Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cankova, stran 11124.

(1)S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZureP-2) (v nadaljevanju: SPRS) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZureP-2) (v nadaljevanju: PRS) sprejme Občinski prostorski načrt Občine Cankova (v nadaljevanju: OPN).

(2)OPN je prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. 2. člen (sestavni del OPN)

(1)Sestavni deli OPN so: – tekstualni del: uvodne določbe, strateški del, izvedbeni del, končne določbe, priloga; – grafični del: grafični prikazi strateškega dela, grafični prikazi izvedbenega dela; – priloge: Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov, Prikaz stanja prostora, Strokovne podlage, Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora in upravljavcev gospodarske javne infrastrukture, Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta, Povzetek za javnost, Okoljsko poročilo z dodatkom za varovana območja in Dodatne priloge.

(2)OPN je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela.

(3)V strateškem delu OPN se za celotno območje Občine Cankova (v nadaljevanju: občine) določijo: – izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, – zasnova prostorskega razvoja občine in določitev okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje in razpršene poselitve, – zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, – usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, – usmeritve za razvoj v krajini, – zasnova območij s posebnimi usmeritvami, – usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, – usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(4)V izvedbenem delu OPN se določijo: – enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP); – podenote urejanja prostora (v nadaljevanju: pEUP); – območja podrobnejše namenske rabe prostora (v nadaljevanju: PNRP); – območja urejanja gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: GJI); – prostorsko izvedbene pogoje (v nadaljevanju: PIP); – območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN). II. STRATEŠKI DEL OPN 3. člen (izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine)

(1)OPN temelji na usmeritvah iz SPRS in PRS. Dejavnosti v prostoru občine se usmerjajo na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost ter kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi.

(2)V občini, predvsem pa v občinskem središču naselju Cankova, se spodbuja razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije. Zagotavlja se kvalitetno bivalno okolje z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti, dostopnostjo do javne družbene infrastrukture, ustrezna oskrba s pitno vodo, varstvo ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prostorski razvoj se usmerja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče.

(3)Občina leži na skrajnem jugozahodu pokrajine imenovane Goričko in s svojo zahodno mejo meji na sosednjo Republiko Avstrijo. Na jugu občina meji na Občino Tišina, na vzhodu na Občino Puconci in na severu na Občino Rogašovci. Občina meri cca 31 km 2 in šteje 1.831 prebivalcev. Vključuje 8 naselij, ki jim pripadajo enako imenovane katastrske občine. Občina je nastala z delitvijo Občine Cankova – Tišina v letu 1999. Z ustanovitvijo samostojne občine je naselje Cankova bilo opredeljeno kot občinsko središče, ki zadovoljuje upravne, centralne, oskrbne in druge funkcije.

(4)Območje občine je izrazito kmetijsko, kljub temu kmetijstvo ni več vodilna gospodarska panoga, saj se z njim ukvarja vedno manj prebivalstva. Večjih kmetij je manj, ohranja se ljubiteljsko (ali dopolnilno) obdelovanje zemlje in reje živine. Demografski kazalci v občini so zaskrbljujoči, zato je občina tudi uvrščena med demografsko ogrožena obmejna območja. V občini je prisotno pomanjkanje delovnih mest, zato se pretežni del prebivalstva vozi na delo v regijsko središče Mursko Soboto in sosednjo Republiko Avstrijo. Območje občine je zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in industrije ter lege v dokaj naravnem okolju in krajinskem parku, kvalitetno bivalno okolje. To je tudi osnovni razvojni potencial občine, ki nudi pogoje za razvoj turizma, obnovljivih virov energije, podjetništva, primarnega kmetijstva in dopolnilnih kmetijskih dejavnosti.

(5)Pomemben povezovalni člen med občinami Goričkega je območje Krajinskega parka Goričko (v nadaljevanju: KP Goričko), kjer se že izvajajo skupni programi za promocijo Goričkega.

(6)Naselja v občini so prilagojena dvema krajinskima tipoma. V nižinskem delu so naselja strnjena, obcestna ali gručasta, razporejena ob lokalnih cestah, v dolini potoka Ledave predvsem v smeri sever–jug. V gričevnatem delu so strnjeni deli naselij razporejeni po slemenih, vrhovih in dolinah. Tukaj prevladuje razpršena poselitev, ki na celotnem območju Goričkega, kakor tudi v občini, predstavlja avtohtoni poselitveni vzorec. Občinsko središče občine je naselje Cankova, ostala naselja pa so pretežno podeželska naselja. Poseben tip poselitve predstavljajo vinske kleti in počitniške hišice ter romski zaselki. Posamezni tovrstni objekti predstavljajo negativen pojav v prostoru oziroma t.i. razpršeno gradnjo.

(7)Na območju občine trenutno ni pridobivalnega prostora, za katerega bi bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin.

(8)Cilji prostorskega razvoja občine vključno s cilji KP Goričko so: – zagotoviti delovna mesta v občini, – ustvariti kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo novih bivalnih površin, – zagotoviti opremljenost vseh naselij z javno komunalno infrastrukturo predvsem s kvalitetno pitno vodo in kanalizacijo, – zagotoviti nadaljnji razvoj kmetijstva, – ohraniti prostorsko identiteto naselij, – zagotoviti stavbna zemljišča za nadaljnji razvoj gospodarskih dejavnosti, – zaradi ohranjanja vzorca poselitve v krajinskem parku in demografske ogroženosti na območju občine se ohranja in dopolnjuje gradnja v območjih razpršene poselitve, s čimer se racionalno izkoristi izgrajena GJI, – izvajajo se ukrepi trajnostne mobilnosti primerni za podeželski prostor in spodbuja fizična integracija prometnih podsistemov, – zagotoviti ureditev romskih naselij, – spodbujati rabo obnovljivih virov energije, – ohranjati in varovati objekte in območja kulturne dediščine, – ohranjati raznovrstnost narave in videz kulturne krajine oziroma izboljšati stanje, kjer je to potrebno, z naravi prijazno rabo zemljišč na način, ki vrstam in habitatom zagotavlja obstoj (upoštevanje tradicionalnih načinov rabe), – skozi delovanje KP Goričko povečevati utrip v razvoju podeželja in na ta način povečati dodano vrednost in zagotavljati kakovost bivanja, – ohranjati in vzdržno razvijati krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na regionalni in lokalni ravni – območje Goričkega, – cilji občine so tudi cilji, ki so zastavljeni v okviru KP Goričko in temeljijo na trajnostnem razvoju ob hkratnem zagotavljanju razvojnih možnostih prebivalstva. 4. člen (zasnova prostorskega razvoja občine in določitev okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje in razpršene poselitve)

