevanju naravovarstvenih ciljev in ciljev varstva kulturnih in simbolnih kakovosti prostora, tako da nova dejavnost ne bo sprožala novih razvrednotenj v prostoru.

(6)Nezakonite posege v prostoru, ki predstavljajo razvrednotenje, se sanira.

(7)Urejanje razvrednotenih območij se načrtuje s sanacijami, za katere se pripravi ustrezne programe in prostorsko dokumentacijo. 34. člen (turizem in rekreacija)

(1)Ohranjajo se potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, zagotavlja se ustrezna turistično-rekreacijska infrastrukturna opremljenost (v skladu z razvojnimi potrebami ter v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe). Spodbuja se razvoj novih oblik turistične ponudbe na območju občine, razvoj obstoječih turističnih programov, pa tudi razvoj turizma na drugih lokacijah, ki imajo potenciale za turistični razvoj. Poveča se spekter turistične ponudbe, tako vsebinsko z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi kot tudi količinsko, predvsem s povečanjem nočitvenih kapacitet različnih vrst. Na podeželju se spodbuja razvoj tržnih niš v okviru razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom (zidaniški turizem, ekološke kmetije z nastanitvijo), ohranjanja kulturne krajine in skladno s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter preprečevanja konfliktov z drugimi rabami. Razvija se različne oblike turizma in prostočasnih dejavnosti, predvsem take, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo, ogled naravnih znamenitosti), varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov), poleg teh pa tudi poslovni in nišni turizem. Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti se upoštevajo varstveni režimi in varstvene usmeritve za ohranjanje varovanih območij narave v prostoru, prepoznavne naravne in ustvarjene kakovosti krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov za razvoj drugih dejavnosti v prostoru.

(2)Boljšo dostopnost do turističnih območij se zagotavlja tudi z vključevanjem v omrežje obstoječih in novo predvidenih rekreacijskih povezav (pešpoti, učne poti, kolesarske poti, plovne poti, vinske ceste in druge tematske poti). Skladno z naravnimi in ustvarjenimi danostmi, ki so osnova za razvoj turistične ponudbe, se vzdržuje obstoječa turistična infrastruktura, ob upoštevanju prostorskih in okoljskih omejitev pa se razvijajo novi programi in turistična infrastruktura.

(3)Spodbuja se razvoj obstoječih turističnih programov ob Krki z obvodnim prostorom za razvoj vodnih in obvodnih športov, v Zagraškem logu – etnološkem parku na prostem kot cilju izletniškega turizma in na obstoječih turističnih kmetijah. Prav tako se spodbuja razvoj novih oblik turistične ponudbe na območju Štritovskega jezera (npr. ureditev piknik prostora, pri čemer le ta ne sme ogrožati naravne vrednote jezera ter okoliške krajine), na območjih za vinogradništvo in sadjarstvo zdržen razvoj zidaniškega turizma, na celotnem območju občine razvoj turistične ponudbe v okviru dopolnilnih dejavnosti kmetij ter turistične ponudbe, vezane na posamezne naravne in kulturne znamenitosti (cerkve, drugi sakralni objekti, gradovi, mlini …).

(4)V zeliščarskem centru jugovzhodne Slovenije je poleg kmetijskih, gospodarskih, turističnih in rekreacijskih dejavnosti predvideno tudi prirejanje kulturnih prireditev in družabnih srečanj. Te dejavnosti se v parku občasno že izvajajo. V načrtu je ureditev botanične učne poti, prav tako pa postavitev izvirnih lesenih kmetijskih zgradb (stanovanjska hiša in gospodarska poslopja), ki se prenesejo iz soseščine in tako rešijo pred propadom. Ti objekti nudijo možnost namestitve muzejske etnografske zbirke. Objekte nekdanje kmetije v neposredni soseščini parka se obnovi in uredi za turistično ponudbo. 35. člen (usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti)

(1)Posebna območja s prepoznavnimi kvalitetami prostora v Občini Škocjan predstavljajo: vinogradniška območja na gričevju, Krakovski gozd, zeliščarski center JV Slovenije, območje Štritovskega jezera, obvodna mokrotna krajina ob Radulji in Krki.

(2)Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in krajine ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki so posebne vrednote.

(3)Za območja prepoznavnosti oziroma njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali bodo podane kompleksne razvojne pobude za poseganje izven naselij, se lahko pripravijo občinski podrobni prostorski načrti, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah.

(4)Na vseh območjih prepoznavnih kvalitet prostora se z ustreznimi rabami prostora ter ohranjanjem in razvojem primarnih dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino, zagotavlja ohranjanje prepoznavnih krajinskih vzorcev (drevesni in grmovni omejki med parcelami, naravna zarast ob vodotokih, nižinski travniki ob vodotokih, travniški sadovnjaki na robu naselij, struktura vinogradniškega prostora).

(5)S prenovami in sanacijami se varuje tudi prepoznana urbanistična dediščina v naselju Škocjan in Dolnja Stara vas. 36. člen (ohranjanje naravnih kakovosti)

(1)Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine.

