Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Brežice (SD OPN 2), stran 10677.

(4)Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte: Številka Karta Merilo 1 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste – oktober 2018 1:50.000 2 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture – oktober 2018 1:50.000 3 Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – oktober 2018 1:5.000 4 Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture – oktober 2018 1:5.000 « 2. člen Spremeni se 3. člen tako, da se glasi: »3. člen (Uporabljeni izrazi)

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Avtobusna postajališča in obračališča so posebej zgrajene in označene prometne površine na ali ob vozišču ceste, namenjene prevozu potnikov;
2. Avtobusna postaja je določen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in s predpisi določeno opremo;
3. Atrijska hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori.
4. Bruto etažna površina ( BEP ) stavbe (po OPN) je skupna površina vseh etaž nad terenom izračunanih po sistemu SIST ISO
5. Pri mansardi se upošteva tisti del bruto tlorisnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BEP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.
6. Cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje, pri avtocestah največ 2 metra od varovalne ograje, pri predorih pa največ 5 metrov od stika predorske cevi z brežino, merjeno pravokotno na os ceste.
7. Centralne dejavnosti: Pod centralne dejavnosti se šteje izobraževalne, zdravstvene, socialne, kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti, javna uprava, trgovina na drobno, raznovrstne poslovne dejavnosti.
8. Dvojček je prosto stoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve enaki stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loči ju le skupni požarni zid) in imata ločeni parceli objekta in ločena vhoda.
9. Enodružinska hiša je prosto stoječ stanovanjski objekt, ki obsega največ dve stanovanji s skupnim vhodom, ter lahko ima do 50 % BEP namenjene za okolje nemoteči poslovni dejavnosti in je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni strukturi enodružinskih hiš.
10. Enota urejanja prostora (v nadaljevanju EUP ) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. Enota urejanja prostora je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP.
11. Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje ( P ), mansarda ( M ), terasa ( T ) in nadstropje ( N ).
12. Faktor zazidanosti parcele objekta (v nadaljevanju FZ ) je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele objekta.
13. Faktor zelenih površin (v nadaljevanju: FZP ) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele objekta. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).
14. Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov.
15. Funkcionalno zemljiško posestvo – tvorijo obdelovalne kmetijske površine, ki funkcionalno pripadajo isti grajeni strukturi (kmetiji, polkmetiji, vinski kleti, zidanici, hramu) in medsebojno niso oddaljene več ko 5km (če gre za različno obdelovane kmetijske površine), oziroma so lahko medsebojno oddaljene do 10km, če gre za isto vrsto rabe kmetijskega zemljišča.
16. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
17. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.
18. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.
19. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.
20. Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.
21. Grajeno območje kmetije je območje, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo stavbe ali gospodarska poslopja kmetije, ki so med seboj povezana z dovozi, potmi in drugimi utrjenimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih stavb oziroma gospodarskih poslopij, ki so si najbližje, pa ne presega 30 m. Grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se s premico povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije oziroma njihovih parcel objekta, če so te določene, ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne.
22. Hram je lesen vinogradniški objekt (eno ali več prostoren) namenjen shrambi in predelavi vina.
23. Kap objekta je najnižja točka strešine objekta. V primeru, ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, se kot kap štejejo tudi vsi horizontalni lomi strešine, ki presegajo polovico celotne horizontalne dolžine najnižje kapi te strešine.
24. Klet (v nadaljevanju K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol;
25. Komunalna oprema so: objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna, objekti grajenega javnega dobra, (občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine ...).
26. Kozjanski park je v tem odloku uporabljen za zavarovano območje, ki je v upravljanju Javnega zavoda Kozjanski park in ima status regijskega parka.
27. Legalno zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred datumom, ki ga določa zakon o graditvi objektov.
28. Lice stanovanjske stavbe je fasada, kjer so odprtine dnevnih bivalnih prostorov stanovanja, kot so dnevna soba, kuhinja.
29. Mansarda (v nadaljevanju M ) je prostor pod poševno streho, z višino kolenčnega zidu največ 1,4 m.
30. Nadstropja (v nadaljevanju N ) so vse etaže stavbe nad pritličjem. Nadstropje v zadnji etaži se lahko izdela tudi kot mansarda ali terasa.
31. Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu in v gabaritih legalno zgrajenega obstoječega (prejšnjega) objekta.
32. Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.
33. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
34. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi.
35. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
36. Oskrbovana stanovanja so stanovanja, ki so arhitektonsko prilagojena starejšim in gibalno omejenim ljudem z lastnim gospodinjstvom.
37. Osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, storitvene in servisne dejavnosti.
38. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
39. Parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami, ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
40. Pomožni objekti so enostavni in nezahtevni objekti (spremljajoči objekti).
41. Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.
42. Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, da pa je dovoljeno odstopanje od njih; če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar, je treba obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
43. Pretežno pomeni najmanj 70 %.
44. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče (pri vodotokih
45. reda je odmik 15 m znotraj naselij in 40 m izven naselij. Za vodotoke, ki so v
46. red uvrščeni na podlagi tega, ker gre za mejni vodotok, sega zunanja meja priobalnih zemljišč 5 m od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča sega 5m od meje vodnega zemljišča pri vodotokih
47. reda.)
48. Pritličje (v nadaljevanju P ) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.
49. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
50. Razpršena gradnja je negativen pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije. Parcela objekta, ki je bila v gradbenem dovoljenju opredeljena kot funkcionalne zemljišče ali parcela objekta, za objekt, ki je s tem aktom določen kot razpršena gradnja, je stavbno zemljišče.
51. Razpršena poselitev : predstavljajo jo območja poselitve nizke gostote z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini (samotne kmetije, zaselki, razprostranjena in razložena naselja ter druge oblike manjših strnjenih naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti zgrajeni pred letom 1967), ki so pogosto demografsko ogrožena.
52. Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti. – regulacijska linija (v nadaljevanju: RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra; – gradbena meja (v nadaljevanju: GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; – gradbena linija (v nadaljevanju: GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej črti; – gradbena meja v nadstropju (v nadaljevanju: GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; – načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.
53. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %.
54. Repnica je podzemni objekt za shranjevanje pridelkov, ki se lahko uporablja tudi v turistične namene.
55. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.
56. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.
57. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
58. Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo nanjo lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov.
59. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
60. Strnjena gradnja je gradnja objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
61. Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
62. Terasna etaža (v nadaljevanju T) je zgornja etaža stavbe neposredno nad ravno streho. Bruto etažna površina terasne etaže ne sme presegati 50 % bruto etažne površine spodnje etaže. Odmik terasne etaže od roba fasad objekta je na najmanj 1,5 m.
63. Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
64. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
65. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
66. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
67. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
68. Vila blok je do šest stanovanjski objekt višine do P+2 (oz. do P+1+M, P+1+T). Zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne programske posebnosti (velika površina bivalnih prostorov, bogata stopnišča, balkoni in terase, oblikovan vrt ipd.). Vila ima poudarjen reprezentativni in simbolni značaj ter izraža arhitekturno-oblikovne značilnosti obdobja, v katerem je bila zgrajena.
69. Vinotoč je zidanica, v kateri je del površin namenjen za dejavnost točenja vina.
70. Vinska klet je objekt z visoko tehnološko opremo, katerega arhitekturna zasnova se podreja tehnologiji kletarjenja in transporta ter osnovnim volumnom stavbe nad zemeljsko površino.
71. Višina objekta , ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme).
72. Višinska regulacija se določa s številom nadzemnih etaž in dopustnost mansarde.
73. Vodno zemljišče je zemljišče na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
74. Vrstna hiša je stanovanjska stavba, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš praviloma enakih gabaritov oziroma gabariti medsebojno ne smejo bistveno odstopati.
75. Vrtiček je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.
76. Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe, in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.
77. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Z vzdrževalnimi deli se ne posega v konstrukcijo objekta in ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta, pri čemer je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.
78. Začasni objekt: odprti sezonski gostinski vrt, mobilne enote sanitarij, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru do 500 m² z višino najvišje točke 6 m, cirkus, tribuna za gledalce na prostem oziroma proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen, najpozneje pa v šestih mesecih od začetka gradnje. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerega je bi postavljen.
79. Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.
80. Zbiralnica ločenih frakcij je nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
81. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
82. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
83. Zelene površine naselja so površine namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.
84. Zidanica je kmetijska stavba za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja ter sadja, za pridelavo in shranjevanje vina ter za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja.
85. Zgoščena gradnja je gradnja objektov v mestnih ali vaških jedrih, v nizu zidanic ali vaških nizih s tradicionalno strukturo poselitve.
86. Železniška postaja je prometno mesto, kjer se odvija poleg tehničnih operacij (sprejem in odprava vlakov, prehitevanje vlakov, sestavljanje kompozicij ...) tudi komercialna služba (prodaja vozovnic, sprejem blaga ...).

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(3)Izrazi definirani v tem členu se lahko spremenijo, če nadrejen področni zakonski predpis določa drugače.

(4)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

(5)Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen: Kratica Pomen kratice BEP bruto etažna površina ČN čistilna naprava DLN državni lokacijski načrt DPN državni prostorski načrt EUP enota urejanja prostora EMS Elektromagnetno sevanje FZ faktor zazidanosti parcele FZP Faktor zelene površine GL gradbena linija GM gradbena meja GMn gradbena meja v nadstropju K klet KS krajevna skupnost LN lokacijski načrt M mansarda MRP merilno regulacijska postaja N nadstropje OLN občinski lokacijski načrt OPN občinski prostorski načrt OPPN občinski podrobni prostorski načrt P pritličje PM parkirno mesto RL regulacijska linija RTP razdelilna transformatorska postaja TP transformatorska postaja T terasa UN ureditveni načrt VS vaška skupnost ZN zazidalni načrt « 3. člen 6. člen se spremeni tako da se glasi: »6. člen Splošno:

(1)Občina Brežice leži v posavski regiji. Zajema različni svet in sicer predalpsko hribovje, hribovje Gorjancev ter panonsko obrobje. Njeno jedro pripada Krško-brežiški kotlini. Občina meji na severu na Občino Bistrica ob Sotli ter Občino Kozje, na zahodu Občina Krško, na vzhodu in jugu pa meji na republiko Hrvaško. Občina se razprostira na 268 km 2 in leži ob reki Krki in Savi. Po podatkih iz januarja 2011 ima 24.301 prebivalcev, ki živijo v 109 naseljih oziroma v 20 krajevnih skupnostih. Ima zelo pomembno geostrateško lego. Tu poteka pomembna cestna in železniška povezava. Tudi meja je pomemben dejavnik, ki predstavlja desetino vse meje s sosednjo državo Hrvaško.

(2)Občino zaznamuje specifična obmejna lega v neposredni bližini oziroma hitro dostopnih večjih zaposlitvenih centrov v in izven regije ter čezmejno (Zagreb). Občinski center Brežice v širšem prostoru predstavlja regionalno upravno, oskrbno, kulturno ter zaposlitveno središče.

(3)Čez območje Občine Brežice poteka

1. panevropski prometni koridor (Trans European Network-TEN). V sklopu
2. TEN sta tako cestno kot železniško omrežje.

(4)Glede na arhitekturno in krajinsko tipologijo se občina po svojih značilnostih izrazito deli na tri dele: – širše območje Bizeljskega, ki zajema tako območje Orlice, Pečic-Križ, grebenski svet in območje naselja Bizeljsko, – Krško-brežiško polje, – širše območje Gorjancev.

(5)Na podlagi ekonomsko demografskih značilnosti območje občine razdelimo na štiri prepoznavne območja, in sicer: – Pečice-Križe – Območje je geografsko zelo odmaknjeno in tudi zaradi tega do odnosa z Občino Brežice v nekoliko zapostavljenem položaju. Na območju sta le dva naselja Pečice in Križe, vendar zaradi tipoloških posebnosti ne sodita v širše območje Bizeljskega. Na območju živi cca 1 % prebivalcev. Območje zaznamuje odseljevanje prebivalstva. – širše območje Bizeljskega – Na območju je po registru prostorskih enot 42 naselij v katerih živi cca 29 % prebivalcev. Območje zaznamuje tudi veliko število objektov za počitniške namene, ter zelo malo zaposlitvenih možnosti. Zato je na skoraj celotnem območju (razen v naselju Bizeljsko in Artiče-Arnovo selo) opaziti kritično praznjenje prebivalstva. Delno urbanizirana območja so Bizeljsko, Pišece, Artiče, Globoko in Kapele. – Krško - brežiško polje – Območje zaznamuje pretežno ravninsko območje s centralnimi naselji. Na območju so po obsegu največja naselja, ki so na območju pod Savo ohranile svojo tradicionalno strukturo. Na območju nad Savo pa je opaziti pojav razpršene gradnje, ki se veje ob komunikacijah. Na območju se poleg 29 naselij nahaja tudi oskrbno, storitveno in zaposlitveno središče občine mesto Brežice. Na območju živi cca. 58 % prebivalstva, hkrati pa je na območju tudi največ zaposlitvenih možnosti v občini. Poleg mesta Brežice (6595 prebivalcev), ki je izrazito urbano naselje, sodijo med večja naselja z delno urbanim značajem še Dobova (757 prebivalcev), Cerklje ob Krki z Župečo vasjo (454 prebivalcev), Krška vas (556 prebivalcev) in Obrežje (391 prebivalcev). – Gorjanci – Območje zaznamuje specifična kulturna krajina s prepletom gozda, travnikov in njiv; na odsekih značilne vinorodne pokrajine in pretežno z gručastimi naselji. Razpršena gradnja se pojavlja le na vinorodnih območjih. Območje zaznamuje kritično padanje prebivalstva. Trenutno živi v 35 naseljih cca. 12 % prebivalstva občine. Na območju ni večjega zaposlitvenega središča. Demografija:

(6)Demografski kazalci kažejo, da prebivalstvo stagnira oziroma nazaduje. Znotraj občine so opažena različna demografska gibanja. Na območju Krško-Brežiške ravni je opažen porast prebivalstva, medtem ko je del občine opredeljen kot strnjeno demografsko ogroženo območje (širše območje Bizeljskega ter Gorjanci).