(1)Prednostna območja za razvoj poselitve so vsa strnjena naselja oziroma njihovi deli, predvsem pa občinsko središče naselje Cankova. Poselitev se usmerja v proste površine znotraj vseh naselij, pa tudi na nove površine, kjer se racionalno izrabi izgrajena GJI, to so proste površine med in ob obstoječo pozidavo. Poselitev naj se usmerja izven območij naravnih vrednot, varovanih habitatnih tipov ter habitatov varovanih vrst.

(2)Omrežje naselij v občini, s svojo vlogo in funkcijo, tvorijo vsa v OPN opredeljena naselja. Centralno naselje v občini je občinsko središče, naselje Cankova, ki je opredeljeno kot lokalno središče, ki se razvija v občinsko središče in zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Naselje Cankova predstavlja enotno oskrbovalno središče na zahodnem Goričkem. Cilji prostorskega razvoja lokalnega središča naselja Cankova so: – omogočiti širitev naselja in ustvariti kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo dodatnih, bolj ugodnih površin za stanovanjsko gradnjo in območij za rekreacijo, – zagotoviti opremljenost naselja z GJI, – ohranjati in krepiti prostorsko identiteto naselja, – ohranjati urbani center naselja, – zagotoviti delovna mesta v naselju, za katere je treba rezervirati nove površine in – povečati ponudbo oskrbnih dejavnosti. Ostala naselja so opredeljena kot podeželska naselja. Nekatera izmed njih imajo poudarjeno posamezno funkcijo, in sicer naselji Krašči in Korovci sta opredeljeni kot podeželski naselji s poudarjeno turistično funkcijo ter naselje Skakovci kot podeželsko naselje s poudarjeno proizvodno funkcijo. Ostala naselja so podeželska naselja, ki so namenjena bivanju s kmečkimi gospodarstvi in zadovoljujejo osnovno preskrbo, servisne dejavnosti, obrt, turizem in rekreacijo.

(3)Gričevnato območje občine je območje razpršene poselitve s posameznimi večjimi ali manjšimi zaselki ter posamičnimi domačijami, kjer so definirana stavbna zemljišča. Na območju razpršene poselitve se poselitev usmerja na prosta nepozidana stavbna zemljišča, katerim se priključujejo manjše zaokrožitve in zapolnitve pretrganih poselitvenih vrzeli, s čimer se racionalno izrabi izgrajena GJI.

(4)Na gričevnatem območju občine je opaziti tudi vinograde, ki pa niso strnjeni v večje komplekse, zato so tudi vinske kleti opazne kot osameli objekti na prisojnih legah. V občini območja za gradnjo vinskih kleti niso definirana. Ti objekti so opredeljeni, kot del podeželskega naselja oziroma kot območja razpršene poselitve.

(5)Na območju občine se nahaja posamični romski zaselki. Nekateri izmed njih so povsem ločeni od ostale poselitve. Romska naselja so, razen enega, dokaj urejena. Opredeljena so kot razpršena gradnja, zato so v OPN opredeljena kot območja razpršene gradnje, za katera je predvidena sanacija.

(6)Razvoj proizvodnih in poslovnih dejavnosti se usmerja na proste in novo priključene površine ob obstoječih območjih opredeljenih, kor gospodarska območja. V naselju Cankova in ostalih naseljih se spodbuja razvoj obstoječih dejavnosti in zagotovi razvoj servisnih in obrtnih dejavnosti.

(7)Razvoj centralnih dejavnosti je usmerjen pretežno v občinsko središče, kjer se ohranja temeljne strukture naselja ter ohrani in dopolni urbani center. Obstoječa območja centralnih dejavnosti v preostalih naseljih se ohranjajo in razvijajo v skladu s svojimi prostorskimi možnostmi in omejitvami.

(8)Razvoj kmetijske dejavnosti se ohranja v vseh naseljih. Nove večje kmetije, kmečka gospodarstva, farme ipd. se umešča izven naselij.

(9)Razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti se usmerja na že določene in nove površine v in izven naselij.

(10)Območja varstva narave so kot potencial za razvoj turizma premalo izkoriščena, zato se spodbuja razvoj sonaravnega turizma na območju celotne občine. Občina načrtuje izrabo geotermalne vode v turistične namene (Korovci). Turizem, s poudarkom na sonaravnem turizmu, se spodbuja predvsem na območju KP Goričko.

(11)Pri načrtovanju in poseganju v prostor se ohranjanja kulturne značilnosti prostora. Objekti in območja kulturne dediščine naj bodo poleg naravnih danosti KP Goričko smiselno vključeni v razvoj sonaravnega turizma na območju občine.

(12)Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji potekajo po obstoječem cestnem omrežju, ki potekajo pretežno v smeri sever–jug in tudi vzhod–zahod.