(2)Ohranjanje naravnih kakovosti je prednostno predvsem na območjih varstva narave, med katera sodijo zavarovana območja narave, območja Nature 2000, območja naravnih vrednot in ekološko pomembna območja.

(3)Na območju občine se varuje zavarovano območje narave – ev. št. 8127 – Stopno-lipa.

(4)Na območju občine so naslednja ekološko pomembna območja: 61500 – Krakovski gozd, 63600 – Radulja, 65100 – Krka – reka.

(5)Na območju občine so naslednja posebna varstvena območja (Natura 2000): SI5000012 – Krakovski gozd – Šentjernejsko polje, SI3000192 – Radulja, SI3000227 – Krka, SI3000051 – Krakovski gozd.

(6)Varujejo se tudi naravne vrednote številnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska in drevesna vrednota). Naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Z naravnimi vrednotami je potrebno ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnost: na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote; na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnosti in ne poslabša zdravstvenega stanja drevesa ter da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču; na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da bi jim bilo onemogočeno dolgoročno preživetje; na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da bi se porušilo naravno ravnovesje; na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtne arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(7)Na območju občine se varujejo tudi habitatni tipi ter prvine biotske raznovrstnosti krajine: visokodebelni travniški sadovnjaki in mejice, zelene površine v naseljih, parkovne površine, skupine dreves, posamezni gozdni otoki v kmetijski krajini, stoječe in tekoče vode (manjši vaški potoki in studenci ter vaške mlake). Na območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in v obsegu, da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva; da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu s predpisi, ki urejajo habitatne tipe; da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. II.7 USMERITVE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE TER OBRAMBO II.7.1 OBMOČJA VARSTVA PRED NESREČAMI 37. člen (ocena ogroženosti za posamezne nesreče)

(1)Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja za potres, Načrt zaščite in reševanja za poplave, Načrt zaščite in reševanja za požar in Načrt zaščite in reševanja za prometne nesreče. Osnovni cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic nesreč.

(2)Območje Občine Škocjan sodi v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS lestvici. Večjih težav v primeru potresa se ne pričakuje, ker na območju občine ni zelo visokih objektov oziroma objektov, na katerih bi lahko prišlo do sekundarne katastrofe v primeru potresa. Hujših poškodb na objektih vrtca Škocjan in na Osnovni šoli Frana Metelka Škocjan ter na Zdravstvenem domu Škocjan, ki se nahajajo na območju VII. stopnje potresne ogroženosti, ni pričakovati, ker so objekti novejši ali novi ter zato protipotresno varno grajeni in odporni na učinke potresa VII. stopnje. To je mogoče pričakovati le pri starejših objektih zgodovinske vrednosti, kot je stara zgradba Župnijski urad Škocjan, domačija Globevnik Škocjan 2, kaplanija Škocjan.

(3)Osrednji nižinski del in južni del občine je potencialno poplavno ogrožen. V prihodnosti prostorski razvoj in širitev poselitve na poplavno ogrožena območja ne bosta posegala. Pred podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora na teh območjih se zagotovi preveritev na podlagi področnih predpisov o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda. Izjema so rabe prostora, za katere niso potrebni posebni in večji ukrepi za preprečevanje poplav, kot so npr. ekstenzivni travniki in rekreacijske površine.

(4)V občini so tudi erozijska območja z visoko stopnjo ogroženosti v zahodnem, severozahodnem in severovzhodnem hribovitem predelu. Na teh območjih se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, se zagotovi izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov.

(5)Potencialno nevarne objekte na območju občine predstavlja bencinska črpalka pri Dolnji Stari vasi, kjer je prisotna višja koncentracija hitro gorljivih snovi, in območje, predvideno za GTC Škocjan, ki je namenjeno za poslovno-proizvodne dejavnosti.

(6)Na potencialno ogroženih območjih se uveljavlja prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za alarmiranje ipd.), tako da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč, za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih pa se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah.

(7)Hidrantno omrežje se vseskozi nadgrajuje, s čimer se zagotavlja ustrezne količine požarne vode.

(8)Vsebina poglavja je prikazana v grafičnem delu tega OPN, na strateški karti I.4.2 Usmeritve za zaščito in reševanje ter obrambo. 38. člen (varstvo pred škodljivim delovanjem voda)

(1)Osrednji nižinski del in južni del občine je potencialno poplavno ogrožen. Poplavno ogrožena območja se podrobneje prikaže v prikazu stanja prostora. Pred podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora na teh območjih se zagotovi preveritev na podlagi področnih predpisov o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda.

(2)V občini se pojavljajo tudi območja erozijske ogroženosti.

(3)Na poplavnih in erozijskih območjih je potrebno prostorske ureditve in dejavnosti izvajati tako, da ne bodo sprožile naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti.

(4)Zagotavlja se varnost naselij, zlasti naselja Škocjan, ter pomembnejših infrastrukturnih objektov pred visokimi vodami ter pri tem uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retenzijske površine in mokrišča, vode se zadržuje v povirnem delu.