(7)Občina Brežice ima neugodno razmerje med mladimi (delež mladih se stalno znižuje na račun starejših), starimi in delovnim kontingentom. Slednji se zato postopoma znižuje. Občina ima tudi nekoliko manj ugodno izobrazbeno strukturo prebivalstva, ki ima višjo ali visoko izobrazbo. Poselitev:

(8)Med urbana naselja občine štejemo mesto Brežice, ki predstavlja tudi največji zaposlitveni center. Večina preostalih naselij v občini ima značaj podeželskih naselij oziroma vasi. Izjeme so nekatera naselja predvsem v neposredni bližini mesta Brežic, ki so izgubila podeželski značaj ter postala po načinu bivanja delno urbana naselja, predvsem v smislu spalnih naselij. Gre predvsem za naselja Krška vas, Cerklje ob Krki, Dobova, Artiče, Čatež ob Savi, Jesenice, Obrežje, Dečno Selo, Globoko, Arnovo selo, Bizeljsko in Pišece.

(9)Precej stihijski razvoj omrežja naselij v preteklosti, se danes izkazuje v nizkem nivoju oskrbnih dejavnostih ter pomanjkanju zaposlitvenih možnosti izven občinskega centra. Delno razlog leži tudi v neprimerno opredeljeni podrobni namenski rabi in obsegu zemljišč za poselitev, kot na primer zemljišč za obrtne in poslovne dejavnosti ter v preteklosti neustrezno opredeljena stavbna zemljišča za stanovanja (neustrezen teren, slaba osončenost, nedostopnost ipd.) kakor tudi območja za razvoj gospodarstva in industrije.

(10)Pojav razpršene gradnje je za občino zelo pogost, kar se odraža v slabi prepoznavnosti prostora, v slabi komunalni opremi ter nenazadnje v slabšem odnosu do prepoznavnih kvalitet prostora. Na širšem območju Bizeljskega se je razvil negativni pojav razpršene gradnje, ki ni sledil tipiki gradnje vinorodnega območja. Na območju prevladujejo stanovanjski in počitniški objekti, ki se ne skladajo v kulturno krajino, hkrati pa se zaradi opuščanja kmetijske dejavnosti (vinarstva in sadjarstva) zarašča in spreminja kvalitetno podobo. Na območju Gorjancev se je razvil negativni pojav razpršene gradnje v manjši meri in večini v neposredni bližini naselij. Na območju Krško-brežiškega polja pa se je razvil negativni pojav razpršene gradnje predvsem na njegovem severnem robu, kjer so se objekti pojavili ob komunikacijah, vendar ne v obliki tradicionalne obcestne gradnje.

(11)V občini je po velikosti največ dvo in trisobnih stanovanj. Stanovanja so po velikosti nekoliko večja od državnega povprečja. Družbena infrastruktura

(12)Na področju družbenih dejavnosti je mreža oskrbljenosti z zdravstvenimi storitvami zadovoljivo pokrita in v bližnji prihodnosti ni predvideno odprtje novih zdravstvenih enot. Nujne pa bi bile širitve nekaterih obstoječih zdravstvenih enot predvsem zaradi velikih potreb po nujni medicinski pomoči, ki so posledica bližine Schengenske meje in velike količine turistov (predvsem iz Term Čatež). Mreža lekarn je dobro pokrita. Bolnišnica v Brežicah pokriva vse potrebe občanov po sekundarnem zdravstvu in zato njene širitve niso potrebne. V sklopu bolnišnice deluje Urgentni center, ki pokriva celotno regijo. Na področju socialnega varstva deluje v občini Dom upokojencev v Brežicah. V sklopu enote Doma upokojencev so zgrajena varovana stanovanja. Druga faza varovanih in oskrbovanih stanovanj je v izgradnji so tudi varovana stanovanja v Brežicah. Poleg doma upokojencev je za starejše občane organizirana tudi pomoč na domu in od leta 2004 oskrba z družinskim pomočnikom.

(13)Mreža izobraževalnih inštitucij je v občini dobro prekrita. Brežiška osnovna šola in vrtec sta obnovljena in zadostujeta trenutnim potrebam. Smiselno je koncentriranje te dejavnosti v novo formirani coni družbenih dejavnosti, ki se je z premestitvijo trgovske šole in gradnjo atletske steze že začela nakazovati ob križišču Ceste svobode in Bizeljske ceste.

(14)V Brežicah se srednješolsko izobraževanje izvaja na dveh srednjih šolah, in sicer: – Gimnazija Brežice, ki nudi izobraževalni program splošne gimnazije in športne gimnazije (z možnostjo prilagoditve gimnazijskega predmetnika na predmetnik evropskega oddelka) in izobraževalni program ekonomske gimnazije ter – Srednja ekonomska in trgovska šola Brežice (s poklicnim programom trgovec ter strokovnim programoma ekonomski tehnik in vzgojitelj).

(15)V Brežicah deluje ena višja šola – Višja strokovna šola Brežice, ki izvaja program komercialist, kot enota Srednje ekonomske in trgovske šole Brežice. Šola pokriva potrebe po komercialistih na širšem posavskem področju.

(16)Ustanovljena je Fakulteta za turizem Brežice, ki predstavlja sinergijo več pomembnih dejavnikov: – strategije razvoja širše regije, ki izkazuje velik turistični potencial, – velikega interesa lokalnega in širše slovenskega turističnega gospodarstva, – potrebe po dopolnitvi slovenskega visokošolskega prostora. Fakulteta deluje v sklopu Univerze v Mariboru. Velik interes in potrebo po razvijanju študija turizma je na občinski ravni izjemno razvita.

(17)Predšolsko vzgojo v vrtcih izvajajo javni in zasebni vrtci. Na območju Občine Brežice je 9 vrtcev v katerih je v otroškem varstvu okrog 550. V naseljih (razen Brežic) so vrtci v sklopu šolskih objektov.

(18)Športna infrastruktura v občini je zadovoljivo razvita predvsem v mestu Brežice (športni park z raznolikimi površinami in objekti). Športna infrastruktura v drugih naseljih je pogosto ob šolah in ob vaških jedrih, ter se v popoldanskem času uporablja za rekreacijo vseh občanov in športnih društev v občini. Otroška igrišča so urejena v mestu Brežice vendar je le-teh premalo. Posamična otroška igrišča so tudi v nekaterih naseljih izven mesta.

(19)V občini je dobra razvita tudi mladinska infrastruktura za kar skrbi Mladinski center Brežice v okviru katerega deluje tudi mladinski hotel. Rekreacija, šport in turizem:

(20)Celotno območje občine je zelo zanimivo za rekreacijo. Rekreacijska ponudba se razvija, vendar ta še ni ustrezno strukturirana. V zadnjem obdobju se je v občini razvilo več najrazličnejših kolesarskih in sprehajalnih poti povezanih z naravno in kulturno dediščino (Brežiška kolesarska pot, Sadjarska artiška kolesarska pot, Brežiška planinska pot, spominska pot 'Po poteh kozjanskih borcev', Sromeljska pešpot, Artiška sadjarska pešpot, pešpot »Po poteh dr. Slavka Sušina«) kot tudi različnih dogodkov povezanih s športom in rekreacijo (S kolesom na pot po občini Brežice, tek s Primožem Kozmusom v sklopu dogodka »Brežice moje mesto« ipd.). Z vidika intenzivnejše rekreacije v odprtem prostoru je pomembno izkoriščanje termalne vode (s poudarkom na Termah Čatež). Občina se nahaja na območju, ker se na podlagi termične analize izkazuje velik potencial izkoriščanja termalne energije. Občina ima več širših turistično-rekreacijskih območij – Bizeljsko in Gorjanci, ter specifično območje-območje Jovsi. Občina je bogata s kulturnimi in zgodovinskimi 'področji' kot so Pišece, Bizeljsko, Mokrice, grad Brežice. V zadnjem obdobju se je v občini razvilo več najrazličnejših sprehajalnih poti povezanih z naravno in kulturno dediščino, predvsem v obliki vinskih cest (Bizeljsko-sremiška in Podgorjanska vinska cesta) in sadjarskih poti. V občini je veliko naravnih danosti (Jovsi, Šentvid, Orlica, Vrhovi Pečic …). Za razvoj rekreacijske in športne ponudbe v občini skrbi večje število manjših športnih, razvojnih in turističnih društev, za vzdrževanje športne kulture pa skrbi Zavod za šport. Na območju se nahaja športno letališče Cerklje in Mihalovec. V okviru športne ponudbe pa je v občini tudi bazen v Dobovi in bazeni v kopališčih Term Čatež. Gospodarstvo:

(21)V občini je bilo leta 2009 1606 podjetij. V občini so nekoliko slabše zaposlitvene možnosti v primerjavi z državo in regijo, saj tudi št. delovnih mest stagnira oziroma nazaduje. Izkazan je močan primanjkljaj delovnih mest. V občini je zelo monocentrična razporeditev delovnih mest (Brežice, Čatež) predvsem v ravninskem delu občine. Problematična je tudi struktura delovnih mest, njihova lokacijska razporeditev in predvsem število delovnih mest. Nezadovoljiva je tudi struktura delovnih mest glede na kvalifikacijsko in izobrazbeno zahtevnost. V občini je močno razvit terciarni sektor, kar pa je lahko tudi posledica slabo razvitega sekundarnega sektorja.

(22)Na gospodarskem področju so močno zastopane terciarne dejavnosti (trgovina, popravila motornih vozil, izdelkov široke porabe ter drugih storitvenih dejavnosti), pa tudi industrija in gradbeništvo.

(23)V občini ni bilo v preteklosti sistemskega pristopa k načrtovanju, pripravi in prenovi gospodarski con. Kljub pričakovanju, da se bodo s pojavom meje s Hrvaško dogradile nove gospodarske cone v občini, se to ni zgodilo zaradi neustrezno izbranih nekaterih lokacij gospodarskih con (območja arheološke dediščine, slaba dostopnost), neaktivnosti občine pri nakupu nezazidanih stavbnih zemljišč, nepravočasne izgradnje komunalno opremljenih stavbnih zemljišč in prenove dotrajane infrastrukture ter previsoke cene komunalno opremljenih stavbnih zemljišč.

(24)Na območju občine je v veljavnih prostorskih aktih lociranih 6 industrijsko-obrtnih con in gospodarsko središče Feniks: – IC Brezina – Meri 42.8 ha in je v pretežni meri nepozidana. – OC Dobova – Cona meri 16.6 ha. Cona je večinoma pozidana. – gospodarsko območje TPV – Območje je v celoti pozidano ima pa možnost širitve na nepozidana zemljišča proti jugu. – GC Krška vas – IC Slovenska vas – Po planu je opredeljena kot območje velikosti 38.5 ha. Cona je v večji meri pozidana in v njej obratujejo posamezna podjetja.

(25)V občini so še sledeče obstoječe poslovno industrijske lokacije: – TPV Šentlenart. – IC Bizeljsko. – Livarna Dobova, ki je že 10 let v stečaju in ne izkazuje potrebe širitvi območja. Območje se bo predvidelo za potrebe terciarnih dejavnosti. – Zahodno območje obvoznice Brežice, kjer se nahajajo večji storitveno proizvodni kompleksi, ki so aktivni in izkazujejo vse večje potrebe po širitvi na obstoječih lokacijah. – Območje ob Obrtni ulici je ponovno dobilo vsebino. Območje se ureja in daje s sosednjimi stanovanjskimi objekti videza zaključene enote. – ter več manjših poslovno-gospodarskih središč v sklopu obstoječih lokalnih središč.

(26)Obrtništvo v občini je še vedno močno zastopano. Primanjkujejo manjše obrtne lokacije v naseljih oziroma možnosti za njihove širitve v občinskih središčih ter drugih naseljih. Naravne in kulturne danosti

(27)Naravne in kulturne danosti občine predstavljajo velik potencial za oblikovanje raznolike in prostorsko ustrezno razvrščene turistične ponudbe. Poleg že uveljavljenih turističnih lokacij v občini (terme Čatež, grad Mokrice z golfom), občina posebno pozornost namenja razvoju turizma v svojem širšem prostoru – s poudarkom na širšem območju Bizeljskega in Gorjancev. Turistični potencial v smislu vključevanja kulturne dediščine ter naravnih danosti v turistično ponudbo, kot tudi razvoj specifične kvalitetne turistične ponudbe (vezane na termalni turizem, vinske poti …) je še vedno premalo izkoriščen. Pomanjkljivost v turistični ponudbi predstavlja tudi izrazita koncentracija nastanitvenih zmogljivosti v Termah Čatež ter nizka koncentracija teh kapacitet v preostalih delih občine. Te se v občini postopoma razvijajo predvsem v navezavi s turističnimi kmetijami in vinskimi potmi.