(13)Družbene in naravnogeografske razmere so pogojevale razvoj temeljnih smeri prometnega povezovanja naselij v občini. Avtohtona razpršena poselitev je pogojevala razvoj goste cestne mreže cest nižjega ranga (lokalne ceste, javne poti), ki posamezna strnjena naselja, zaselke in kmetije povezujejo med seboj in jih navezujejo na ceste višjega ranga (lokalne ceste, državne ceste) ter jim s tem omogočajo dostop do lokalnega središča ter istočasno tudi do naselij v domači in sosednjih občinah.

(14)Temeljne smeri prometnega povezovanja na regionalnem nivoju potekajo po cestnem omrežju višjega ranga (državne ceste). Državne ceste, ki prečkajo občino, povezujejo naselja v občini s širšim regijskim prostorom in sosednjo Republiko Avstrijo in tudi Madžarsko.

(15)Temeljne smeri prometnega povezovanja na regionalnem nivoju potekajo v smeri proti sosednjim občinam, središčema nacionalnega pomena, mestoma Maribor in Murska Sobota, središčema regionalnega pomena, mestoma Ljutomer in Lendava (Madžarska) in sosednjo Republiko Avstrijo in Madžarsko. 5. člen (zasnova GJI lokalnega pomena)

(1)V zasnovi GJI lokalnega pomena je poseben poudarek namenjen oskrbi prebivalstva z neoporečno pitno vodo, saj se celotno območje Goričkega in s tem občina nahaja na vododeficitarnem območju. Vzpodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen je tudi občina pristopila k pripravi in izvedbi celovite vodooskrbe Pomurja. Občina naj skladno s prepisom o oskrbi s pitno vodo zagotovi oskrbo prebivalcev iz javnega vodovodnega sistema z rekonstrukcijo in novogradnjo javnega vodovodnega sistema na vseh poselitvenih območjih na njenem območju, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m 3 pitne vode na dan. Vodni viri, ki trenutno niso v funkciji zaradi priključitve na regionalni vodooskrbni sistem Pomurja, se naj vzdržujejo kot rezervni (nadomestni) vodni viri za primere izrednih razmer in za potrebe požarne varnosti. Občina mora zagotoviti, da imajo vsi prebivalci občine dostop do zdravstveno ustrezne pitne vode.

(2)Zaradi povečanih potreb po pitni vodi narašča tudi potreba po čiščenju komunalnih odplak, zato se v vseh strnjenih delih naselij načrtuje kompleksno zbiranje in čiščenje odpadnih voda. Na območju razpršene poselitve pa se čiščenje izvaja z individualnimi sistemi. Padavinska voda se zbira ločeno in se čim dlje zadrži na mestu, kamor je padla. Odvaja se ločeno in se prioritetno spelje v tla na ožji lokaciji ali pa se spelje v površinske odvodnike (potoke). Občina mora zagotoviti, da se na območjih, ki so določena z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih voda, komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, zaključeno z ustrezno čistilno napravo. Na območjih, ki niso določena z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih voda, morajo lastniki stavb odvajati komunalno odpadno vodo v ustrezno malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico. Take objekte je treba evidentirati, izvajalec javne službe pa mora zagotavljati monitoring ter sprejem blata in gošč iz teh objektov na ustrezni čistilni napravi.

(3)V zasnovi GJI lokalnega pomena je poudarek na ureditvi lokalnih cest za izboljšanje prometne varnosti. Država načrtuje ureditev državne ceste R3-717/5614 Cankova–Gerlinci. Predvsem je poudarek po razširitvi voznih pasov. Ob cestah skozi strnjene dele naselij se uredi ločene površine za pešce in kolesarje. Občina spodbuja in razvija ureditev turističnih, tematskih peš in kolesarskih poti. Poudarek je tudi na vzpostavitvi lokalnega javnega potniškega prometa. Na območjih bistvenega povečevanja prometnih obremenitev na glavnih regionalnih prometnicah, na območju občine, se izvedejo ukrepi za umirjanje prometa v naseljih. V okviru izvajanja ukrepov trajnostne mobilnosti primernih za podeželski prostor se pristopi k izvajanju ukrepov, kot so npr. izgradnja primerne infrastrukture za pešce in kolesarje znotraj naselji in med njimi (zlasti v naseljih, skozi katera potekajo regionalne ceste) in njihova ustrezna navezava na prometna vozlišča (avtobusne postaje), vzpostavitev učinkovitega javnega potniškega prometa, vzpostavitev alternativnih oblik javnega prevoza, kot so organizacija prevoza »na klic« z minibusi ali kombiji, združevanje posebnih linijskih prevozov z rednimi linijskimi prevozi (npr. s šolskim ali delavskim avtobusom se lahko peljejo tudi drugi potniki), brezplačen prevoz za starejše občane ipd.. Občina naj spodbuja in promovira ostale alternativne oblike prevozov, kot je npr. sopotništvo, ter pomaga pri organiziranju prevozov manj mobilnih skupin prebivalcev. Spodbuja se razvoj mreže privlačnih, urejenih, varnih in redno vzdrževanih kolesarskih poti znotraj naselij in med njimi, ki se naj med drugim ustrezno navezuje na prometna vozlišča (avtobusne postaje). Na pomembnejših avtobusnih postajališčih ter pomembnejših javnih površinah se naj uredi zadostno število varnih in pokritih parkirišč za kolesa, vzpostavijo se naj območja za postavitev brezplačnih servisnih delavnic po sistemu »popravi si sam« ipd.. Pristopi se k promociji kolesarjenja npr. s spodbujanjem nakupa službenih koles, organiziranja vodenih kolesarskih izletov, osveščanjem javnosti v lokalni skupnosti ipd..