(5)Za potrebe zagotavljanja poplavne varnosti v občini, se predvidijo celoviti ukrepi, ki se natančno določijo na podlagi strokovnih podlag. Točna lokacija ukrepov se določi na osnovi opravljenih potrebnih hidroloških študij. 39. člen (zaščita in reševanje)

(1)Prva medicinska pomoč se nudi prioritetno preko splošne in zobne ambulante v Škocjanu, sekundarno, ob večjih intervencijah, pa preko Zdravstvenega doma Novo mesto, Splošne bolnišnice Novo mesto in drugje.

(2)V primeru naravnih ali drugih nesreč se uredi sprejemališča za evakuirane, začasna bivališča, nastanitev prebivalstva, oskrbo z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami ter zbiranje in razdeljevanje humanitarne pomoči. Oskrba ogroženih prebivalcev zajema sprejem, nastanitev in oskrbo s hrano, pitno vodo, obleko in drugimi življenjskimi potrebščinami. Če se zaradi posledic nesreče prebivalci dalj časa ne morejo vrniti na svoje domove, se jih premesti v evakuacijske sprejemne centre oziroma poišče možnost za trajno nastanitev.

(3)Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč: Tomažja vas, Dolnja Stara vas, Škocjan, Velike Poljane, Gorenje Dole, Bučka in Dolenje Radulje.

(4)Sile in sredstva za zaščito in reševanje zadostujejo za reševanje ob manjših nesrečah, v primeru večjih nesreč se za pomoč zaprosi sosednje občine in Štab civilne zaščite za Dolenjsko regijo.

(5)V Občini Škocjan se nahaja območje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Zavinek (telekomunikacijski objekt). II.7.2 OBMOČJA VARSTVA OKOLJA 40. člen (varstvo vodnih virov)

(1)Kvaliteto podtalnice in površinskih voda se izboljšuje s celostno ureditvijo čiščenja komunalnih odpadnih voda. Na območju varstva vodnih virov je potrebno upoštevati določbe Odloka o zaščiti vodnih virov na območju Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 34/00).

(2)Na območju varstva vodnih virov se usmerja razvoj kmetijstva v sonaravne metode pridelovanja.

(3)Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne predstavljajo nevarnosti za njihovo onesnaževanje.

(4)Vodovarstvena območja za varstvo virov pitne vode se nahajajo: severno od naselja Gorenje Dole, pod naseljem Mačkovec, vzhodno od naselja Močvirje in severno od naselja Bučka. Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi. Na teh območjih se upoštevajo naslednje usmeritve: – odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, – odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi (npr. vodotesne nepretočne greznice, rastlinske čistilne naprave, lagune, individualne biološke kompaktne čistilne naprave …), – gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, uredijo se ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune, gnojevka in gnojnica se odvaža na za to primerne površine, – vsi lokalni vodni viri (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) se ohranijo oziroma očistijo in ustrezno vzdržujejo.

(5)Vse vodne vire se aktivno zaščiti pred morebitnim onesnaženjem z nadzorom dejavnosti v prostoru, posege na vodovarstvenih območjih pa se presoja skozi analize tveganj ter v skladu z določili pristojnih služb. Na vodovarstvenih območjih se lahko intenzivira dejavnosti samo ob doslednem upoštevanju parametrov zaščite podtalnice.

(6)Dokončno sanacijo vodnih virov in okolja se zagotovi z izgradnjo čistilnih naprav oziroma s čiščenjem odpadnih vod, prvenstveno na vodovarstvenih območjih. Potencialne nove vodne vire se razišče in ustrezno zaščiti.

(7)Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.

(8)Pri gradnji in drugih prostorskih ureditvah na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.

(9)Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.

1. člen (območja za potrebe obrambe) V Občini Škocjan se opušča območje za potrebe obrambe Zavinek, ki se ga nameni za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zato v občini ni območij, ki bi bila namenjena za obrambne potrebe. II.8 USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ IN PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV II.8.1 USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ
2. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)V izvedbenem delu tega občinskega prostorskega načrta so določena območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, ki se delijo na podrobnejše namenske rabe prostora. Za območja, za katera se izdela urbanistični načrt, je podrobnejša namenska raba določena v urbanističnem načrtu. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so v grafičnem delu OPN prikazane na strateški karti I.5 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč.

(2)Izhodišča za določitev mej območij in površine namenske rabe prostora so obstoječi prostorski akti Občine Škocjan, pretežna dejanska raba, načrtovana namenska raba, funkcije obstoječih in načrtovanih objektov ter strukturna urejenost prostora.

(3)Izhodišča za določitev mej območij in površin stavbnih zemljišč se določijo in redefinirajo na podlagi prikaza obstoječih stavbnih zemljišč, na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj kot tehnični popravki, na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema kot podlage za prikaz stanja prostora ter na osnovi strokovnih podlag, v katerih so utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter njihova lokacija.

(4)Širitve in zmanjševanja stavbnih zemljišč so zasnovani tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini. V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli na nezadostno izkoriščenih površinah in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in zaradi opravljanja kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti.