(28)Območje občine je bogato z gradovi od katerih sta izkoriščena predvsem dva – grad Brežice in grad Mokrice Velik in premalo izkoriščen potencial pa v občini predstavljata gradova Bizeljsko in Pišece. Primer ustreznega vključevanja območja varstva narave v turistično-rekreacijsko ponudbo občine so Jovsi. Tak potencial ima še več območji v občini – širše območje Bizeljskega, Gorjanci, Dobrava. Krajina

(29)Za občino je značilna izrazito pestra krajinska slika s prepletom krajinskih elementov kraških krajin notranje Slovenije (južni del občine – Gorjanci nad Krško-Brežiškim poljem) ter krajin subpanonske regije (osrednji in severni del občine – Krško-Brežiško polje in Posavsko-Obsotelsko gričevje). Značilni vzorci, ki izoblikujejo prepoznavno krajinsko sliko osrednjega dela občine so ostanki gozda na ravnini, reki Sava in Krka z meandri in nečlenjena kmetijska krajina. Za severni del občine je značilna drobno členjena kmetijska krajina s prepletom vinogradov, pašnikov ter gozda, doline s potoki in strnjen gozd na večjih naklonih. Južni del občine pa oblikujejo sledeči krajinski vzorci – preplet kmetijske krajine z gozdom, vinogradi na pobočjih ter značilen strnjen gozd na območju Cirnika. Izjemno krajinsko vrednost v občini imajo območja Jovsi, Stankovo in Gadova peč ter Podsreda.

(30)Kmetijstvo je – glede na intenzivnost pridelave in panoge – prostorsko izrazito deljeno na dva dela. Na območju krško- brežiškega polja prevladuje intenzivnejše kmetijstvo s poudarkom na vrtnarstvu in živinoreji, na območju severnega in južnega dela občine pa prevladuje vinogradništvo. Manj zastopani vendar zelo pomembni panogi v občini sta sadjarstvo ter vzgoja cvetja.

(31)Gozdovi predstavljajo približno 35 % območja občine. Ocena zaraščanja je 1 %. Izrazita je razdrobljenost gozdne posesti. Predvsem je gozd omejen na severni (območje Orlice) in južni (območje Cirnika) del občine. Gozdnih rezervatov v občini ni. Kot varovalni gozd je opredeljenih 10 manjših območij nižinskih gozdov (skupno približno 12 ha), ki so pomembni z vidika ohranjanja gozdnih zaplat v kmetijski krajini in eno strnjeno večje območje varovalnega gozda na skrajnem jugu občine. Velik razvojni problem na področju gozdarstva predstavlja tudi izjemno razdrobljena posestniška struktura v gozdih. Posledično gozdna masa v takih gozdovih ostaja.

(32)V občini so nahajališča lignita, dolomita, kremenčevega peska in gramoza. V širši okolici vključno z naselji Zgornja in Spodnja Pohanca, Arnovo selo, Artiče, Dečno selo in del razpršene gradnje pri Globokem je površinsko obsežen raziskovalni prostor lignita. V neposredni bližini severno od naselja Globoko je tudi pridobivalni prostor gline in kremenovega peska ter pridobivalni prostor lignita, ki se delno pokriva s pridobivalnim prostorom gline. Znotraj obeh območij je razpršena poselitev. V Vrbini je nahajališče proda. Na Bizeljskem je kamnolom-pridobivalni prostor dolomita. Od teh nahajališč je aktiven kamnolom na Bizeljskem. Rudnik lignita pri Globokem je že opuščen. Sanacija rudnika še ni izvršena. Obstajajo problemi, ker je nad rudnikom poseljeno območje razpršene gradnje. Zaradi posedanja so ponekod ti objekti v nevarnosti. Glinokop pri Globokem še delno izkoriščajo, večina pridobivalnega prostora je že sanirana. Dnevni kop kremenčevega peska je opuščen, a potencial še ostaja. Gramoznice v Vrbini so opuščene in se zaraščajo v sekundarni habitat ali pa so le predvidene v prostorskem aktu in bodo z akumulacijo He Brežice potopljene. Poseben razvojni problem je sovpadanje naselij in razpršene poselitve, ki je znotraj raziskovalnega prostora lignita. Varovanja in omejitve:

(33)Krško-brežiško področje je eno izmed najbolj potresno dejavnih področij v Sloveniji. Jakost potresov v Posavju lahko doseže VII. stopnjo in več po EMS lestvici. Takšna moč potresa povzroča rušenje objektov, predvsem starejših, grajenih pred letom 1963 (torej pred sprejemom predpisov o potresno varni gradnji) in delne poškodbe ter porušitve objektov, grajenih po letu 1963.

(34)Poplavna območja so ob Krki in Savi (Krška vas, del Čateških Toplic, Loče, Mihalovec, Rigonce, Velike Malence), kar predstavlja 10,04 % območja občine. Pogosto je tudi razlitje Sotle (Stara vas). Del Dolenje vasi je podvržena hodourniškim poplavam, kakor tudi nekatera ostala naselja in razpršen oblike gradnje, ki so locirane ob potokih.

(35)V Občini Brežice je evidentiranih več deset plazov, ki so večji in kritični, vsakodnevno pa nastajajo nova erozijska žarišča. Največ se jih pojavlja na severni strani občine – ob Sromljah in Pišecah, manj pa na južnih pobočjih. Večina plazov je saniranih. Plazovi ogrožajo nekatere stanovanjske gradnje in vikende (nap. stanovanjska stavba na naslovu Zgornja Pohanca 42, vikend v Velikih Malencah). Ostali plazovi ogrožajo predvsem infrastrukturo in kmetijske površine – večinoma vinograde.

(36)V občini so po podatkih Ministrstva za okolje in prostor zavarovana območja ter območja predlagana za zavarovanje varstvenih območij vodnih virov 3 območja v površini 4390,71 ha, kar predstavlja 16,36 % območja občine.

(37)Za požarno varnost v Občini Brežice skrbijo prostovoljna gasilska društva, ki jih je na območju občine 31. Profesionalna gasilska služba je v Krškem. Gasilska mreža je v občini pokrita. Požarna voda je zagotovljena iz hidrantov in avtocistern. Hidranti so priključeni na hidrantno omrežje s pitno vodo, vendar se pojavljajo težnje po tehnološki vodi (gradnja bazenov).

(38)V Občini Brežice je 30 zaklonišč od katerih ima le eno uporabno dovoljenje kot zaklonišče osnovne zaščite (zaklonišče ob vrtcu Mavrica).

(39)V bližini občinske meje Brežice je prisotna nuklearna elektrarna Krško. Gospodarska javna infrastruktura

(40)Omrežje regionalnih in državnih cest je sicer dobro razvejano, vendar se na omrežju pojavlja nekaj kritičnih točk, ki onemogočajo normalen potek prometa skozi naselja, kot tudi onemogočajo njihov kvaliteten razvoj. Problem predstavlja tudi neustrezna razpršena gradnja, ki se je stihijsko razvila ob prometnicah ter njihovi uvozi in izvozi na regionalne in državne ceste.

(41)Na območju občine je omrežje občinskih cest in javnih poti precej razvejano, kljub temu predvsem severni del občine in Gorjanci nimata ugodne dostopnosti do centralnih naselij, kot tudi ne do občinskega centra, obenem pa so povezave na sosednja območja slabe oziroma neobstoječe. Problem predstavlja mnogo slepo zaključenih cest predvsem na severnem območju občine. Problem predstavlja tudi slaba povezanosti vzhodnega dela občine ob občinski meji, saj je dostopnost mogoča le preko povezav, ki se nahajajo v osrednjem delu občine. Veliko oviro z vidika pretočnosti občine v smeri sever–jug predstavljata reka Sava in železnica. Na obeh so prehodi omejeni, na železniški progi bodo prehajanja še bolj omejena, saj je predvidena nadgradnja proge. Z državnimi prostorskimi akti sta načrtovani dve izven nivojski križanji, in sicer v Bukovšku in Brezini. Z državnim prostorskim aktom je načrtovana nova premostitev Save na relaciji rondo Terme Čatež–regionalna cesta Brežice–Dobova–Rigonce cestni odsek: 1335 (stacionaža cca 1100 m).

(42)Mesto Brežice imajo ustrezno urejen cestni sistem. Sedanja obvoznica dobiva značaj mestne zbirne ceste. Zato bo treba zgraditi novo vzhodno obvoznico mimo Brežic ki se bo priključevala na avtocesto. Prav tako je treba povezati slovenske vasi ob meji južno od avtoceste z novo povezovalno cesto, ki je prostorsko že umeščena.

(43)Hrbtenico železniškega omrežja na območju Občine Brežice predstavlja povezava mednarodnega pomena v okviru 10. panevropskega prometnega koridorja, kjer se načrtuje tudi rekonstrukcijo in dograditev daljinske železniške povezave mednarodnega pomena, ki bodo omogočale hitrosti do 160 km/h. V občini sta dve železniški potniški postaji Brežice in Dobova. Industrijski tiri so speljani le do poslovne cone Brezina.

(44)Mreža avtobusnega javnega potniškega prometa je slabo razvita. Redne povezave so zagotovljene predvsem v smeri glavnih regionalnih prometnic. Dobro je tudi razvit prevoz šolskih otrok iz zaledja v centralni del občine.

(45)Na območju občine so je na področju opremljanja z električno energijo dobro poskrbljeno. Omrežje je dobro razvejano in se po potrebi dopolnjuje. Večjih težav pri prenosih električne energije ni.

(46)V občini je zgrajeno plinovodno omrežje, ki je že v uporabi: – razvod Drnovo–Češnjice–Cerklje–Krška vas–Brežice ob katerem so plinificirana predvsem naselja Črešnjice, Cerklje, Župeča vas, Račja vas, Boršt, Krška vas, Brežice z zaselkoma Trnje in Zakot – omrežje v izgradnji v Brežicah ter razvod Čatež in Terme Čatež.

(47)V občini ni celoten sistem oskrbe s pitno vodo v upravljanju javne gospodarske službe, saj kar nekaj lokalnih skupnosti samostojno vodi vodooskrbo pod vodstvom vodovodnih odborov. V občini deluje 7 vodovodnih sistemov (VS Brežice, VS Pišece, VS Mokrice, VS Sromlje, VS Bizeljsko, VS Križe in VS Mrzlavski gaj–Vitovec–Stankovi). Vodovodni sistem Artiče še ni v upravljanju občine. Ravno tako je na južnem predelu občine nekaj vodovodnih sistemov, ki še niso v upravljanju občine.

(48)V občini se nahajajo trije kanalizacijski sistemi. Ti sistemi se nahajajo na trinajstih širših poselitvenih območjih: Brežice, Čatež ob Savi, Dobova, Globoko, in del naselja Dečno selo, Jesenice, Mala Dolina, Mihalovec, Mostec, Nova vas pri Mokricah, Obrežje, Rajec, Slovenska vas in Velika Dolina. Celotna dolžina kanalskih vodov sekundarnega in primarnega omrežja, ki ga upravlja Komunala d.o.o., Brežice znaša 118,6 km.

(49)Za ravnanje z odpadki v Občini Brežice skrbi Komunala Brežice d.o.o.. V sistem zbiranja, odvažanja in odlaganja komunalnih in drugih odpadkov je v občini zajeto okoli 22.530 prebivalcev ter vsa podjetja in javni zavodi, kar pomeni, da je odvoz odpadkov urejen na območju celotne občine. V neposredni bližini Boršta oziroma jugo vzhodno od Letališča Cerklje ob Krki je lociran zbirno reciklažni center, kjer odpadke ločujejo po posameznih frakcijah. Na celotnem območju Občine Brežice so vzpostavljeni ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadkov – steklo, papir, odpadna embalaža. Komunalno podjetje je na primeren način osveščalo ljudi o skrbnem odlaganju in ločevanju odpadkov, kar kaže tudi poročilo iz terena, da ni več črnih odlagališč oziroma so ta izjemno redka in lokalna. Komunalni odpadki se že od leta 2005 odvažajo na odlagališče Leskovec pri Novem mestu, s katerim upravlja CEROD Novo mesto.« 4. člen Drugi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(2)Turizem Terme Čatež so največji turistični subjekt v občini. Ob vzpostavitvi protipoplavnih ukrepov se odpira možnost za kvalitetno širitev termalno zabaviščnega kompleksa. Bogate kulturne značilnosti in naravne danosti ter dobra dostopnost predstavljajo za občino izjemen potencial za turizem. Ob dejstvu, da varstveni režimi, predvsem na nekaterih predelih občine predstavljajo omejitve za večji razvoj drugih dejavnosti, predstavlja turizem potencial za gospodarski razvoj. Razvoj turizma v mestu in na podeželju je prepoznan kot perspektivna dejavnost v občini, še posebej s povezovanjem športne infrastrukture ter naravne in kulturne dediščine. Poleg razvoja podeželskega turizma ima občina tudi kvalitetne prostorske in vsebinske možnosti razvoja na področju športno rekreativnih dejavnost (rečni turizem, zdraviliški turizem ipd.) z že obstoječo kvalitetno infrastrukturo ter možnostjo nadgradnje le te v usmerjene turistične ponudbe. Pomemben segment celovitega turističnega produkta je dopolnilna ponudba turističnih kmetij ter turističnih zidanic.«