(4)Preko območja občine potekajo zračne poti. Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati omejitve v območjih zračnih poti predvsem določila povezana z ovirami za zračni promet iz 110. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 in 46/16). V primeru vpliva objektov na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojnega ministrstva, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

(5)Spodbuja se razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Spodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij. Tako je na območju občine predvidena ureditev optičnega kabla za širokopasovni internet. Območje občine je solidno pokrito tudi s signali mobilne telefonije.

(6)Na območju občine je v srednjeročnem obdobju predvidena obnova in izgradnja elektroenergetskih vodov in naprav, in sicer: 20 kV DV Gornji Črnci–Pertoča (d-047)-obnova, 20 kV kablovodi (KBV): KBV Cankova 2–Skakovci Šinko, KBV Korovci Rojko, KBV Korovci Sončne Terme, KBV Gerlinci meja, KBV Gerlinci meja–Korovci Kosmatice in transformatorske postaje 20/0,4 kV (TP): TP Korovci Rojko, TP Korovci Sončne terme, TP Gerlinci meja, TP Mlajtinci igrišče. Za potrebe rezervnega napajanja treba povečati prereze obstoječih glavnih vodov, ki potekajo preko Goričkega. V ta namen je treba predelati na prerez Al/Fe 70/12 mm 2 vode na relaciji Gornji Črnci–Pertoča–Motovilci (sedaj prereza 25/4 oziroma 35/6 mm 2 ) v skupni dolžini približno 6,3 km.

(7)Občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem sončno energijo in energijo biomase. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi biomase (odpadkov) iz kmetijstva in gozdarstva.

(8)Občina zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru ter recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to odpadki, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Vzpostavi se register nelegalnih odlagališč odpadkov, ki se ga redno posodablja. Sanira se vsa nelegalna odlagališča odpadkov in preprečuje njihovo ponovno nastajanje. Prednost pri sanaciji nelegalnih odlagališč odpadkov imajo nelegalna odlagališča odpadkov s prisotnostjo nevarnih odpadkov. Pristopi se k izvedbi projektov za večanje ozaveščenosti lokalnega prebivalstva na področju odlaganja odpadkov.

(9)Občina načrtuje izgradnjo GJI na vseh območjih, ki so opredeljena kot stavbna zemljišča ter povezovalne vode med njimi. 6. člen (usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)

(1)Razvoj naselij vključuje notranji razvoj in širitev. V občini je razvoj vseh naselij prvenstveno usmerjen v notranji razvoj, to je zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč in širitev občinskega središča za stanovanjske in gospodarske dejavnosti. Poselitev se ne širi na območja naravnih vrednot, varovanih habitatnih tipov, habitatnih tipov in habitatov varovanih vrst.

(2)Notranji razvoj naselij je usmerjen v zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč v vrzelih v strnjenih delih naselij. Proste vrzeli so pretežno namenjene za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, v območjih razpršene poselitve pa tudi za gradnjo kmetijskih objektov.

(3)Prenova v naseljih je omejena na prenovo GJI. S prenovo naselja se izboljšajo funkcionalne, tehnične, prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere v naselju ali delu naselja in je ob tem mogoče ustvariti kvalitetne pogoje za razvoj naselja. Predvidena je prenova zadružnih farm in posameznih opuščenih objektov.

(4)Načrtno usmerjanje poselitve je dolgoročna zagotovitev površin za gradnjo stanovanj. Načrtno se širi le lokalno središče Cankova, kjer je tudi manj nezazidanih stavbnih zemljišč in kjer občina želi zagotoviti površine za stanovanja. Ostala naselja so opredeljena kot podeželska naselja, kjer niso predvidene večje širitve naselij, pač pa gre v teh naseljih za zarobitve in zapolnitve stavbnih zemljišč, kjer je tudi izgrajena GJI. S priključitvijo posamičnih parcel zagotovimo lastnikom možnost gradnje na lastni parceli. Širitev je omejena na posamične parcele v zasebni lasti ob pogoju, da je do parcele urejena komunalna infrastruktura, da ima parcela urejen dostop z javne ceste in da gre za prostorsko zaokrožitev oziroma zapolnitev meje naselja ali razpršene poselitve. V podeželskih naseljih, ki imajo poudarjeno posamezno funkcijo in sicer naselji Krašči in Korovci s turistično funkcijo ter naselje Skakovci s proizvodno funkcijo se spodbuja razvoj navedenih dejavnosti.

(5)Razvoj dejavnosti v naseljih je vezan na opremljena stavbna zemljišča, zato občina načrtuje povečanje gospodarske cone v Cankovi. Predvidene so tudi povečave funkcionalnih zemljišč ob obstoječih obrtnih dejavnostih Skakovci. V ostalih naselij je predvidena pretežno stanovanjska gradnja, servisne ter poslovne dejavnosti, ki dopolnjujejo stanovanjsko funkcijo. V vseh naseljih se spodbuja razvoj turističnih dejavnosti v skladu s cilji KP Goričko.

(6)Razvoj centralnih in gospodarskih dejavnosti je usmerjen pretežno v občinsko središče, kjer se ohranja temeljne strukture naselja ter ohrani in dopolni urbani center. Ohranja se obulična pozidava, ohranja se zaporednost zazidave v območjih kmečkega naselja. Nove stanovanjske površine se nameni za individualno stanovanjsko gradnjo, blokovska gradnja se usmerja v centralni del naselja Cankova.

(7)Gradnja izven poselitvenih območij v občini je možna za potrebe kmetijske, turistične in športno-rekreacijske dejavnosti. Večje kmetije (farme) se načrtujejo v primerni oddaljenosti od obstoječe poselitve. Omeji se razpršena gradnja, obstoječa območja in objekti razpršene gradnje se sanirajo.