(5)Poselitev se bo širila predvsem na območju občinskega središča Škocjan ter naselja Bučka. V ostalih naseljih so predvidene manjše širitve. Širitve večinoma predstavljajo zaokrožitve na robu stavbnih zemljišč na račun kmetijskih zemljišč z majhnim proizvodnim potencialom.

(6)Kmetijska in gozdna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe in maske gozda. Najboljša in druga kmetijska zemljišča se ob prvi pripravi OPN prikažejo na podlagi prostorskih sestavin planskih aktov občine, upoštevajoč tudi podatke o dejanski rabi prostora in stavbnih zemljiščih za širitev naselij.

(7)Vodna zemljišča se določijo na podlagi dejanskega stanja ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov občine, katastrskih podatkov in digitalnih ortofoto posnetkov. Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali začasno prisotna, se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.

(8)Druga zemljišča se določijo na podlagi strokovnih podlag ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov občine in dejanskega stanja.

(9)Postopek opredelitve območij osnovne in podrobne namenske rabe prostora temelji na usklajevanju naslednjih podatkov in vsebin: – obstoječe veljavne namenske rabe prostora (Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Škocjan, Uradni list RS, št. 15/98, 112/00, 12/01, 19/01, 119/02, 75/04, 120/08 – digitalna oblika, december 2008); – zemljiškega katastra (GURS, oktober 2009); – maske gozda; – dejanske rabe tal (MKGP – zadnji razpoložljivi podatki); – območij vodotokov (ARSO, oktober 2010); – digitalnih ortofoto posnetkov (GURS – zadnji razpoložljivi podatki); – lastniške in morfološke strukture zemljišč (GURS – zadnji razpoložljivi podatki); – naravnih značilnosti prostora (relief, ekspozicija …) (GURS); – fizičnih lastnosti prostora ter predvidene dejavnosti in vrste objektov na tem območju; – strukturnih značilnosti prostora; – morfološke značilnosti prostora in grajenih struktur ter značilnosti načrtovanih prostorskih ureditev; – vseh rezultatov in izsledkov predhodno opravljenih strokovnih podlag in analiz; – banke cestnih podatkov. II.8.2 USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV 43. člen (usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev)

(1)Izvedbeni del OPN določa prostorsko izvedbene pogoje (v nadaljevanju: PIP) za naselja, za območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprti prostor po različnih EUP. PIP določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču, velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno komunalno opremo, merila za priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro, skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj območij stavbnih zemljišč ter za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN).

(2)Poselitvena območja pretežno urbaniziranega naselja Škocjan in zmerno urbaniziranega območja Bučke so namenjena prepletu centralnih in stanovanjskih dejavnosti.

(3)V poselitvenem območju pretežno urbaniziranega naselja Škocjan se dovoljuje poselitev večje gostote, v zmerno urbaniziranem območju Bučke se dovoljuje poselitev zmerne gostote, v poselitvenih območjih ostalih območij pa poselitev manjše gostote.

(4)Na območju naselja Bučka naj bodo novi objekti usklajeni z obstoječim urbanističnim vzorcem naselja (z obstoječo tipologijo komunikacijskega vzorca, vzorca stavbnih parcel in načinom umeščanja objektov na stavbno parcelo). Pri umeščanju objektov na lokacijo je potrebno zasledovati cilj, da vsak poseg predstavlja najmanjši možni poseg v teren, kar pomeni, da jih je potrebno umeščati glede na značilnosti konfiguracije terena. Ohranja se pretežno podeželski tip naselja. Pri načrtovanju novogradenj je potrebno ohranjati značilni vzorec gruč domačij. Posamezne kmetije naj se oblikujejo okoli manjšega skupnega gospodarskega dvorišča, s katerega je zagotovljen vhod v gospodarske objekte. Vanj se odpirajo vse notranje fasade objektov. Gruče so lahko zasnovane nepravilno ali pravokotno oziroma vzporedno s cesto. Nove tehnološke rešitve ne smejo rušiti obstoječih prostorskih odnosov. Obnavljajo naj se tako hiše kot gospodarski objekti. Novogradnje v okviru rekonstrukcije obstoječih kmečkih dvorišč morajo ohranjati merilo in velikost značilne drobne zazidave.

(5)V območje GTC Škocjan se usmerja razvoj poslovno-proizvodnih dejavnosti.

(6)V vinogradniških območjih so razpoznavni tradicionalni vzorci avtohtone pozidave zidanic in drugih kmetijsko-gospodarskih objektov v kombinaciji s stanovanjskimi objekti, ki se jih v povezavi s kulturno krajino vinogradov ohranja.

(7)Kjer je mogoče in smiselno, se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu, za več naselij skupaj. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij. III. IZVEDBENI DEL III.1 SPLOŠNE DOLOČBE 44. člen (vsebina izvedbenega dela)

(1)Izvedbeni del po posameznih EUP določa: – območja namenske rabe prostora, – prostorske izvedbene pogoje, – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPPN) in usmeritve za izdelavo.

(2)Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.

(3)Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku. 45. člen (stopnja natančnosti mej)

(1)Meje EUP so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer EUP ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.

(2)Položajna natančnost EUP je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja EUP sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje EUP ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje EUP odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.