1. člen Tretja alineja četrtega odstavka
2. člena se spremeni tako, da se glasi: » – Vzpostavili se bodo centri, ki bodo delovali kot izhodišče turistične ponudbe na posameznih delih občine: za osrednji del občine – mesto Brežice, za severni del občine – naselje Bizeljsko, za južni del občine – terme Čatež in vinogradniško območje Gadova peč. Prav tako pomembni pa sta tudi izhodiščni točki Bušeča vas, vezana na Krko in Podgorjansko vinsko turistično cesto ter izhodiščna točka Pečice kot izhodiščna točka za poti po Orlici in kot navezava na sosednji občini ter Kozjanski regijski park in grad Podsreda. Širše območje Bizeljskega s Sromljami, Pišecami, Podgorjem, Zgornjo Pohanco je vinogradniško usmerjeno. Po območju potekajo številne vinogradniške ceste in poti.« Osma alineja četrtega odstavka
3. člena se spremeni tako, da se glasi: » – V osrednjem delu občine se bo krepila turistična dejavnost Term Čatež in Term Paradiso ter njihova odprtost in povezanost z ostalimi nosilci turistične ponudbe v občini.«
4. člen Prvi odstavek
5. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(1)Gospodarstvo: – Širitev in ureditev obstoječih gospodarskih con (Dobova, Brezina pri Brežicah). – Načrtovanje novih gospodarskih koridorjev (na vzhodnem delu ob Cesti Svobode in južno od naselja Trnje ob obstoječi vpadnici, širitev gospodarske enote v Šentlenartu in združitev dveh subjektov pri nivojskem križanju regionalne ceste v Gornjem Lenartu).« Peti odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(5)Oskrba in družbena javna infrastruktura: – Zagotavljanje prostorskih možnosti za predšolsko, osnovnošolsko, srednješolsko, višješolsko in univerzitetno izobraževanje. Vzpostavitev centralne OŠ v Brežicah in centralnega vrtca v Brežicah na obstoječi lokaciji. Ob obstoječi srednji trgovski in ekonomski šoli se ob atletskem stadionu zagotovi večje športne površine. – Zagotovitev prostorskih možnosti za razvoj športnih in rekreativnih dejavnosti na območju mesta Brežice. Rekreacijske površine naj se prioritetno umeščajo v rekreacijski center Vrbina. Večje športne površine se umeščajo ob šolski kompleks ETRŠ, ki je umeščen v podaljšku naselja Zakot.«

1. člen Druga alineja prvega odstavka
2. člena se spremeni tako, da se glasi: »– Prednostna območja za razvoj gospodarstva so obstoječe in načrtovane gospodarske cone IC Brezina, OC Dobova, gospodarsko območje v Šentlenartu (TPV in ostali), GC Krška vas, IC Slovenska vas, IC Bizeljsko. Še posebej pomembno za gospodarski razvoj občine pa je poslovno središče Feniks ter načrtovani logistični center pri Dobovi.« Peta alineja prvega odstavka
3. člena se spremeni tako, da se glasi: »– Območja za pridobivanja mineralnih surovin so: kamnolom Bizeljsko-širitev, površinski kop Globoko, gramoznica Boršt in pridobivalni prostor Bizeljsko. Izkoriščanje mineralnih surovin v občini predstavlja pomembno gospodarsko panogo.«
4. člen Četrti odstavek
5. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(4)Za dolgoročen in uravnotežen razvoj občine je pomembna izgradnja izven nivojskih križanj prometne in železniške infrastrukture, kakor tudi izgradnja obvoznic ob mestu Brežice (vzhodna obvoznica, Vrbinska cesta, Brezinska obvoznica), v naseljih Skopice, Cerklje ob Krki in Dobovi. V primeru ukinitve nivojskih prehodov je dopustno umeščanje nadomestnih cest v pasu 300 m levo in desno od osi skrajnega tira proge.« 9. člen Dvanajsta alineja prvega odstavka 14. člena se spremeni tako, da se glasi: »– Območje Kozjanskega parka« 10. člen Doda se nov četrti odstavek 16. člena, ki glasi: »

(4)Pri prometnem načrtovanju je treba upoštevati načela celostnega prometnega načrtovanja na način, da se povzamejo ukrepi, ki so predvideni s Celostno prometno strategijo Občine Brežice.« 11. člen Šesti odstavek 17. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(6)Stanje cestnega omrežja na območju mesta Brežic je zadovoljivo. Skoraj ob vseh prometnicah so zagotovljene površine za pešca. Kolesarski promet je slabo razvit in ga je treba nadgraditi. Trenutno se vzpostavlja primarna kolesarska žila, ki bo povezala Terme Čatež, kot največji iniciator turizma, z občinski centrom. Ob glavni prometni vpadnici – Bizeljski cesti je še zadosti razpoložljivega prostora za tvorbo kolesarske površine. S tem bi povezali osrednji del mesta Brežice z zunanjim robom. V mestnem jedru so hitrosti omejene na 30 km/h kar omogoča kolesarju prosto kolesarjenje po vozni površini.« 12. člen Sedmi odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(7)Kolesarske poti se na območju občine povežejo v omrežje, ki povezuje večja središča in se nadgrajujejo v povezan sistem za dnevne migracije ter v rekreativne in turistične namene. Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti za dnevne migracij ter v rekreativne in turistične namene.« Enajsti odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(11)Občina je vključena v projekt Sava-Krka bike. Občina Brežice upošteva načela trajnostne mobilnosti, in sicer spodbuja peš promet, kolesarstvo in uporabo javnega potniškega prometa.« 13. člen Tretji odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(3)Urejenih parkovnih površin in zelenic v strnjenem mestnem prostoru Brežic se načeloma ne bo namenjalo za parkiranje. Obstoječe parterne zelene površine pri večstanovanjskih objektih naj se praviloma ohranjajo.« Četrti odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(4)S prostorskimi rešitvami se bo v Brežicah omogočilo povečanje parkirnih kapacitet ob obstoječih javnih objektih in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov, skladno s potrebami teh objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže novih objektov in odprte javne površine.« Šesti odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(6)Za potrebe turističnega razvoja ter lokalnega prebivalstva se bo v okviru naselij omogočalo ureditev manjših parkirišč.« Deveti odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(9)Parkirne prostore za avtodome umeščamo v okviru kampov (v Termah Čatež, v Vrbini ipd.) dodatna parkirišča pa se usmerja na dobro dostopne in s strokovno podlago preverjene lokacije v mestu Brežice in neposredni bližini avtoceste. Tudi v okviru turističnih kmetij naj se zagotovijo prostorske možnosti za umeščanje parkirnih prostorov za avtodome ob upoštevanju kulturne krajine.« 14. člen Četrti odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(4)Vodovodni sistem Brežice je sestavljen iz 7 vodovodnih sistemov (VS Brežice, VS Pišece, VS Mokrice, VS Sromlje, VS Križe, VS Mrzlavski gaj–Vitovec–Stankovo, VS Bizeljsko). V občini se nahaja še kar nekaj vodovodnih sistemov, ki še niso v upravljanju občine. Tu gre predvsem za manjše sisteme, ki se napajajo iz sledečih vodnih zajetij: – Zlaman potok (vodovodni sistem Šapole – delno sega v Občino Krško) – Riglec (del Velike Doline) – Toplica (del Velike Doline) – Podvrtiči (del Velike Doline) – Jarek (del Velike Doline) – Zgornja Pohanca (vodonosni sistem Oklukova gora–Volčje) – Studenec (vodovodni sistem Gazice – tam, kjer je vodni vir »Studenec«) – Na območju Gorjancev je še kar nekaj vodovodnih sistemov, ki še niso v upravljanju občine.« Peti odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(5)Z namenom zagotavljanja ustrezne kontrole nad kvaliteto pitne vode na območjih, ki se oskrbujejo iz teh sistemov, mora občina sisteme, ki še niso v upravljanju občine in bi v skladu z Uredbo o oskrbi s pitno vodo morali biti prevzeti v upravljanje.« Deseti odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(10)Nova vodovodna omrežja se praviloma gradijo v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu.«

1. člen Peti odstavek
2. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(5)Varovati je treba tudi vse lokalne vire, ki oskrbujejo naselja in druga manjša zajetja vode v občini, še posebej naselja ob Artičah ter del območja na Gorjancih.«

1. člen V prvem odstavku
2. člena se številka »113« nadomesti s številko »118«, in številka »69« s številko »208«. V zadnjem stavku četrtega odstavka se črta besedilo »in sicer 9698 prebivalcev«. V šestem odstavku
3. člena se številko »6832« nadomesti s številko »6239«. Sedmi odstavek
4. člena se črta.
5. člen Prvi odstavek
6. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(1)Čez območje občine potekajo visokonapetostni daljnovodi, kablovodi in RTP: – DV 400 kV Maribor–Krško, – DV 2x400 kV Tumbri–Krško, – DV 2x110 kV Krško–Brežice, – kablovod KBV 2x110 kV Brežice–HE Brežice, zgrajen na podlagi Uredbe o DPN za območje HE Brežice, Uradni list RS, št. 50/12.« Drugi odstavek 30. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(2)Predvideni pa so še naslednji visokonapetostni daljnovodi: – DV 2x400 kV Cirkovce–Krško, – DV 2x400 kV Tumbri–Krško, – povezovalni vod 2x110 kV za vključitev HE Mokrice (sprejeta Uredba o DPN za območje HE Mokrice, Uradni list RS, št. 69/13), – DV 2x110 kV Brežice–Mokrice–Republika Hrvaška (sprejet Odlok o lokacijskem načrtu za daljnovod 2x110 kV Brežice–Mokrice–meja z Republiko Hrvaško, Uradni list RS, št. 46/92, 6/93) ostane v veljavi od približno parc. št. 887 k.o. Veliki Obrež do meje z Republiko Hrvaško.« Četrti odstavek 30. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(4)V urbanih in delno urbanih naseljih v občini je treba pristopiti h kabliranju nizkonapetostnih vodov. Prioritetno je to treba v Trnju in mestu Brežice.« 18. člen 31. člen se spremeni tako, da se glasi: »

(1)V občini je zgrajeno plinovodno omrežje razvod Drnovo–Češnjice pri Cerkljah–Cerklje ob Krki–Krška vas–Brežice, ob katerem so plinificirana predvsem naselja Črešnjice pri Cerkljah, Cerklje ob Krki, Župeča vas, Račja vas, Boršt, Krška vas, Brežice z zaselkoma Trnje in Zakot. V izgradnji pa je omrežje v Brežicah ter razvodi na območju Brezine severno od Brežic nad železniško progo, Čatež ob Savi in Terme Čatež.

(2)Predvideva se širitev plinskega omrežja na območja ob cesti med Brežicami vključno z Dobovo, ter naselja Skopice v navezavi na Krško vas. Za plinovodno omrežje Brežic so izdelani projekti PGD in PID. Koncesionar za oskrbo s plinom v občini je Adriaplin d.o.o. Ljubljana.

(3)Na območju občine se načrtuje prenosni plinovod: – R44A Krško–Bregana.«

1. člen V prvem odstavku
2. člena se na koncu stavka izbriše ločilo ».« in se doda novo besedilo »- optično omrežje.«
3. člen Prvi odstavek
4. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(1)V občini je evidentiranih 15 pokopališč. Poleg centralnega pokopališča v Brežicah, ki je v fazi širitve modernizacije, se v prostoru nahajajo še v KS Artiče – pokopališče Artiče, v KS Bizeljsko – pokopališče Bizeljsko in Orešje, v KS Dobova – pokopališče Dobova, v KS Kapele – pokopališče Kapele, v KS Pišece – pokopališče Pišece, v KS Cerklje ob Krki – pokopališči Cerklje in Bušeča vas, v KS Sromlje – pokopališče Sromlje, v KS Čatež ob Savi – pokopališče Čatež, v KS Velike Malence – pokopališče Velike Malence, v KS Jesenice na Dolenjskem – pokopališče Jesenice na Dolenjskem, ki ima zagotovljeno širitev in v KS Velika Dolina – pokopališči Ponikve in Cirnik.« 21. člen 49. člen se spremeni tako da se glasi: »

(1)Območje občine je razdeljeno na prostorske enote s skupnimi značilnostmi glede oblikovanja naselij in kulturne krajine ter usmeritvami za razvoj dejavnosti.

(2)PREN-01 PEČICE KRIŽE Enota Pečice Križe predstavlja posebno območje znotraj občine. Večji del enote spada v krajinsko podenoto Obsavsko gričevje (Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji), za katero je značilna kulturna krajina na valovitem reliefu. V tej enoti je nekaj vinogradov in sadovnjakov, vendar prevladujejo njive, travniki in gozd. Območje je nekoliko odmaknjeno. V severnem oziroma severovzhodnem, strmejšem delu enote se razprostira gozd, ki je prepleten s krčevinami, celki, na katerih stojijo samotne gručaste kmetije. Za preostali del enote je značilen mehek, rahlo valovit relief z njivami in travniki ter gručastimi zaselki. Gručasti naselji Pečice in Križe imata izjemno lego ter še ohranjene in skladne gabarite naselja. Razpršena poselitev je prisotna, vendar ne predstavlja večjega problema. Enota izkazuje veliko krajinsko skladnost. Primarna dejavnost območja še naprej ostaja kmetijstvo, vendar se razvija tudi turizem, predvsem v povezavi s planinskimi potmi, rekreacijo in navezavami na grad Podsreda in ostale atrakcije v okolici. Posebno pozornost je treba nameniti ohranitvi naselbinske kulturne dediščine in ohranjanju tradicionalnih vzorcev poselitve. Gručasti naselji Pečice in Križe se ohrani v obstoječih gabaritih, poselitev se načrtuje v okviru ureditvenih območij naselij. V tej enoti so sicer maloštevilne zidanice zelo vidno izpostavljene, kar pomeni, da je treba posebno pozornost posvetiti njihovemu oblikovanju, morebitnim prenovam ter novogradnjam. Nujna je krajinske sanacija kamnoloma, ki predstavlja močno vidno degradacijo v prostoru, nad naseljem Pečice. Na območju se bo ohranjalo prvotno strukturo gradnje v obliki naselij in samostojnih kmetij. Občina bo težila k notranjemu razvoju naselij in ohranjali kvalitetno kulturno krajino tudi s spodbujanjem razvoja kmetijske dejavnosti. Naselja se bodo urejala in prenavljala z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture.