(8)Za ohranjanje razpršene poselitve se načrtuje zapolnjevanje obstoječih stavbnih zemljišč (notranji razvoj), obnova, prenova obstoječih, tudi zapuščenih domačij, ponovna gradnja zakonito zgrajenih objektov ter novogradnje, ki predstavljajo zapolnjevanje prostih površin med stavbnimi zemljišči in zaokrožitev zaselkov ali območij razpršene poselitve s čimer se funkcionalno zaokrožijo komunalno opremljena območja v skladu z usmeritvami SPRS.

(9)Zelene površine so v čim večji možni meri v javni funkciji ter dostopne čim širšemu krogu prebivalstva. Površine za šport in rekreacijo naj bodo urejene na način, da bodo zagotavljale dostopnosti do športa in rekreacije za vse starostne in socialne skupine prebivalstva. V čim večji meri se naj izkoristita obstoječa športna in rekreacijska infrastruktura. 7. člen (usmeritve za razvoj v krajini)

(1)Razvoj v krajini se usmerja v razvoj naravnih potencialov. V občini so to predvsem kmetijska zemljišča in gozdovi, sledijo vode in podzemni viri (nafta, plin, geotermalna voda). V krajini se spodbuja sonaravno naravnan turizem, ekološki način kmetovanja in uporaba obnovljivih virov energije.

(2)Spodbuja se razvoj kmetijstva v skladu z usmeritvami KP Goričko. Na gričevnatem območju občine se na kmetijskih zemljiščih vzpodbuja razvoj vinogradništva in sadjarstva, v nižinah pa predvsem poljedelstva.

(3)Agrarne operacije in podobni ukrepi se izvajajo na celotnem območju občine.

(4)Na področju gozdarstva se ohranja ekološka, socialna in proizvodna funkcija, ter mešana kmetijsko-gozdarska funkcija na območjih zaraščanja. Ohranjajo se vse gozdne površine (zaplate, obmejki, biokoridorji v kmetijski krajini ipd.). Zaradi velikega deleža gozdnatosti se v občini izvaja in spodbuja izkoriščanje lesne mase za gospodarstvo in tudi za pridobivanje toplotne energije. V ta namen je potrebno zagotoviti mesta za deponiranje lesne mase. Gozdne površine ob poselitvi se ohranja in vključuje v zeleni sistem naselij.

(5)Vodna zemljišča se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene (Ledavsko jezero), pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Vzpodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode, varuje se obstoječe in potencialno pomembne vodne vire. Z določenimi ekoremediacijskimi in hidrotehničnimi ukrepi se na in ob vodotokih spodbuja posege v smeri njihovih izboljšav, predvsem na odsekih, kjer so potrebne določene ureditve za zagotavljanje večje protipoplavne varnosti.

(6)Razvija se obstoječa in nova turistična območja z možnostjo ureditve nastanitvenih objektov. Celotna občina je v KP Goričko, kjer se z razvojem kmetijstva, kmetijskih dopolnilnih dejavnosti ter z ohranitvijo in širitvijo razpršene poselitve vzpodbuja rekreativni in kmečki turizem.

(7)Spodbuja se nadaljnji razvoj mreže pohodniških, kolesarskih, jahalnih in pešpoti. Poti naj se ustrezno navežejo na regionalno, državno in evropsko mrežo poti, ki potekajo čez območje občine oziroma njeni bližini. Njihove lokacije in nanje vezane ureditve ne smejo biti v nasprotju s conacijo gozdnega prostora ter naravovarstvenimi zahtevami in usmeritvami KP Goričko.

(8)V vseh namenskih površinah je dopustno načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij naselij iz

1. člena ZPNačrt-a.
2. člen (posebna območja, prepoznavne kvalitete in vrednote)

(1)Posebna območja so območja režimov, ki so zavarovana s področnimi predpisi. To so območja varstva narave, območja in objekti kulturne dediščine ter druga območja z režimi, ki se jih v OPN upošteva kot obvezna izhodišča za razvoj prostora.

(2)V občini so posebna območja z vidika krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora že določena in zavarovana s KP Goričko. Kot posebna območja so opredeljena še območja naravnih vrednot, območja in objekti nepremične kulturne dediščine, območja Nature 2000, ekološko pomembna območja in elementi krajine, pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (mejice, grmovni in drevesni osamelci ipd.). 9. člen (usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo)

(1)Poplavna območja v občini so ob potoku Dobel v Skakovcih in potekajo vzdolž levega in desnega brega potoka vse od pričetka nižje terase oziroma ravnine pa do meje z Občino Tišina. Kot poplavno območje je opredeljeno tudi Ledavsko jezero, kjer je poselitev zavarovana z visokovodnimi nasipi. Podatki o poplavnih območjih so pridobljeni iz javnih evidenc in se jih obvezno upošteva pri pripravi OPN. Poplavna območja so po namenski rabi kmetijska ali gozdna zemljišča, v naseljih Skakovci in Krašči pa tudi stavbna zemljišča, na katerih ni predvidena sprememba rabe. Na poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Na poplavnih območjih se prepove vse dejavnosti in vse posege, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Dopustni so le posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč.

(2)Severovzhodni del območja občine se nahaja na erozijskem območju. Na erozijskih območjih je potrebno pred posegom v prostor zagotoviti ustrezne običajne in zahtevnejše protierozijske ukrepe. Na erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.

(3)Območje občine se nahaja na območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g], kar je treba upoštevati pri gradnji zahtevnejših objektov in pri izvedbi ostalih posegov.

(4)V občini ni posebnih požarno ogroženih območij. V območja požarne ogroženosti naravnega okolja štejemo gozdne površine, vendar je požarna ogroženost običajna. Za vsako dejavnost se na podlagi predpisov o požarni varnosti preveri požarna ogroženost, kar se kot pogoj opredeli v izvedbenem delu OPN. V vseh naseljih delujejo prostovoljna gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov.

(5)V občini ni posebnih območij za potrebe obrambe. Prav tako občina nima izdelanega občinskega načrta za obrambo.