(3)Drugi grafični prikazi iz 1. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

(4)V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.

(5)V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja.

(6)Če meja EUP poteka preko obstoječega objekta, za ta objekt s pripadajočo parcelo, namenjeno gradnji, veljajo prostorski izvedbeni pogoji tiste EUP, v kateri se nahaja večji del stavbišča objekta. 46. člen (enote urejanja prostora)

(1)Območje prostorskega načrta se deli na enote urejanja prostora (EUP).

(2)EUP se označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne enote. Pod njo je oznaka podrobnejše namenske rabe prostora.

(3)Primer zapisa oznake EUP: ŠK-1/1 ŠK – oznaka funkcionalne enote, 1 – zaporedna številka enote znotraj funkcionalne enote, /1 – zaporedna številka podenote znotraj EUP.

1. člen (funkcionalne enote) EUP se za potrebe označevanja združujejo v funkcionalne enote. Preglednica 1: Funkcionalne enote OZNAKA FUNKCIONALNE ENOTE IME FUNKCIONALNE ENOTE (ime naselja po registru prostorskih enot / topološko ime) Naselje / območje razpršene poselitve BG Bregance območje razpršene poselitve BL Blatnik območje razpršene poselitve BN Brinjevec naselje BR Breznik območje razpršene poselitve BU Bučka naselje ČE Čep območje razpršene poselitve ČU Čučja Mlaka območje razpršene poselitve DB Dobrava pri Škocjanu naselje DD Dolenje Dole naselje DR Dolenje Radulje naselje DS Dolnja Stara vas naselje DU Dule območje razpršene poselitve DV Dobruška vas naselje GA Gabrnik območje razpršene poselitve GD Gorenje Dole naselje GM Grmovlje naselje GN Gmajna del naselja Grmovlje GO Gosenk območje razpršene poselitve GR Gorenje Radulje naselje GS Gornja Stara vas naselje GV Goriška vas pri Škocjanu naselje (oznake tudi za obm. razpr. poselitve) HR Hrastulje naselje HU Hudenje naselje JA Jarčji Vrh naselje JE Jelendol območje razpršene poselitve JV Jerman Vrh naselje KA Kamnike območje razpršene poselitve KL Klenovik naselje MA Mačkovec pri Škocjanu območje razpršene poselitve MD Modruša območje razpršene poselitve MO Močvirje naselje (oznake tudi za obm. razpr. poselitve) MP Male Poljane naselje (oznake tudi za obm. razpr. poselitve) OD Osredek območje razpršene poselitve OK Okič območje razpršene poselitve OP občina – odprti prostor občine, ceste izven naselij OPV občina – odprti prostor v vinogradniških območjih OS Osrečje naselje OT Otresek območje razpršene poselitve PE Pečica območje razpršene poselitve RE Reber (del naselja Stara Bučka) naselje RI Rink območje razpršene poselitve RS Resa območje razpršene poselitve RV Ruhna vas območje razpršene poselitve SB Stara Bučka naselje (oznake tudi za obm. razpr. poselitve) SE Segonje območje razpršene poselitve SL Sleme območje razpršene poselitve SP Stopno območje razpršene poselitve ST Stranje pri Škocjanu naselje ŠK Škocjan naselje ŠT Štrit območje razpršene poselitve TO Tomažja vas naselje TR Trdika območje razpršene poselitve VP Velike Poljane naselje ZA Zagrad naselje ZB Zaboršt območje razpršene poselitve ZG Zalog pri Škocjanu naselje ZL Zloganje naselje ZV Zavinek naselje III.2 NAMENSKA RABA PROSTORA
2. člen (splošna določila o namenski rabi prostora)

(1)Vsaka EUP ima s tem odlokom predpisane vrste namenske rabe.

(2)V posameznih območjih podrobne namenske rabe morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati vsaj polovico (več kot 50 %) vseh površin. Spremljajoče dejavnosti so možne ob upoštevanju te omejitve.

(3)Namenska raba prostora je prikazana na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«

(4)Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na: – območja stavbnih zemljišč, – območja kmetijskih zemljišč, – območja gozdnih zemljišč, – območja vodnih zemljišč, – območja drugih zemljišč, kamor uvrščamo območja mineralnih surovin in območja zunaj naselij za potrebe obrambe.

(5)Vsa območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe.

(6)Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh opredeljenih kategorijah namenske rabe, ki so predstavljene v Preglednici 2, so podrobno opredeljeni v Preglednici 3.