(3)PREN-02 JUŽNA POBOČJA ORLICE Za južna pobočja Orlice ob severnem robu občine je značilen razgiban relief z večjim številom manjših slemen, dolin in grap ter z gozdom poraščena pobočja. Enoto pokriva raznolik površinski pokrov z velikim deležem gozda (sever) s posameznimi krčevinami, celki; vinogradi, deloma ekstenzivnimi sadovnjaki in razpršeno poselitvijo na gričevju ter majhnimi gručastimi zaselki in drobno členjeno kmetijsko krajino, pretežno njivsko krajino na uravnanem rahlo valovitem terenu, praviloma južno od ceste Sromlje–Pišece. Pester, razgiban relief različnih strmin in smeri ter raznolik površinski pokrov določata veliko krajinsko pestrost. V enoti je čedalje več razvrednotenih krajinskih območij, ki nižajo vrednostno oceno. Prisotno je zaraščanje. S spodbujanjem dejavnosti, ki so tu tradicionalne je treba omejevati odseljevanje. Kmetijsko rabo na območju se ohranja v obstoječem obsegu ali povečuje. Omejiti je treba razpršeno gradnjo, predvsem počitniških hišic, upoštevati tradicionalne elemente gradnje in izraziti naselja ter na ta način povečati skladnost območja. Zagotovi se oblikovanje krajine za vse posege v prostor in uredi krajinski prostor na izpostavljenih, prisojnih pobočjih in slemenih. Varuje naj se vedute na prostorske dominante, gradove in cerkve, ter tako izboljšuje orientacijo v prostoru. Prednostno se zagotavlja sanacija kamnolomov na izpostavljenih krajinskih legah. Na območju se bo ohranjalo prvotno strukturo gradnje naselij. Kvalitetna in potencialna območja zidanic se bodo nadgrajevalo in vključevalo v turistično ponudbo. Naselja in razpršeno poselitev se bo urejalo in prenavljalo z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture.

(4)PREN-03 OŽJE BIZELJSKO Ožje Bizeljsko z naseljem Bizeljsko obsega severovzhodni del občine, kjer se nahajajo najboljše vinogradniške lege. Prevladujejo vinogradi na gričevju, nekaj je tudi sadovnjakov in travnikov. V tej enoti so vinogradi večji in bolj strnjeni. Za enoto je značilen razgiban, rahlo valovit teren in visoka krajinska pestrost. Odprtost, razglednost je posebnost in vrednost območja, iz katerega se odpirajo pogledi na obsoteljsko ravnico ter vinogradniško območje v republiki Hrvaški (hrvaško Zagorje.) Privlačnost območju povečuje tudi naselje Bizeljsko ter dokaj dobra prometna dostopnost. Zaradi vidne izpostavljenosti. Zagotavljati je potrebno značilnosti vinorodne krajine ter njeno poselitev in s tem ohranjati prepoznavno kulturno krajino. Kmetijsko rabo se ohranjanja v obstoječem obsegu. Preprečuje se zaraščanje. Kmetijske površine se varuje pred urbanizacijo, razen v primeru nujnih prioritet, ki so ključne za nadaljnji razvoj občine. Prednostno se razvija turizem, predvsem dejavnosti vezane na vinogradniški in vinarski turizem. Zaradi vidne izpostavljenosti celotne enote je treba še posebej paziti na oblikovanje, razporeditev in gabarite objektov. Z notranjim razvojem naselij, zaselkov, sanacijo razpršene gradnje, oblikovno sanacijo objektov in s prenovo degradiranih območij je potrebo izboljšati skladnost in privlačnost območja. Tako se preprečuje nadaljnji razvoj razpršene gradnje, vizualno degradacijo prostora in varuje vedute na dominante in pomembne orientacijske točke območja (Bizeljski grad, vodovodni stolp, cerkev Sv. Vid, cerkev Sv. Lovrenc). Na območju se bo ohranjalo prvotno strukturo gradnje naselij. Kvalitetna in potencialna območja zidanic se bodo nadgrajevala in vključevalo v turistično ponudbo. Naselja in razpršeno poselitev se bo urejalo in prenavljalo z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture.

(5)PREN-03A KMETIJA OREŠJE

(6)PREN-05 GREBENSKI SVET VZHODNO OD DRAMLJE Grebenski svet vzhodno od Dramlje ima podobne krajinske značilnosti kot enota zahodno od nje. Za območje je značilen zelo razgiban relief z velikim številom manjših grebenov, slemen, dolin in grap, ki tečejo v vse smeri. Značilen je preplet različnih kmetijskih kultur z gozdom in urbanizacijo. Visok je delež vinogradov. Iz nekaterih razglednih pobočij ali slemen se odpirajo pogledi na obsoteljsko ravnico, dolino Dramlje in cerkve, v tej enoti še posebej pomembne orientacijske točke. Območje je turistično zanimivo zaradi posebnosti repnic, dokaj dobre prometne dostopnosti ter že ustvarjenih zametkov turistične ponudbe vzdolž ceste Brežice–Bizeljsko. V obravnavani enoti je treba predvsem omejiti razpršeno gradnjo in izraziti naselja (Stara vas Bizeljsko, Brezovica na Bizeljskem) ter zagotavljati pogoje za razvoj turizma. Poudarek je na oblikovni prenovi objektov ter izboljšanju cestnih ter peš in kolesarskih povezav znotraj enote. Zagotovi se sanacija kamnoloma (peskokopa) Bizeljsko. Na območju se bo ohranjalo prvotno strukturo gradnje naselij. Kvalitetna in potencialna območja zidanic se bodo nadgrajevalo in vključevalo v turistično ponudbo. Naselja in razpršeno poselitev se bo urejalo in prenavljalo z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture.

(7)PREN-06 GREBENSKI SVET ZAHODNO OD DRAMLJE Za Grebenski svet zahodno od Dramlje je prav tako značilen zelo razgiban relief z velikim številom manjših grebenov, slemen, dolin in grap, ki tečejo v vse smeri. Osnovne smeri oz makrorelief pa ima poudarjeno smer sever-jug. Tako širše doline oziroma njihovi vodotoki (Dramlja, Gabrnica, Sromljica, Močnik …) glavna slemena in na to vezane cestne povezave tečejo v smeri sever jug. Na območju je potrebna sanacija razpršene gradnje predvsem v obliki zaključevanja poselitvenih območij, kjer se bo dopuščalo zgoščevanje in notranji razvoj. Kvalitetna in potencialna območja zidanic se bo nadgrajevalo in vključevalo v turistično ponudbo. Naselja in območja sanacije razpršene gradnje se bo urejalo in prenavljalo z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja, kar bo območju dalo novo podobo.

(8)PREN-07 DOBRAVA JOVSI OBSOTELJE in PREN-04 OBSOTELJE SEVER Enoto opredeljuje ravnica Dobrave in dolina reke Sotle. Za enoto so značilne ugodne razmere za sadjarstvo in vinogradništvo. – cerkve, gradovi. Zaznavna smer prostora je proti jugu. Proti vzhodu se Dobrava polagoma dviga do uravnavanega slemena kapel, kjer se teren strmo spusti v depresijo ob reki Sotli, imenovano Jovsi. Severno od Jovsev sega rahlo valovit teren Bizeljskega vse do Sotle. Sotla je v tem delu značilna ravninska reka z mnogimi meandri. Pred leti so njen spodnji tok regulirali in skorajda izravnali njen tok. Na območju se pojavljajo strnjena gručasta naselja, razpršena poselitev se ni razvila v velikem obsegu. Na območju naselij se bo ohranjalo prvotno strukturo gradnje naselij. Naselja in razpršeno poselitev se bo urejalo in prenavljali z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture. Naselja in območja sanacije razpršene gradnje se bo urejalo in prenavljalo z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja

(9)PREN-08 BREŽIŠKO POLJE, PREN-10 ČATEŽ, PREN-10A TERME ČATEŽ in PREN-15 OBREŽJE SLOVENSKA VAS Enote opredeljuje ravnina na rečnih nanosih, produ, glini in ilovici spodnjega toka reke Krke in Save. Za prostor je značilen izrazito raven relief. Osnovna smer v prostoru poteka od vzhoda proti zahodu. Prostor zaznamuje predvsem reka Krka, ki je s svojimi naplavinami pred izlivom v Savo izoblikovala obsežno ravnico. Ob Krki in Savi, ki imata sotočje pod Brežicami, v enoti ni večjih vodotokov. Manjši potočki v ravnini so večinoma regulirani in raznaravljeni. Stoječa voda se občasno pojavlja v močvirnem Krakovskem gozdu. Ostanki geomorfnega delovanja voda, rokavi in mrtvice, so ob Savi, ki je tukaj nekoč tekla v razvejani strugi, značilna za srednji rečni tok. Na začetku prejšnjega stoletja je bila Sava regulirana, s čimer je bil njen tok umirjen, zemljišča ob njej pa osušena in spremenjena v obdelovalna tla. Spremembe so bile tako velike, da je ob tem izginilo tudi nekaj naselij. Za enoto je značilna intenzivna kmetijska izraba – velika njivska posestva ter obsežne travniške površine. Z intenzivnostjo obdelave kmetijskih tal narašča tudi raznaravljenost prostora in delež reguliranih vodotokov. Manj intenzivno so izrabljena le območja z večjo talno vlago. V posavskem delu enote se pojavlja več gramoznic, ki pa ne spreminjajo značaja širšega območja. Večina naselij leži ob križiščih starih poti v ravnini, prevladujejo manjša gručasta naselja in v pojav razpršene gradnje, ki v večji meri zaznamuje prostor. Največje naselje so Brežice z gradom, ki so nastale na terasi nad nekdanjim tokom Save. Z regulacijo reke je mesto izgubilo tudi neposreden stik s Savo. Za posavski del Krško-Brežiškega polja, ki sega v območje Občine Brežice je značilna največja stopnja raznaravljenosti in urbanizacije (intenzivno kmetijstvo, topolovi nasadi, gramoznice, daljnovodi, ceste …). Območje večje krajinske pestrosti so le ob Krki in ponekod ob mrtvicah Save. Na območju naselij se bo ohranjalo prvotno strukturo gradnje naselij. Naselja in razpršeno poselitev se bo urejalo in prenavljali z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture. Na širšem območju Gmajne je potrebna tudi sanacija razpršene gradnje predvsem v obliki zaključevanja poselitvenih območij, kjer se bo dopuščalo zgoščevanje in notranji razvoj. Naselja in območja sanacije razpršene gradnje se bo urejalo in prenavljalo z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Na območju se nahaja tudi osrednja poselitvena os v okviru katere se bo spodbujala intenzivna urbanizacija. Naselja se bo urejalo in prenavljalo s sodobnimi načeli arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture v naselbinskih jedrih.

(10)PREN-08O OBMOČJE ZA PROSTO REJO ŽIVALI GLOGOV BROD

(11)PREN-09 IN PREN-09A RAVNICA KRKE IN SAVE Enoto opredeljuje ravnina na rečnih nanosih, produ, glini in ilovici spodnjega toka reke Krke in Save. Za prostor je značilen izrazito raven relief. Osnovna smer v prostoru poteka od vzhoda proti zahodu. Relief enote je razmeroma raven z nadmorskimi višinami med 150 in 160 m, ki padajo v vzhodni smeri. Prostor zaznamuje predvsem reka Krka, ki je s svojimi naplavinami pred izlivom v Savo izoblikovala obsežno ravnico. Za enoto je značilna intenzivna kmetijska izraba – velika njivska posestva ter obsežne travniške površine. Z intenzivnostjo obdelave kmetijskih tal narašča tudi raznaravljenost prostora in delež reguliranih vodotokov. Manj intenzivno so izrabljena le območja z večjo talno vlago. V posavskem delu enote se pojavlja več gramoznic, ki pa ne spreminjajo značaja širšega območja. Večina naselij leži ob križiščih starih poti v ravnini. Pri teh naseljih se pogosto v bolj ali manj dosledni obliki pojavlja panonski obcestni vzorec pozidave. Na robu, ob prehodu v gričevje, prevladujejo manjša gručasta naselja. Na območju se bo ohranjalo prvotno strukturo gradnje naselij. Preprečiti je treba nadaljnje širjenje poselitve ob komunikacijah. Težilo se bo k notranjemu razvoju naselij in ohranjali kvalitetno kulturno krajino. Naselja se bo urejalo in prenavljalo z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture.