(6)Občina ima definirano območje za ruševine na območju čistine naprave v Cankovi, kjer se nahaja tudi center za ločeno zbiranje odpadkov ter deponijo za gradbeni material na območju gospodarske dejavnosti v Skakovcih. Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so v naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na območju čistilne naprave v Cankovi, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak. Prostori za množično zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so v šolskem objektu in vaško – gasilskih domovih.

(7)Na območju občine ni evidentiranih vojnih grobišč. 10. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)Osnovna namenska raba zemljišč je povzeta iz prostorskih sestavin planov občine, dopolnjena z novimi spremembami namenske rabe. Deli se na stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča.

(2)PNRP se določi na podlagi sedanje pretežne rabe in na podlagi načrtovane razmestitve dejavnosti. Znotraj stavbnih zemljišč je le v lokalnem središču naselja Cankova in večjih podeželskih naseljih več območij različnih PNRP, v ostalih naseljih pa so po namenu ločeni le centralni objekti (pretežno so to vaško – gasilski domovi, kapele) ter rekreacijske in zelene površine (igrišča, pokopališča). V lokalnem središču naselja Cankova se površine za individualno gradnjo opredelijo kot stanovanjske površine, ki se prepletajo z območji za centralne dejavnosti, območji za posebne namene, zelenimi površinami in območji za proizvodne dejavnosti. Večino ostalih naselij se opredeli kot površine podeželskega naselja. Avtohtona gradnja, kjer se nahajajo pretežno kmečka gospodarstva se opredelijo kot površine razpršene poselitve. Znotraj vseh naselij se posebej opredelijo območja prometnih površin.

(3)V izvedbenem delu OPN se območja osnovne namenske rabe delijo na PNRP glede na pretežnost rabe. Pri tem se upošteva naslednje usmeritve: – v lokalnem središču s pripadajočim območjem se PNRP določi z upoštevanjem obstoječe namembnosti površin; – območja s pretežno individualnimi stanovanjskimi objekti znotraj lokalnega središča naselja Cankova se opredelijo kot stanovanjska območja s servisnimi in obrtnimi dejavnostmi; – ostala naselja se opredelijo pretežno kot podeželska naselja z možnostjo ohranitve kmetijske dejavnosti; – proizvodne, obrtne, poslovne in druge dejavnosti se usmerjajo ob že urejene tovrstne cone in se opredelijo kot površine gospodarskih dejavnosti; – turistična in podobna območja se opredelijo kot posebna območja.

(4)Zemljišča prometne infrastrukture so zemljišča državnih cest (regionalne ceste) ter občinske ceste (lokalne ceste in javne poti), ki se opredelijo kot območja prometne infrastrukture. Kot prometna infrastruktura so opredeljena tudi parkirišča.

(5)Kmetijska zemljišča pokrivajo največji del površja občine. Občina na kmetijskih zemljiščih tudi v prihodnosti načrtuje intenzivno rabo. V izvedbenem delu OPN se kmetijska zemljišča opredelijo kot najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča.

(6)Gozdna zemljišča so zemljišča porasla z gozdnim drevjem. Gozdovi so povzeti po prostorskih sestavinah planov občine, po dejanski rabi zemljišč in po gozdnogospodarskih načrtih.

(7)Vodotoki in Ledavsko jezero (akumulacija) se na območju občine v izvedbenem delu OPN opredelijo kot območja celinskih voda. Posebej se kot območja vodne infrastrukture označijo vodnogospodarski objekti pred obstoječo akumulacijo – Ledavsko jezero in pred zadrževalnikom v Korovcih.

(8)Znotraj območja občine se posebej opredelijo območja za potrebe okoljske, telekomunikacijske in elektroenergetske infrastrukture.

(9)V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina vključila določeno območje z PNRP kot območje mineralnih surovin. Za namen raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno pripraviti in sprejeti OPPN. 11. člen (usmeritve za določitev PIP)

(1)PIP določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih EUP glede na osnovno namensko rabo prostora ali PNRP. EUP se določijo glede na značilnosti prostora.

(2)Pri določanju pogojev za oblikovanje objektov se upošteva značilnosti prekmurske arhitekturne tipike. Pri razporeditvi individualnih stanovanjskih objektov se upošteva značilna zaporednost zazidave na stavbnih zemljiščih. Ohranja se morfologija naselij (pretežno obcestna pozidava, zaporednost gradnje), zeleni rob naselja in ostale zelene površine. Ohranijo se območja razpršene poselitve v gričevnatem delu občine z namenom ohranitve kulturne krajine.

(3)Pri določanju pogojev za posege v prostor se upoštevajo objekti in območja kulturne dediščine in naravovarstvena območja.

(4)Pri parcelaciji zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč.

(5)V vseh območjih, ki bodo obdelana s OPPN, se upošteva gradbena linija obstoječih struktur v prostoru (npr. obstoječe ceste, obstoječi bližnji objekti, potoki, ipd.). V teh območjih se v izvedbenem delu OPN zapiše tudi pogoj, da se vsa območja v največji možni meri ozelenijo, to pomeni, da se ozelenijo tudi vsa parkirišča in dovozne ceste ter nepozidani deli parcel.