(7)Javne površine in javno dobro so tiste površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. To so območja z namensko rabo: prometne površine (oznake PC), trgi, parki (ZP), pokopališča (ZK), športni parki in igrišča (oznaka ZS). Preglednica 2: Prikaz kategorij namenske rabe prostora OBMOČJA OSNOVNE NAMENSKE RABE OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ S – OBMOČJA STANOVANJ SS – stanovanjske površine SSs – površine urbane prostostoječe eno- in dvostanovanjske pozidave SK – površine podeželskega naselja SKs – površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI CU – osrednja območja centralnih dejavnosti CU – osrednja območja centralnih dejavnosti CD – druga območja centralnih dejavnosti CDi – druga območja centralnih dejavnosti za izobraževanje CDk – druga območja centralnih dejavnosti za kulturo CDv – druga območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih obredov CDo – druga območja centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne, poslovno – storitvene, gostinske dejavnosti in manjšo obrt I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI IG – gospodarske cone B – POSEBNA OBMOČJA BT – površine za turizem Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport ZP – parki ZD – druge urejene zelene površine ZK – pokopališča P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN PC – površine cest PO – ostale prometne površine E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE E – območja energetske infrastrukture O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE O – območja okoljske infrastrukture A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE A – površine razpršene poselitve Av – površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ G – OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ G – gozdna zemljišča OBMOČJA VODA V – OBMOČJA VODA VC – celinske vode OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora N – območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami N – območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami III.3 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI III.3.1 DOPUSTNI OBJEKTI IN DEJAVNOSTI, TIP ZAZIDAVE IN IZRABA ZEMLJIŠČA 49. člen (vrste dopustnih gradenj)

(1)Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju Občine Škocjan v zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne naslednje vrste gradenj: – gradnja novega objekta, – dozidava ali nadzidava, – rekonstrukcija, – vzdrževanje objekta, – odstranitev objekta.

(2)Rekonstrukcija objekta, dozidava, nadzidava in vzdrževanje objekta ter sprememba namembnosti obstoječih objektov so dopustni samo za zakonito zgrajene objekte. Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo EUP, so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcija, odstranitev objektov in sprememba namembnosti, ki mora biti skladna z namensko rabo EUP.

(3)Na celotnem območju Občine Škocjan je dovoljena gradnja omrežij komunalne in gospodarske javne infrastrukture s pripadajočimi objekti in priključki nanje (kot so cevovodi, elektrovodi, plinovodi, ceste, posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ipd.).

1. člen (možnosti spremembe namembnosti objektov) Spremembe namembnosti obstoječih objektov so dovoljene takrat, ko je nova namembnost skladna z namensko rabo EUP, ob pogoju, da nova namembnost objekta ne poslabšuje pogojev bivanja sosednjih objektov.
2. člen (določila po območjih namenske rabe)

(1)V Preglednici 3 so določeni dopustni objekti ter dejavnosti po območjih podrobnejše namenske rabe. Stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo se računa na obravnavano zemljišče za gradnjo (gradbeno parcelo).

(2)Preglednica 3: Dopustni objekti in dejavnosti po območjih namenske rabe s prostorsko izvedbenimi pogoji: Na območjih podrobnejše namenske rabe » SSs – površine urbane prostostoječe eno- in dvostanovanjske pozidave « veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: 1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost Dopustne gradnje in druga dela Gradnja objektov, namenjenih bivanju (enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe) s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem (trgovina, gostinstvo, poslovno-storitvene dejavnosti, šolstvo, zdravstvo, znanost, šport, kultura, uprava, sodstvo …). 2 Tip zazidave 2.1 Tip zazidave Tip 1 – Stanovanjski objekti 3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča Faktor izrabe (FI) do Faktor zazidanosti (FZ) do Delež zelenih površin (DZP %) vsaj 1,2 0,4 10 Na območjih podrobnejše namenske rabe » SKs – površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše « veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: 1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost Dopustne gradnje in druga dela Gradnja objektov, namenjenih bivanju (enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe) s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem (kmetijska gospodarstva in gozdarstvo, centralne dejavnosti, gostinstvo in turizem, trgovske dejavnosti na drobno ter do 150 m 2 skupne uporabne površine za poslovne oziroma obrtne ali druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. 2 Tip zazidave 2.