(12)PREN-11 GAZICE Enota Gazice je posebnost, saj se na sicer zelo ravnem območju kot izjema nahaja pretežno gozdnata vzpetina nad naseljem Gazice, ki jo Krka obkroži po južni strani. Vrh te vzpetine sega 45 m nad preostalo ravnino. Tu se kot izjemni krajinski vzorec pojavijo vinogradi na prisoji. Vinogradi se dvigajo nad zavojem Krke in ravnico ob njej. Območje je dobro dostopno in dokaj gosto poseljeno. Območje vinogradov je vizualno izpostavljeno in zelo razgledno. Ohranja se prepoznavno kulturno krajino. Kmetijsko rabo se ohranjanja v obstoječem obsegu. Zaradi vidne izpostavljenosti celotne enote je treba še posebej paziti na oblikovanje, razporeditev in gabarite objektov. Objekti morajo biti razporejeni ob prometnice, pri čemer se jih ne postavlja na južno stran spodnje ceste. Gabariti naselja Gazice naj ostanejo nespremenjeni, poselitve se načrtuje v okviru ureditvenega območja naselja. Novogradnje izven naselja ali izven območja zidanic niso dovoljene. Preprečuje se vizualno degradacijo prostora in varuje vedute na reko Krko. Zaradi visoke vrednosti, skladnosti, prostorskega reda, je treba območju posvetiti posebno pozornost, ga ohraniti oziroma še izboljšati njegove značilnosti.

(13)PREN-12 GORJANCI ZAHOD (PREN-12A IZJEMNA STANKOVO in PREN-12B IZJEMNA GADOVA PEČ) Za enoto Gorjanci zahod so značilna strnjena naselja, umeščena med oziroma na obrobje obdelovalnih površin in skupaj z njivami, travniki, vinogradi, travniškimi sadovnjaki in z zaplatami gozdov ustvarjajo mozaično strukturo z jasno členjenostjo prostora. Kmetijske površine so praviloma na ozkih terasah, urejenih po plastnicah pa tudi na uravnanih površinah med gričevjem in ponekod v vrtačah. Vinogradi na prisojnih območjih se večkrat strmo spuščajo v dolino – planoto, kjer so zaselki, gručaste vasi. Osojna in strmejša pobočja v večini porašča gozd. Značilni so vinogradi s tradicionalno obdelavo vrst po padnici in z zidanicami, nanizanimi ob poti, večkrat na vrhu slemena. Pobočja nad vinogradi so praviloma poraščena z gozdom. Vinogradniška območja so v večini razgledna in vidno izpostavljena. Posebnost območja sta enoti Stankovo in Gadova Peč, vinogradniški območji, ki imata izjemne kvalitete. Obe sta uvrščeni v izjemne krajine. Gre za edinstveno vinogradniško organizacijo prostora na strmih, praviloma prisojnih pobočjih, s potekom vrst po padnici in ovršno razporeditvijo vinskih hramov in zidanic (slemena vzporedna s plastnicami) vzdolž slemenske poti. Znotraj obravnavane enote je treba ohranjati tradicionalno razmerje med poseljenimi in obdelovalnimi površinami. Poselitev se zadržuje v okvirih ureditvenih območij naselij. Ne dovoljuje se nastajanje novih naselij ali razmah razpršene gradnje. Potrebna je oblikovna prenova vasi in prenova degradiranih območij. Kakovostna tradicionalna vinogradniška območja se varuje predvsem z ohranjanjem drobne, urejene parcelne strukture z vrstami po padnicah in z zidanicami na slemenu ter preprečevanjem pregoste poselitve teh območij. Posebno pozornost se nameni oblikovanju vinogradniških objektov na vidno izpostavljenih pobočjih. Na območjih, ki so manj vidno izpostavljena, se dovoljuje zazidava počitniških hišic z manj strogimi merili (območje nad Mrzlavo vasjo). Omogoči se naj razvoj turizma in rekreacije v povezavi z vinogradniškim, vinarskim turizmom, z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah in v povezavi s kopalnim in tudi termalnim turizmom (reka Krka, Klunove toplice). Na območju se bo ohranjalo prvotno strukturo gradnje v obliki naselij in samostojnih kmetij. Težilo se bo k notranjemu razvoju naselij in ohranjali kvalitetno kulturno krajino tudi s spodbujanjem razvoja kmetijske dejavnosti. Kvalitetna in potencialna območja zidanic se bo nadgrajevalo in vključevalo v turistično ponudbo. Naselja se bo urejalo in prenavljalo z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture.

(14)PREN-13 CIRNIK Enoto Cirnik skoraj v celoti porašča gozd. Prevladujejo listnati in mešani gozdovi. V zahodnem delu enote se nahajajo tri manjša, gručasta naselja (Izvir, Kamence, Čedem) obdane z obdelovalnimi površinami, katere obkroža gozd. Nujna je ohranitev gozdnatosti območja. Krčenje gozdnih površin ni dovoljeno. V zahodnem delu enote se poselitev zadržuje v okvirih ureditvenih območij treh manjših naselij. Ne dovoljuje se nastajanje novih naselij ali razmah razpršene gradnje. Na območju se bo ohranjalo prvotno strukturo gradnje v obliki naselij in samostojnih kmetij. Težilo se bo k notranjemu razvoju naselij in ohranjalo kvalitetno kulturno krajino tudi s spodbujanjem razvoja kmetijske dejavnosti. Naselja se bo urejalo in prenavljalo z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja, kar bo območju dalo novo podobo.

(15)PREN-14 MOKRICE PONIKVE in PREN-14A MOKRICE Za enoto Mokrice Ponikve (mikroenota gradu Mokrice), ki se nahaja na jugovzhodnem delu občine, je značilen rahlo razgiban, valovit relief z posebno terasasto obdelavo kmetijskih, predvsem njivskih površin. Za območje so značilna gručasta naselja na izravnavah, obdana z njivsko, travniško krajino (podolgovate, valovite njive in trajni travniki). Vinogradov je manj. Nahajajo se na zaključenih, zanje primernih pobočjih. Nekaj je tudi travniških sadovnjakov. Raznolik površinski pokrov ustvarja mozaično strukturo z jasno členjenostjo prostora. Med obdelane, rahlo valovite uravnave terena se iz vzhodne smeri zajedajo globoke grape Grajskega in Koričanskega potoka, katerih pobočja so poraščena z gozdom. Območje izkazuje visoko stopnjo skladnosti in reda. Posebnost območja je grad Mokrice, ki izboljšuje vrednost celotnemu območju. Območje gradu Mokrice obsega igrišče za golf, parkovni del gradu, nasade viljamovk. V območju se je treba osredotočiti predvsem na obnovo vasi, na notranji razvoj s prenovo degradiranih območij. Ne dovoljuje se razpršene gradnje, s čimer se bo ohranilo dokaj neporušeno, tradicionalno razmerje med poselitvijo in obdelovalnimi površinami. Primarna dejavnost območja ostaja kmetijstvo z navezavo na turizem (dopolnilne dejavnosti na kmetiji, rekreacija, planinske poti, grad Mokrice)

(16)PREN-16 NASELJE BIZELJSKO, PREN-17 CERKLJE ZUPECA VAS, PREN-18, 18A IN 18B BREŽICE in PREN-19 DOBOVA Območja naselij se urejajo z urbanističnimi načrti.

(17)PREN-21, PREN-22, PREN-23 IN PREN-25 OBVODNA POVRŠINA OB KRKI ZA SPROSTITEV IN ODDIH Na območjih se nahajajo kopališča ob reki Krki. Na območju je potrebna pozornost pri vzpostavitvi režimov, da se prepreči negativne vplive na okolje.

(18)PREN-24 ŠPORTNO IGRIŠČE GAZICE Na območju se nahaja v naravi že obstoječe športno igrišče Gazice v obliki travnatega nogometnega igrišča.

(19)PREN-26 ŠPORTNO IGRIŠČE ČREŠNJICE Na območju se nahaja v športno igrišče Črešnjice.

(20)PREN-27 REKREACIJSKA POVRŠINA ARTIČE Na območju se nahaja rekreacijska površina Artiče namenjena preživljanju prostega časa v naravi.

(21)PREN-28 OBMOČJE ŠENTVID Območje Šentvid obsega gozdno površina nad naseljem Čatež ob Savi, kjer se nahajajo planinske in rekreacijske poti.

(22)PREN-29, PREN-30, PREN-32, PREN-35, PREN-38, PREN-40, PREN-41, PREN-42, PREN-43 MOŽNA IZKLJUČNA RABA Območje možne izključne rabe prostora za potrebe obrambe je območje, ki je primarno namenjeno drugim uporabnikom, vendar se ga lahko v primeru izrednega ali vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v miru, za usposabljanje uporabi za obrambne potrebe oziroma so za potrebe obrambe v souporabi.

(23)PREN-33 KAMNOLOM – SANACIJA – 01 Območje opuščenega kamnoloma na Orešju, kjer je predvidena sanacija le tega.

(24)PREN-34 KAMNOLOM – SANACIJA – 02 Območje opuščenega kamnoloma v Pečicah, kjer je predvidena sanacija le tega.

(25)PREN-44 ŠPORTNO-TURISTIČNA POVRŠINA Na območju se nahaja urejena športno turistična površina ob reki Krki.

(26)PREN-45 ŠPORTNO-TURISTIČNA POVRŠINA OB KLJUNOVIH TOPLICAH Na območju se nahaja urejena športno turistična površina ob Kljunovih toplicah.

(27)PREN-46 KAMNOLOM – SANACIJA – 03 Območje opuščenega kamnoloma, kjer je predvidena sanacija le tega.

(28)PREN-47 KMETIJSKA POVRŠINA ZNOTRAJ OBMOČJA MOKRICE Na območju se nahaja kmetijska površina znotraj območja Mokrice.

(29)PREN-48 ŠPORTNO-TURISTIČNA POVRŠINA Na območju se nahaja urejena športno turistična površina ob reki Krki.

(30)PREN-49 ŠPORTNA POVRŠINA MALI VRH Na območju se nahaja urejena športno ob turističnemu območju.

(31)PREN-51 ŠPORTNA POVRŠINA DOBOVA Na območju se nahaja športna površina v Dobovi.

(32)PREN-52 ZUNANJE ŠPORTNE POVRŠINE LOVSKEGA DOMA ARTIČE Na območju se nahaja površina ob lovskem domu Artiče.

(33)PREN-53 POVRŠINE ZA KMETIJSTVO Na območju se nahaja zelenjavarska dejavnost.«

1. člen V
2. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »

(4)Varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišč: Na območju Občine Brežice so vojna grobišča in prikrita vojna grobišča, ki so navedena v spodnji preglednici ter navedena Prilogi 2 s posebnimi PIP za navedene enote urejanja prostora. Na območju vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z zakonom, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente ter izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. EUP Lokacija in ime Tip PREN-02 Pavlova vas, grob Ivana Kerina vojno grobišče PIŠ-01 Pišece, krajevno pokopališče vojno grobišče BRŽ-85 Brežice, mestno pokopališče vojno grobišče ČAT-06 Čatež ob Savi, krajevno pokopališče vojno grobišče CEK-05 Cerklje ob Krki, krajevno pokopališče vojno grobišče PREN-07 Bukošek, kenotaf v gozdu Dobrava vojno grobišče OB-06 Mostec, grobišče v protitankovskem jarku prikrito vojno grobišče OB-06 Mostec II, grobišče ob Savi prikrito vojno grobišče .« 23. člen V drugi alineji drugega odstavka 55. člena se besedna zveza »Regijski park Kozjansko« nadomesti z besedno zvezo »Kozjanski park«. 24. člen Tretja alineja šestega odstavka 56. člena se spremeni tako, da se glasi: »– Izjemna krajina Podsreda: katere večji del spada v sosednjo Občino Kozje, je krajina znatne tipološke raznovrstnosti v menjavah gozda in planotastih čistin z dolinsko, mozaično parcelacijo njiv ter travnikov. Skladno celoto dopolnjuje izredna zgostitev kulturnih spomenikov na prostorsko poudarjenih legah.« 25. člen Sedmi odstavek 57. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(7)Na širše območje Bizeljskega se usmerja predvsem turizem vezan na vinogradniško ponudbo tega območja. Za območje je s turističnega vidika pomembno zagotoviti povezovanje gradov Bizeljsko in Pišece s Kunšperkom ter Podsredo ter nadaljnjo navezavo na območje Kozjanskega parka in povezovanje obstoječih turističnih kapacitet vezanih predvsem na vinarstvo – repnice, turizem v zidanicah, vinske turistične ceste ipd. Na gozdna območja pobočij Orlice se usmerja predvsem rekreacijo in planinstvo z izhodiščem v Pečicah.« V drugem stavku devetega odstavka

1. člena se črta beseda »regijskega«. V drugem stavku šestnajstega odstavka
2. člena se črta beseda »regijski«. Na koncu dvaindvajsetega odstavka
3. člena se doda nov stavek, ki glasi: »Parkirne prostore za avtodome umeščamo v okviru kampov (v Termah Čatež, v Vrbini ipd.) dodatna parkirišča pa se usmerja na dobro dostopne in s strokovno podlago preverjene lokacije v mestu Brežice in neposredni bližini avtoceste. Tudi v okviru turističnih kmetij naj se zagotovijo prostorske možnosti za umeščanje parkirnih prostorov za avtodome ob upoštevanju kulturne krajine.« V tretjem stavku tridesetega odstavka
4. člena se črta beseda »regijskega«.
5. člen Črta se tretja alineja tretjega odstavka
6. člena.
7. člen Tretji odstavek
8. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(3)Plazljiva in erozijsko ogrožena območja: V Občini Brežice je več deset večjih in kritičnih plazov, dnevno pa nastajajo nova erozijska žarišča. Največ se jih pojavlja na severni strani občine – ob Sromljah in Pišecah, manj pa na južnih pobočjih. Večina plazov je saniranih. Le eden od njih ogroža stanovanjsko gradnjo, ostali pa ogrožajo predvsem infrastrukturo in kmetijske površine – večinoma vinograde.« Šesti odstavek 59. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(6)Zaklanjanje: V Občini Brežice je 30 zaklonišč od katerih ima le eno uporabno dovoljenje kot zaklonišče osnovne zaščite (zaklonišče ob vrtcu Mavrica). Obstoječa zaklonišča je treba redno vzdrževati.« 28. člen Peti odstavek 66. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(5)V primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškega katastra in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti mej. Interpretacijo natančnosti mej poda pripravljavec prostorskega akta.« 29. člen