(6)Ohranja se naravne (travniki, ipd.) in ustvarjene (ekstenzivni sadovnjaki, ipd.) krajinske elemente ter ostale zelene površine, ki soustvarjajo podobo naselij in odprto krajino. Razpršena gradnja se opredeli kot fundus oziroma zemljišče pod stavbo. 12. člen (koncept prostorskega razvoja lokalnega središča)

(1)Prostorski razvoj lokalnega središča naselja Cankova je usmerjen v izboljšavo obstoječih in urejanje novih poselitvenih območij, v ureditev urbanega centra naselja, rekreacijskih in zelenih površin in v razvoj gospodarske cone. Razvoj poselitvenih območij se usmerja v zapolnitev nepozidanih stavbnih zemljišč in v zgostitev obstoječih stanovanjskih območij. Nova stanovanjska območja se bo urejalo v skladu s potrebami. Tako se območja namenjena bivanju odpirajo postopoma v skladu s potrebami. Prostorski razvoj centralnih dejavnosti se usmerja v osrednji del naselja Cankova, na proste nepozidane stavbne površine. Gospodarske dejavnosti se širijo izven strnjenega dela naselja, poleg obstoječega proizvodnega obrata.

(2)V koncept prometnega omrežja v lokalnem središču se vključuje predvsem naslednje usmeritve: – rekonstruira se obstoječa regionalna cesta, – uredijo se sprehajalne in rekreacijske poti okrog naselja, – ob javnih objektih se zagotavlja ustrezno število parkirišč, – uredijo se kolesarske steze, – uredijo se nove ceste oziroma ulice na novih stanovanjskih območjih, – spodbuja se razvoj javnega potniškega prometa.

(3)Osnovne usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje so: – razviti in ohraniti oblikovno podobo naselja, – ohraniti in okrepiti center naselja s centralnimi dejavnostmi, – vzpostaviti oziroma urediti zeleni sistem naselja, – nove stanovanjske površine nameniti za individualno stanovanjsko gradnjo, – proizvodne in poslovne cone oblikovati zunaj ali ob robu naselja in v manjših, sestavljenih gabaritih ter jih v največji možni meri ozeleniti. Ob glavni regionalni cesti, v osrednjem delu naselja Cankova so starejši objekti višji gabaritov, zato so tu dovoljene gradnje novih objektov višjih gabaritov, možna je tudi blokovska gradnja.

(4)Ohranjajo in prenovijo se vse urejene zelene površine v naselju. Dolgoročno se načrtuje razširitev rekreacijske cone ob nogometnem igrišču. Med stanovanjsko zazidavo in poslovno-obrtno cono se uredi vegetacijski ločilni pas. Vzpostavijo se pešpoti ob vodotokih in jarkih ki se jih tudi obsadi. Obstoječe poti oziroma ulice v naselju se povežejo z okoljskimi, ki vodijo skozi naravno krajino. Ozelenjena bodo tudi območja, ki so v območje naselja priključena na novo. Glede na namembnost območij ni možno načrtovati večjih sklenjenih zelenih površin, zato je predlagana obvezna ozelenitev parkirnih, gospodarskih in centralnih površin.

(5)Območje potoka Kučnice, ki poteka mimo naselja Cankova je zajeto v ekološko pomembnem območju (v nadaljevanju: EPO). Samo območje urbanističnega načrta se potoka ne dotika, pač se mu približa do 50 m, zato je potrebno poskrbeti za ohranjanje okolja, predvsem pri varovanju voda pred odvajanju odpadnih voda. Ob potoku se nahaja čistilna naprava, ki čisti odpadne vode naselja Cankova, katera se ob priključitvi novih naselij po potrebi razširi. Občina si v okviru varstva zraka prizadeva po koriščenju virov energije, predvsem za ogrevanje, ki najmanj onesnažujejo okolje. Na območju urbanističnega načrta je potrebno upoštevati občinski predpis o ravnanju s komunalnimi odpadki in slediti naslednjim ciljem: 1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje odpadkov, 2. preprečevanje neorganiziranega odlaganja odpadkov, 3. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru njihovega nastanka, 4. vračanje odpadkov v ponovno uporabo, 5. sprejemljivost ukrepov za okolje in 6. uveljavitev načela »stroške nosi povzročitelj«.

(6)Za alternativne vire energije so v občini ugodni pogoji, zato se spodbuja investicije v izkoriščanje teh virov. Občina že koristi biomaso (les) in s tem ogreva poleg osnovne šole, občine, vrtca, gasilskega doma, župnišča, telovadnice, cerkve, trgovine Mercator še 10 individualnih stanovanjskih objektov. Predvidena je priključitev dodatnih 10 individualnih objektov, ki bi se lahko ogrevali s tovrstno toplotno energijo. Cilji lokalnega energetskega koncepta občine so: – zagotoviti trajnostni energetski razvoj lokalne skupnosti, – pripraviti strategijo in akcijski načrt za oskrbo in rabo energije, – zagotoviti racionalen in učinkovit razvoj energetskih omrežij, – uporabiti lokalne energetske vire in izvesti distribuirane sisteme oskrbe z energijo, – zagotoviti učinkovito rabo energije v javnih stavbah.

(7)Naselje Cankova je dobro opremljeno z GJI. Vodovodni sistem je izgrajen. Urejena je tudi vsa ostala infrastruktura, ki se jo obnavlja in dograjuje predvsem na mestih, kjer se bodo širila poselitvena območja. Plinovoda na območju občine ni in se ga tudi ne načrtuje.

(8)PNRP se določi glede na dejansko stanje in glede na predvidene nove ureditve v naselju. Ohrani se osnovna delitev na centralni del, stanovanjski del in poslovno-gospodarski del. III. IZVEDBENI DEL OPN 1. Splošni skupni pogoji 13. člen (skupni PIP)

(1)Pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območju občinskega središča, na območjih naselij in na območju razpršene poselitve določajo: – namembnost in vrsto posegov v prostor, – lego, velikost in oblikovanje objektov, – parcelacijo, – priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro, – celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb, – varovanje zdravja ljudi, – drugo.

(2)V vseh EUP in pEUP so na območjih stavbnih zemljišč in ostalih zemljiščih, na katerih odlok dovoljuje posege, razen če za posamezno območje PNRP ni določeno drugače, dopustni naslednji posegi: – izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta ali njegovega dela, – sprememba namembnosti objekta, – pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, – vzdrževanje objekta in naprav, – dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju za celotni odstavek: posegi).