1. Tip zazidave Tip 1 – Stanovanjski objekti, Tip 2 – Kmetijsko-gospodarski objekti Tip 3 – Poslovni, družbeni in poslovno-stanovanjski objekti 3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča Faktor izrabe (FI) do Faktor zazidanosti (FZ) do Delež zelenih površin (DZP %) vsaj 0,8 0,4 15 Na območjih podrobnejše namenske rabe » CU – osrednja območja centralnih dejavnosti « veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: 1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost Dopustne gradnje in druga dela Gradnja objektov, namenjenih različnim dejavnostim, in sicer poslovni, trgovski, oskrbni, storitveni, družbeni, upravni, socialni, zdravstveni, vzgojno- izobraževalni, kulturni, verski in podobni, ter bivanju. 2 Tip zazidave 2.
2. Tip zazidave Tip 1 – Stanovanjski objekti, Tip 3 – Poslovni, družbeni in poslovno-stanovanjski objekti, Tip 5 – Svojstveni objekti 3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča Faktor izrabe (FI) do Faktor zazidanosti (FZ) do Delež zelenih površin (DZP %) vsaj / 0,8 5 Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDo – druga območja centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjšo obrt« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: 1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost Dopustne gradnje in druga dela Gradnja objektov, namenjenih različni dejavnosti, in sicer trgovski, oskrbni, poslovno-storitveni, gostinski, objektov malega gospodarstva – obrtni ter ostalim centralnim dejavnostim. 2 Tip zazidave 2.1 Tip zazidave Tip 3 – Poslovni, družbeni in poslovno-stanovanjski objekti Tip 5 – Svojstveni objekti 3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča Faktor izrabe (FI) do Faktor zazidanosti (FZ) do Delež zelenih površin (DZP %) vsaj / 0,6 10 Na območjih podrobnejše namenske rabe » CDi – druga območja centralnih dejavnosti za izobraževanje « veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: 1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost Dopustne gradnje in druga dela Gradnja objektov, namenjenih dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa ter ostalim centralnim dejavnostim. 2 Tip zazidave 2.1 Tip zazidave Tip 5 – Svojstveni objekti 3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča Faktor izrabe (FI) do Faktor zazidanosti (FZ) do Delež zelenih površin (DZP %) vsaj 1,6 0,6 20 Na območjih podrobnejše namenske rabe » CDk – druga območja centralnih dejavnosti za kulturo « veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: 1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost Dopustne gradnje in druga dela Gradnja objektov, namenjenih kulturni dejavnosti ter ostalim centralnim dejavnostim. 2 Oblika objektov 2.1 Tip zazidave Tip 5 – Svojstveni objekti 3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča Faktor izrabe (FI) do Faktor zazidanosti (FZ) do Delež zelenih površin (DZP %) vsaj 1,6 / 5 Na območjih podrobnejše namenske rabe » CDv – druga območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih obredov « veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: 1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost Dopustne gradnje in druga dela Gradnja objektov, namenjenih verski dejavnosti in z njo povezanimi potrebami za bivanje (župnišča, samostani, ipd.) ter ostalim centralnim dejavnostim. 2 Tip zazidave 2.1 Tip zazidave Tip 1 – Stanovanjski objekti Tip 5 – Svojstveni objekti 3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča Faktor izrabe (FI) do Faktor zazidanosti (FZ) do Delež zelenih površin (DZP %) vsaj 1,6 / / Na območjih podrobnejše namenske rabe » IG – gospodarske cone « veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: 1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost Dopustne gradnje in druga dela Gradnja objektov, namenjenih obrtno-podjetniški, servisni, proizvodni in poslovni dejavnosti ter drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti (trgovske in storitvene, poslovne, obrtne, proizvodne, promet in skladiščenje), z objekti za spremljajočo dejavnost (gostinstvo in turizem, javna uprava, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti). 2 Tip zazidave 2.1 Tip zazidave Tip 4 – Industrijski objekti 3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča Faktor izrabe (FI) do Faktor zazidanosti (FZ) do Delež zelenih površin (DZP %) vsaj 2,2 0,65 10 Na območjih podrobnejše namenske rabe » BT – površine za turizem « veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: 1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost Dopustne gradnje in druga dela Gradnja objektov namenjenih za gostinstvo in turizem (turistična ponudba in nastanitev) in objektov namenjenih spremljajočim dejavnostim (družbene dejavnosti, poslovne dejavnosti, trgovske in storitvene dejavnosti in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem). 2 Tip zazidave 2.1 Tip zazidave Tip 1 – Stanovanjski objekti, Tip 2 – Kmetijsko-gospodarski objekti Tip 5 – Svojstveni objekti 3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča Faktor izrabe (FI) do Faktor zazidanosti (FZ) do Delež zelenih površin (DZP %) vsaj / 0,3 20 Na območjih podrobnejše namenske rabe » ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport « veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: 1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost Dopustne gradnje in druga dela Gradnja objektov, namenjenih za rekreacijo, šport na prostem, oddih ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, namenjenih za spremljajoče dejavnosti, kot so kulturne in razvedrilne dejavnosti, gostinstvo, turizem in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. Dovoljena je gradnja objektov v javni rabi (parkirišče, pot, most, igrišče na prostem, senčnica, ograja, oporni zid ipd.). 2 Tip zazidave 2.
3. Tip zazidave Tip 5 – Svojstveni objekti 3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča Faktor izrabe (FI) do Faktor zazidanosti (FZ) do Delež zelenih površin (DZP %) vsaj / / 20 Na območjih podrobnejše namenske rabe » ZP – parki « veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: 1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost Dopustne gradnje in druga dela Gradnja objektov, namenjenih za rekreacijo, šport na prostem, oddih ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, namenjenih za spremljajoče dejavnosti, kot so kulturne in razvedrilne dejavnosti, gostinstvo, turizem in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. Dovoljena je gradnja objektov v javni rabi (parkirišče, pot, most, razgledna ploščad, igrišče na prostem, senčnica, ograja, oporni zid ipd.). 2 Tip zazidave 2.