(1)V petem odstavku

1. člena se tabela spremeni tako, da se glasi: » PREN-01 PEČICE KRIŽE PREN-02 JUŽNA POBOČJA ORLICE PREN-03, PREN-03A OŽJE BIZELJSKO PREN-04 OBSOTELJE SEVER PREN-05 GREBENSKI SVET VZHODNO OD DRAMLJE PREN-06 GREBENSKI SVET ZAHODNO OD DRAMLJE PREN-07, 07A-C, DOBRAVA JOVSI OBSOTELJE PREN-08 08A-O BREŽIŠKO POLJE PREN-09 09A-X RAVNICA KRKE IN SAVE PREN-10A, B, D, F, G, H, I, J, K ČATEŽ PREN-10C, E, L, M, N, O TERME ČATEŽ PREN-11 GAZICE PREN-12 GORJANCI ZAHOD PREN-12A IZJEMNA STANKOVO PREN-12B IZJEMNA GADOVA PEČ PREN-13 CIRNIK PREN-14 MOKRICE PONIKVE PREN-15, 15 A-G OBREŽJE SLOVENSKA VAS PREN-16 BIZELJSKO PREN-18, 18A-E BREŽICE PREN-21 OBVODNA POVRŠINA OB KRKI ZA SPROSTITEV IN ODDIH – 01 PREN-22 OBVODNA POVRŠINA OB KRKI ZA SPROSTITEV IN ODDIH – 02 PREN-23 OBVODNA POVRŠINA OB KRKI ZA SPROSTITEV IN ODDIH – 03 PREN-24 ŠPORTNO IGRIŠČE GAZICE PREN-25 OBVODNA POVRŠINA OB KRKI ZA SPROSTITEV IN ODDIH – 04 PREN-26 ŠPORTNO IGRIŠČE ČREŠNJICE PREN-27 REKREACIJSKA POVRŠINA ARTIČE PREN-28 OBMOČJE ŠENTVID PREN-29 OBRAMBA 1 – MOŽNA IZKLJUČNA RABA PREN-30 OBRAMBA 2 – MOŽNA IZKLJUČNA RABA PREN-32 OBRAMBA 4 – MOŽNA IZKLJUČNA RABA PREN-33 KAMNOLOM – SANACIJA – 01 PREN-34 KAMNOLOM – SANACIJA – 02 PREN-35 OBRAMBA 7 – MOŽNA IZKLJUČNA RABA PREN-36 ZUNANJA UREDITEV VMA-04 PREN-38 OBRAMBA 8 – MOŽNA IZKLJUČNA RABA PREN-40 OBRAMBA 10 – MOŽNA IZKLJUČNA RABA PREN-41 OBRAMBA 11 – MOŽNA IZKLJUČNA RABA PREN-42 OBRAMBA 12 – MOŽNA IZKLJUČNA RABA PREN-43 OBRAMBA 5 – MOŽNA IZKLJUČNA RABA PREN-44 ŠPORTNO-TURISTIČNA POVRŠINA PREN-45 ŠPORTNO-TURISTIČNA POVRŠINA OB KLJUNOVIH TOPLICAH PREN-46 KAMNOLOM – SANACIJA – 03 PREN-47 KMETIJSKA POVRŠINA ZNOTRAJ OBMOČJA MOKRICE PREN-48 ŠPORTNO-TURISTIČNA POVRŠINA PREN-49 ŠPORTNA POVRŠINA MALI VRH PREN-51 ŠPORTNA POVRŠINA DOBOVA PREN-52 ZUNANJE ŠPORTNE POVRŠINE LOVSKEGA DOMA ARTIČE PREN-53 POVRŠINE ZA KMETIJSTVO .«
2. člen Drugi odstavek
3. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(2)Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja prostora, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače oziroma, če iz splošnih pogojev izhajajo določila, ki so natančneje opredeljena od določil v posebnih ali podrobnih PIP.«

1. člen V šestem odstavku
2. člena se v tretjem stolpcu za zapisom »Ap – Območja razpršene poselitve posebnih zaključenih območij v okviru sanacije razpršene gradnje« tabela dopolni z novo vrstico, ki se glasi: »Aw – Območja razpršene poselitve počitniških območij«
3. člen Drugi odstavek
4. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(2)Gradnje izven stavbnih zemljišč so dovoljene, če to določa drug izvedbeni predpis in za infrastrukturne, nezahtevne in enostavne objekte v skladu z določili tega odloka ter vsi zaščitni ukrepi.«

1. člen
2. člen se spremeni tako, da se glasi: »
3. člen (Dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor)

(1)Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednje ureditve: – gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, elektroenergetskega omrežja in telekomunikacijskega omrežja ter objektov do 20 kV, podzemnega elektroenergetskega omrežja, omrežja javne razsvetljave, ter ostalih komunalnih priključkov (razen zahtevnih) je dovoljena na celotnem območju občine, ne glede na namensko rabo; – gradnja čistilnih naprav v neposredni bližini naselij, zaselkov, nizov, območij razpršene poselitve in razpršene gradnje vendar ne na vidno izpostavljenih lokacijah oziroma urejene na način, da ne bodo vidno moteče; – gradnja komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena; – gradnja sistemov za namakanje in oroševanje zemljišč; – gradnja podzemnih garaž in kleti v stavbah povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnosti objektov; – gradnja objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah; – gradnja oziroma postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov); – gradnja podhodov in nadhodov za pešce; – gradnja brvi in mostov; – vodnogospodarske ureditve; – urejanje in vzdrževanje odprtih zelenih površin in drugih javnih in skupnih površin (ureditev zelenih površin, drevoredov, trgov, površin za pešce, gradnja in postavitev urbane opreme, otroških igrišč); – ureditev dostopov za invalide; – investicijsko vzdrževanje cest; – saniranje plazov; – na stavbnih zemljiščih gradnja parkirišč, če le-ta ni v podrobnem ali posebnem PIP prepovedana.« 34. člen Drugi odstavek 73. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(2)Na zakonito zgrajenih objektih in njihovih parcelah, katerih namembnost ni skladna z namensko rabo enote urejanja prostora in je zato sprememba njihove namembnosti nujna, so do takrat dopustna rekonstrukcijska dela, dozidave/nadzidave do 35 % BEP z isto namembnostjo kot je določena za osnovni objekt, vzdrževalna dela in odstranitev objektov.« 35. člen Prvi odstavek 76. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(1)Pri umeščanju objektov v prostor je treba upoštevati regulacijske črte prikazane v grafičnem delu, razen če se s posebno strokovno podlago dokaže drugače, ker so se pogoji za umeščanje v prostor bistveno spremenili.« 36. člen 77. člen se spremeni tako, da se glasi: »77. člen (Odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)

(1)Razmiki med stavbami in objekti morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru funkcionalne parcele objekta.

(2)Najbolj izpostavljen del novega objekta mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen najmanj 4 m, pri nezahtevnih in enostavnih objektih pa najmanj 1,5 m, če so objekti taki, da imajo enega ali več prostorov v katerega človek lahko vstopi, pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih pa 0,5 metra.

(3)Če so odmiki zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov od meja sosednjih parcel manjši od odmikov določenih v drugem odstavku tega člena, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega ter predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. Odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov od parcelne meje praviloma ne smejo biti manjši od 1,5 m. Nezahtevne in enostavne objekte je mogoče graditi do ali na parcelni meji sosednjega zemljišča na podlagi pridobljenega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč, razen za gradnjo GJI.

(4)Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se medsoseske ograje praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanjem ne posega na sosednje zemljišče.

(5)Če leži načrtovani objekt južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječe stanovanjske stavbe, mora biti razmik med robom kapi načrtovanega objekta in zunanjim zidom (fasado) obstoječe sosednje stanovanjske stavbe najmanj 1,5 višine kapi načrtovanega objekta. V kolikor so spodnje etaže obstoječe stanovanjske stavbe pretežno namenjene drugi dejavnosti, se razmiki med objekti lahko zmanjšajo za skupno višino teh etaž. Načrtovani objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, če več kot polovica dolžine fasadnega oboda obstoječe stanovanjske stavbe leži znotraj območja, ki ga določata premici, ki potekata pod kotom ±45º od smeri severa, od točk skrajnih južnih, vzhodnih in zahodnih vogalov fasade novo predvidenega objekta.

(6)Nove enostanovanjske objekte se lahko na namenskih rabah SSe in SK gradi tudi bliže od odmikov, navedenih v petem odstavku tega člena, če se s študijo osončenosti dokaže, da imajo vse svetlobne odprtine bivalnih stanovanjskih prostorov obstoječega objekta zagotovljen minimalni dnevni čas neposrednega osončenja, ki znaša na zimski solsticij najmanj eno uro, na ekvinokcija pa najmanj 3 ure na dan.

(7)Ne glede na določbe predhodnih odstavkov se lahko v primeru rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave gradi z manjšimi odmiki, če ti odmiki ne odstopajo od dejanskega stanja v prostoru več kot +/-5 % in se z gradnjo ne poslabšuje svetlobno tehničnih pogojev, kar se dokaže s študijo osončenosti. Če iz študije izhaja, da imajo vse svetlobne odprtine bivalnih stanovanjskih prostorov obstoječega sosednjega objekta zagotovljen minimalni dnevni čas neposrednega osončenja, ki znaša na zimski solsticij najmanj eno uro, na ekvinokcija pa najmanj 3 ure na dan, je odmik zadosten.

(8)Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena se lahko gradi do parcelne meje, ko gre za zgoščeno gradnjo, zlasti na območjih obstoječega strnjenega mestnega jedra, obstoječih uličnih/vaških nizov, nizu vinskih kleti in pri atrijskih hišah ter na meji odprtega javnega prostora, če ni prizadeta javna korist. Na območjih strnjene in zgoščene gradnje je dovoljena novogradnja na mestu in v gabaritih prejšnjega objekta (nadomestna gradnja z odstopanji +-10 %). V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o gradnji na parcelni meji ne soglašata, je lahko objekt postavljen največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo in deli ne posega na sosednje zemljišče.

(9)Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od cestišča 1,5 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom ali če je ta določen z regulacijsko linijo in se s postavitvijo ohranja ali zagotavlja preglednostna bariera. Za vse gradnje in posege znotraj varovalnega pasu javne ceste je treba pridobiti soglasje upravljavcev.

(10)Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje, razen če upravljavec soglaša z drugačnimi pogoji.

(11)V primeru umeščanja objektov gospodarske javne infrastrukture so dopustni manjši odmiki od predpisanih, vendar še vedno tolikšni, da se ne povzroča škode na sosednjem zemljišču.«

1. člen V prvem odstavku
2. člena se črta prva alineja. V prvem stavku tretjega odstavka
3. člena se črta besedilo: »ali izraba funkcionalne parcele objekta (FI)«. Zadnji stavek tretjega odstavka
4. člena se spremeni tako, da se glasi: »Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov in kleti pod nivojem terena.«
5. člen
6. člen se spremeni tako, da se glasi: »
7. člen (Oblikovanje objektov) »

(1)Vsi objekti in prostorske ureditve morajo spoštovati kvaliteto naravnega in grajenega kulturnega prostora ter morajo biti oblikovani po načelih dobre arhitekturne prakse.

(2)V prostorskih enotah z izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem je treba naklon strehe, material in barvo kritine ter smeri slemen prilagoditi kakovostni podobi v prostorski enoti. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smeri slemen (več kot 50 % objektov v enoti urejanja prostora oziroma lahko nižji odstotek obstoječe gradnje, če se dokaže, da se s tem ohranja kvalitetna krajina) prečno na plastnice. Barve kritin (izjeme so ravne strehe) morajo biti temne (sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve). Strehe dozidanega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom (enak naklon ali naklon, ki bistveno ne odstopa od naklona strešine glavnega objekta (toleranca maksimalno 5°) ali ravna streha). Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi okni, terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strešini poenoteno oblikovane. Sodobno oblikovane strehe, ki spreminjajo tipičen naklon in kritino, na območjih varovanj naselbinske kulturne dediščine niso dovoljene.

(3)Nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov na strehe je dovoljeno pod pogojem, da ne presegajo slemena streh in so v največji možni meri postavljeni tako, da so poravnani s strešino. Pri ravnih strehah morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo.

(4)Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, nadstreški, balkoni ograje, ipd. treba smiselno upoštevati kakovostne okoliške objekte v prostorski enoti. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena. Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov, razen če so te fasade izvedene tako, da deli fasad zakrivajo instalacije in zunanjo enoto naprave.

(5)Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah (kot so stolpiči, in tipični arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij-grška stebrišča in podobno).

(6)Pri vzdrževalnih delih in drugih posegih na obstoječih javnih stavbah ter objektih kolektivne stanovanjske gradnje je treba upoštevati naslednja pravila: – pri obnovi fasad in zamenjavi stavbnega pohištva je treba upoštevati barvo, ki je bila določena z gradbenim dovoljenjem za stavbo; – če barva fasade, velikost, oblika in barva oken in vrat stavbe v gradbenem dovoljenju niso bili določeni, je treba smiselno upoštevati prvotno barvo fasade in velikost, obliko in barvo oken in vrat objekta; – za večstanovanjske objekte je treba izdelati projekt za poenoteno zastekljevanje balkonov, poenoteno menjavo balkonskih ograj in zunanjega stavbnega pohištva, nadstreškov;

(7)Elektro omarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov, razen če so nameščeni tako, da jih deli fasad zakrivajo.

(8)Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega dela z obstoječim objektom. Objekt kot celota pa mora biti v skladu z oblikovnimi zahtevami, ki jih za posamezno enoto urejanja določa ta odlok. V primeru legalno zgrajenega objekta za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje na podlagi drugih oblikovnih zahtev (preteklih prostorskih aktov), se oblikovna skladnost dozidanega ali nadzidanega dela z obstoječim objektom dosega s smiselno uporabo določil, ki so bila zahtevana za PGD.

(9)Oporni zidovi, višji od 1,5 m, naj bodo v čim večji meri ozelenjeni.

(10)Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kvalitetno prostorsko dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih. Za takšne gradnje je potrebna izdelava OPPN, četudi za EUP ni predpisan.

(11)Vsi objekti morajo slediti oblikovnim določilom, ki so zahtevana za posamezno namensko rabo v kateri se objekt nahaja. V primeru legalno zgrajenega objekta za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje na podlagi drugih oblikovnih zahtev (preteklih prostorskih aktov), se ob rekonstrukciji smiselno upoštevajo določila starih predpisov odloka. Elementi katerih se rekonstrukcija ne dotika lahko ostanejo isti kot so po veljavnem PGD.« 39. člen 80. člen se spremeni tako, da se glasi: »80. člen (Velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)

(1)Znotraj urbanih naselij je treba zagotoviti ustrezno količino zelenih oziroma zelenih in drugih javnih odprtih površin.

(2)Zasaditev javnih površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi, ki imajo višino debla do krošnje 2,20 m ter so v oblikovnem in funkcionalnem smislu integralni del javnega prostora.

(3)Ob kolesarskih stezah in pešpoteh je priporočljivo zagotoviti zeleni pas grmičevja ali drevja, če je to le mogoče.

(4)Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je treba nadomestiti oziroma sanirati.

(5)Ohranja se obstoječa vegetacija. Pri novih zasaditvah se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste. Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve. Uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena.

(6)Zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.

(7)Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti.

(8)Najmanjša velikost otroškega igrišča je 50 m 2 , najmanjša velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 500 m 2 . Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic ali pa ustrezno zaščitena v skladu z veljavno zakonodajo.

(9)Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami, ki naj bodo po potrebi porasle z grmičevjem in drevjem. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 1,5 m, se praviloma izvede v terasah oziroma se poišče ustrezna tehnična rešitev.

(10)Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave ter odvečni gradbeni material.« 40. člen 81. člen se spremeni tako, da se glasi: »81. člen (Velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)

(1)Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je treba na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce.

(2)Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati.

(3)Pri novogradnji večstanovanjskih objektov z več kot 8 stanovanjskimi enotami je treba 75 % parkirnih mest zagotoviti v podzemni garaži, razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir ni mogoča.

(4)Kadar na funkcionalni parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200,00 m in na katerih je stanovalcem, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova trajna uporaba.

(5)Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.

(6)Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki posamezno presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih z namensko rabo S in C (razen CDo) niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, T, E, O in F.

(7)Parkirne površine, namenjene avtodomom, je možno načrtovati v prostorskih enotah z namensko rabo, ki ni namenjena bivanju oziroma se lahko umestijo na obrobje površin, ki so namenjena bivanju. Izjemoma se dopušča umeščanje parkirnih površin, namenjene avtodomom, na območjih kmetij in zidanic, če se lahko zagotovijo ustrezni odmiki in ostala infrastruktura ob upoštevanju vplivov na krajino (kulturno in naravno).

(8)Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot javno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.).

(9)Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.«

1. člen
2. člen se spremeni tako, da se glasi: »
3. člen (Gradnja, postavitev in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1)Za določanje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati določila predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje.

(2)Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih in površinah namenske rabe ter posebni prostorski izvedbeni pogoji zanje, so določeni v Prilogi 1 tega odloka.

(3)Pri gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje: – Namembnost: namembnost enostavnih in nezahtevnih objektov naj dopolnjuje namembnost obstoječe pozidave oziroma naj ne bo v nasprotju z dejavnostmi, ki jih dovoljuje namenska raba prostora, določena v prostorskem aktu in naj osnovne namenske rabe prostora ne ovira. Enostavni in nezahtevni objekti niso namenjeni bivanju; – Oblikovanje: enostavni in nezahtevni objekti naj s svojo velikostjo, umestitvijo v prostor, konstrukcijo, materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi ne kvarijo splošnega videza prostora in v prostoru ne izstopajo. V primeru dopolnitve obstoječe pozidave naj z oblikovnimi značilnostmi ne odstopajo od že zgrajenih objektov oziroma naj sledijo kvalitetnim lastnostim zgrajenih objektov. Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti podrejeni osnovnemu objektu – ne smejo izkazovati dominantnega položaja (velikost, materiali, strešne konstrukcije in kritine) v odnosu do osnovnega objekta. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za posamezno NRP v kateri se objekt nahaja, naj se smiselno povzamejo. – priključevanje na GJI: objekti ne smejo biti priključeni na omrežja GJI, razen če je drugače določeno v Prilogi 1.

(4)Znotraj območij kulturne dediščine naj se umestitev nezahtevni in enostavni objekti v prostor predhodno preveri in nemoteče vključi v prostorski kontekst. Za njihovo postavitev je treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(5)Znotraj območij naravnih vrednot, Nature 2000 in ekološko pomembnih območij naj se umestitev nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor predhodno preveri in nemoteče vključi v prostorski kontekst. Za njihovo postavitev je potrebno pridobiti soglasje pristojnega ministrstva za varstvo narave.« 42. člen Drugi odstavek 84. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(2)Objekte za oglaševanje je dopustno postavljati v območju občinske in državne ceste praviloma na javnih površinah in površinah v lastni občine, in sicer tako, da se ne poslabšajo razmere za bivanje.« 43. člen 85. člen se spremeni tako, da se glasi: »85. člen (Velikost in oblika parcele objekta)

(1)Pri določitvi parcel objektov je treba upoštevati: – namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje); – prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov; – prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro; – položaj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel; – namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihovo vzdrževanje; – zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti).

(2)Parcela objekta mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč. V primeru, ko parcela objekta leži v dveh enotah urejanja prostora, potem veljajo za gradnjo objekta na takšni parceli določila za tisto enoto urejanja, v kateri leži večji del parcele objekta.

(3)V primeru, da velikost parcele objekta ni posebej določena v posebnih določbah, velja: – najmanjša velikost parcele objekta v namenski rabi SSe na območju: – urbanističnega načrta Brežice znaša 400 m 2 – na preostalem območju občine pa znaša 600 m 2 ; – Odstopanja so možna, če je v EUP značilna večja ali manjša velikost parcel. Odstopanja so možna, če velikost parcele objekta odstopa od gornjih predpisov, vendar le v primeru, da se s tem zadosti in sledi normativom iz obstoječega stanja v prostoru. – najmanjša velikost parcele objekta v namenski rabi SSs znaša 300 m 2 za en objekt v nizu; – najmanjša velikost parcele objekta v namenski rabi SK na območju: – PREN 09 znaša 600 m 2 ; oblika parcelacije naj se prilagaja obstoječi vzdolžni zasnovi – na preostalem območju občine pa znaša 500 m 2 ; – Odstopanja so možna, če je v EUP značilna večja ali manjša velikost parcel. Odstopanja so možna, če velikost parcele objekta odstopa od gornjih predpisov, vendar le v primeru, da se s tem zadosti in sledi normativom parcele objekta iz obstoječega stanja v prostoru. – najmanjša velikost parcele objekta v namenski rabi SP znaša 400 m 2 ; – velikost parcele objekta v namenski rabi Az znaša od 100–250 m 2 . Odstopanja so možna, če je v EUP značilna večja ali manjša velikost parcel. Odstopanja so možna, če gre za obstoječe stanje, takrat se upošteva določilo v naslednjem odstavku. – kadar parcela objekta še ni določena, je pri določanju velikosti parcele obstoječih objektov na območju razpršene gradnje in Ap velja, da največja velikost parcele obstoječih objektov znaša 600 m 2 ali površina stavbišča vseh legalno zgrajenih manj zahtevnih in nezahtevnih stavb pred sprejemom tega odloka, pomnoženo s faktorjem 4 (velja večja določena vrednost).

(4)Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela, na kateri stoji obstoječi objekt, ustreza pogojem za velikost in oblikovanje parcele objekta v skladu z določili tega odloka.

(5)Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel objektov v skladu z določili tega odloka. Pri določanju parcele objekta ni dopustno deliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele objekta, razen če se ti nezazidani deli združijo v parcelo objekta že obstoječih objektov ali če ti nezazidani deli predstavljajo dostopno cesto do zalednih zemljišč.

(6)Zgoraj navedena določila za delitev parcele ne veljajo za delitev parcel za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.

(7)Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim parcela objekta ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja parcele objekta v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove večstanovanjske objekte, se za njeno določitev ne upoštevajo določila odloka, ki se nanašajo na FZ, FI, število parkirišč, igrišča, zelenice. Parcela objekta se tem objektom določi na podlagi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo, če pa ta ne obstajajo oziroma parcela objekta v njih ni bila določena pa v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površino pa ni dovoljeno zmanjševati.

(8)Parcelo objekta, razen parcel gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena, je treba pred izdajo uporabnega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma eno zemljiško parcelo.

(9)Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za že obstoječe manjše parcele, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že predstavljajo parcele obstoječih objektov, ter parcele obdane s pozidanimi parcelami objektov in na robovih s kmetijskimi zemljišči.

(10)Zemljiško parcelo, ki je delno stavbna in delno kmetijska je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za zahtevni in manj zahtevni objekt odmeriti oziroma razdeliti na stavbni del in na kmetijski del.« 44. člen 87. člen se spremeni tako, da se glasi: »87. člen (minimalna komunalna oskrba)

(1)Stavbno zemljišče je komunalno opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.

(2)Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.

(3)Kjer stavbna zemljišča za gradnjo niso komunalno opremljena, lahko investitor zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglaša pristojna služba občine.

(4)Na območju, kjer je več stavbnih zemljišč oziroma je možno zgraditi več posameznih objektov, ter na njih ni opredeljen OPPN, je potrebno zagotoviti ustrezno sekundarno komunalno opremo za območje, ki se zgradi skladno s pogoji

1. člena tega odloka. Posamezen objekt na takem območju ne more imeti svojega priključka oziroma se vnaprej predvidi komunalna infrastruktura celotnega območja. Pristojni soglasodajalci so dolžni preveriti ustrezno opremljenost zemljišč s komunalno infrastrukturo.«
2. člen Prvi odstavek
3. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(1)Objekte, ki se gradijo, rekonstruirajo ali se jim spreminja namembnost, je treba oskrbeti z minimalno komunalno oskrbo in drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis.« 46. člen 89. člen se spremeni tako, da se glasi: »89. člen (varovalni pasovi grajenega javnega dobra in gospodarske javne infrastrukture)

(1)Varovani pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran: avtocesta (AC) 40 m glavna cesta (GC) 25 m regionalna cesta (RC) 15 m zbirna mestna ali krajevna cesta (LZ) 10 m lokalna cesta, mestna ali krajevna cesta (LC) 10 m javna pot (JP) 5 m kolesarske javne poti 2 m nekategorizirana cesta 5 m

(2)Varovalni pasovi železniških tirnih naprav znašajo, merjeno od meje progovnega pasu na vsako stran proge: železniška proga (progovni pas, to je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov v naselju 6 m in zunaj naselja 8 m) 100 m industrijski tir in proge drugih železnic (progovni pas v širini 4,5 m od osi skrajnih tirov) 50 m

(3)Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi voda oziroma od ograje objekta: za elektroenergetske vode nazivne napetosti: nadzemni večsistemski daljnovodi nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 40 m razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 40 m podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV 10 m nadzemni večsistemski daljnovod nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m nadzemni več sistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 1 m razdelilne postaje srednje napetosti, transformatorske postaje srednje napetosti 0,4 kV 2 m za plinovode: prenosnega sistema zemeljskega plina 65 m distribucijskega sistema zemeljskega plina 5 m merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema razen kompresorske postaje 65 m za vodovod, kanalizacijo, telekomunikacijski vod, drugi vodi lokalne gospodarske javne infrastrukture, merjeno od osi skrajnega voda 3 m

(4)Višine objektov, ki posežejo v varnost zračnega prometa: Objekti višji od 30 m na vzpetinah, dvignjenih za več kot 100 m iz okoliške pokrajine Objekti višji od 100 m Daljnovodi, žičnice in podobni objekti, napeti nad dolinami po dolžini več kot 75 m Objekti višji od okoliškega terena za 25 m – izven naselij in hkrati znotraj varovalnih koridorjev druge infrastrukture

(5)Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem odloku, se upošteva določila teh predpisov.

(6)V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.

(7)Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.

(8)V kolikor pride do sprememb državnih ali občinskih predpisov, ki predpisujejo varovalne koridorje gospodarske javne infrastrukture, veljajo novi odmiki.« 47. člen Četrti odstavek 90. člena se spremeni tako, da se glasi: »

(4)Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb, vendar mora biti o takem individualnem posegu vsakokrat obveščen Oddelek za komunalno infrastrukturo in gospodarske javne službe Občine Brežice vsaj 30 dni pred začet