4. Tip zazidave Tip 5 – Svojstveni objekti 3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča Faktor izrabe (FI) do Faktor zazidanosti (FZ) do Delež zelenih površin (DZP %) vsaj / / 80 Na območjih podrobnejše namenske rabe » ZD – druge urejene zelene površine « veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: 1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost Dopustne gradnje in druga dela Dopustne so odstranitve objekta in vzdrževanje obstoječih objektov. Dovoljena je gradnja gospodarske javne infrastrukture ter pomožnih komunalnih objektov. Dovoljena je gradnja pomožnih objektov v javni rabi (parkirišče, pot, igrišče na prostem, senčnica, ograja, oporni zid ipd.). Dovoljenja je gradnja pomolov in drugih objektov za dostopanje do vodotoka. Gradnja podzemnih garaž ni dopustna. Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti. Na območjih podrobnejše namenske rabe » ZK – pokopališča « veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: 1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost Dopustne gradnje in druga dela Gradnja objektov, namenjenih za pokopališko dejavnost, opravljanje verskih obredov in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. 2 Tip zazidave 2.1 Tip zazidave Tip 5 – Svojstveni objekti 3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča Faktor izrabe (FI) do Faktor zazidanosti (FZ) do Delež zelenih površin (DZP %) vsaj / 0,2 20 Na območjih podrobnejše namenske rabe » PC – površine cest « veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: 1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost Dopustne gradnje in druga dela Gradnja objektov, namenjenih za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa in gospodarske ter druge javne infrastrukture ter nezahtevnih in enostavnih objektov, namenjenih spremljajočim dejavnostim (gostinstvo, trgovina, skladiščenje in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem). Na območjih podrobnejše namenske rabe » PO – ostale prometne površine « veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: 1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost Dopustne gradnje in druga dela Gradnja objektov, namenjenih za izvajanje prometne dejavnosti s počivališči, postajališči ipd., in gospodarska ter druga javna infrastruktura ter nezahtevnih in enostavnih objektov, namenjenih spremljajočim dejavnostim (gostinstvo, trgovina, skladiščenje in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem). Na območjih podrobnejše namenske rabe » E – območja energetske infrastrukture « veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: 1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost Dopustne gradnje in druga dela Gradnja objektov, namenjenih za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetske infrastrukture. Na območjih podrobnejše namenske rabe » O – območja okoljske infrastrukture « veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: 1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost Dopustne gradnje in druga dela Gradnja objektov, namenjenih izvajanju gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. 2 Tip zazidave 2.1 Tip zazidave Tip 5 – Svojstveni objekti 3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča Faktor izrabe (FI) do Faktor zazidanosti (FZ) do Delež zelenih površin (DZP %) vsaj / 0,9 / Na območjih podrobnejše namenske rabe » A – površine razpršene poselitve « veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: 1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost Dopustne gradnje in druga dela Gradnja objektov, namenjenih bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem, kot je kmetijska in gozdarska dejavnost, gostinstvo, turizem, razvoj dopolnilnih dejavnosti vezanih na odprti prostor (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, turizem na kmetiji, ipd.) ter nekatere poslovno storitvene dejavnosti. 2 Tip zazidave 2.1 Tip zazidave Tip 1 – Stanovanjski objekti Tip 2 – Kmetijsko-gospodarski objekti 3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča Faktor izrabe (FI) do Faktor zazidanosti (FZ) do Delež zelenih površin (DZP %) vsaj / 0,8 10 Na območjih podrobnejše namenske rabe » Av – površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih « veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: 1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost Dopustne gradnje in druga dela 12713 Stavbe za spravilo pridelka – od teh le kašče (oz. hram), kleti, vinske kleti, zidanice, vinotoči in sušilnice sadja. Gradnja zidanic in gospodarskih objektov za spravilo sadja je dovoljena ob pogoju, da je investitor lastnik najmanj 3000 m 2 vinograda oziroma sadovnjaka v območju kmetijskih zemljišč, ki so vključena v isto vinogradniško območje. Med površine vinogradov se ne prištevajo površine stavbnih zemljišč. V primeru, da je površina vinograda/sadovnjaka manjša od določene, je dopustna odstranitev objektov in na zakonito zgrajenih objektih rekonstrukcija ter vzdrževalna dela. Na zakonito zgrajenih objektih je dopustna rekonstrukcija, dozidava in nadzidava ter vzdrževalna dela, četudi investitor ni lastnik vinograda v predpisanem minimalnem obsegu. Dopustna je legalizacija objektov skladnih z namensko rabo prostora, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka, četudi investitor ni lastnik vinograda ali sadovnjaka v predpisanem minimalnem obsegu. 2 Tip zazidave 2.1 Tip zazidave Tip 6 – Zidanice Tip 7 – Vinotoči in objekti za kmečki turizem 3 Stopnja izkoriščenosti zemljišča Faktor izrabe (FI) do Faktor zazidanosti (FZ) do Delež zelenih površin (DZP %) vsaj / / / Na območjih podrobnejše namenske rabe » K1 – najboljša kmetijska zemljišča in K2 – druga kmetijska zemljišča « veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: 1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost Dopustni objekti in posegi na kmetijska zemljišča Dopustni objekti in posegi, namenjeni kmetijski dejavnosti, poleg njih pa tudi: – 211 Ceste, le: – dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt: – ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, – ki je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali – ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve, – rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Do