(3)Pri gradnji in določanju velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Kot pomožni objekti se štejejo objekti, kot so: terasa, garaža, kurilnica, kotlovnica, letna kuhinja, ropotarnica, shramba, klet, prostor za orodja, drvarnica, pralnica, sušilnica in podobni objekti, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnega objekta.

(4)V EUP in pEUP so na površinah PNRP dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNRP določena v Prilogi 1: Nezahtevni, enostavni (ki so dopustni za posamezno območje osnovne namenske rabe prostora oziroma PNRP) ter pod pogoji iz Priloge 1, če ni v posameznih členih odloka za posamezno vrsto objektov izrecno določeno drugače.

(5)Kot sestavni del izvedbenega dela OPN se štejejo tudi »Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture«, kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij lahko izvajajo posegi iz drugega odstavka 13. člena tega odloka predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku.

(6)Kot območja prometne infrastrukture se štejejo vse površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene kot prometna infrastruktura z oznako PNRP PC, PO, PŽ in so del druge PNRP in so razvidne iz: – grafičnih prikazov izvedbenega dela OPN na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture« pod oznako DP, LC in OP (kot obstoječe ali predvidene), – prilog OPN v Prikazu stanja prostora na kartah »Prikaz gospodarske javne infrastrukture«, – zemljiško katastrskih prikazov, – evidentne v prostoru (so po dejanski rabi ceste, poti ipd.), – digitalne topografske karte ali – kategorizacije občinskih cest.

(7)Za območja in objekte gradbenih inženirskih objektov (območja prometnih površin, območja energetske infrastrukture, območja okoljske infrastrukture in območja komunikacijske infrastrukture), ki so del pretežne PNRP ali so prikazani v izvedbenem delu v »Prikazih območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture« pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 in 61/17 – ZUreP-2) (v nadaljevanju: Pravilnika o pripravi OPN) ter za območja vodnih površin in vodne infrastrukture se smiselno upoštevajo PIP, ki so za tovrstne objekte in naprave (z oznako PNRP PC, PO, E, O, VC, VI) predpisani v 23. členu tega odloka.

(8)Poleg PIP za posamezno EUP, pEUP ali PNRP se pri posegih v prostor upoštevajo tudi skupni in splošni PIP, če v posameznih členih tega odloka ni določeno drugače.

(9)Obstoječi objekti so tisti objekti, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka. Kot obstoječe dejavnosti pa se štejejo dejavnosti, ki so obratovale pred uveljavitvijo tega odloka.

(10)Na vseh zemljiščih se lahko uveljavlja javni interes.

(11)Pri določanju posegov za vrsto objektov za posamezno EUP in pEUP je podlaga podrobne opredelitve objektov Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05), Priloga 1: CC-SI – Struktura ali njene spremembe.

(12)Pri oblikovanju objektov se upošteva tradicionalna arhitektura in tipologija zazidave na območju občine in elementi tradicionalne arhitekture.

(13)OPN je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.

(14)Pregled EUP in pEUP v občini: Oznaka EUP / pEUP Ime EUP / pEUP PNRP znotraj EUP / pEUP Režimi* v EUP / pEUP Način urejanja PIP v členu Naselje SKAKOVCI SK 1 Naselje Skakovci SK-površine podeželskega naselja CD -druga območja centralnih dejavnosti proizvodnjo BC -športni center ZS -površine za oddih, rekreacijo in šport PC -površine cest varstvo KD (EŠD: 6831), poplavno območje

1. SK 1/1 Naselje Skakovci – kmetija SK-površine podeželskega naselja
2. SK 1/2 Naselje Skakovci – kmetija SK -površine podeželskega naselja
3. SK 1/3 Naselje Skakovci – kmetija SK -površine podeželskega naselja
4. SK 1/4 Naselje Skakovci – kmetija SK -površine podeželskega naselja
5. SK 2 Gospodarska cona »Wolf« IG -gospodarska cona
6. SK 3 Kmetijska proizvodnja »Kuzma« IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
7. SK 4 Gospodarska cona »Šinko« IG -gospodarska cona
8. SK 5 Turistično območje Mlin BTm -površine za turizem E -območje energetske infrastrukture varstvo KD (EŠD: 6869)
9. Naselje TOPOLOVCI TO 1 Naselje Topolovci SK -površine podeželskega naselja PC -površine cest varstvo KD (EŠD: 21443), varstvo narave (EPO, ZN), HMO
10. TO 2 Pokopališče Topolovci CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK -pokopališče erozija (OZU)
11. TO 3 Kmetijska proizvodnja »KG Rakičan« IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
12. TO 4 Domačija Pitz BTm -površine za turizem varstvo KD (EŠD: 15518), HMO
13. Naselje DOMAJINCI DO 1 Naselje Domajinci SK -površine podeželskega naselja CD -druga območja centralnih dejavnosti BC -športni center ZS -površine za oddih, rekreacijo in šport PC -površine cest varstvo KD (EŠD: 20339), varstvo narave (EPO, ZN), HMO, erozija (OZU)
14. DO 2 Domajinski Vrh SK -površine podeželskega naselja PC -površine cest varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN), erozija (OZU)
15. DO 4 Romski zaselek Domajinci SS -stanovanjske površine varstvo narave (EPO, ZN) pOPPN
16. DO 5 Romski zaselek Borovje SS -stanovanjske površine varstvo narave (EPO, ZN) pOPPN
17. DO 6 Pokopališče Domajinci CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK -pokopališče PO -ostale prometne površine varstvo narave (EPO, ZN), HMO
18. Naselje KRAŠČI KR 1 Zaselek na Domajinskem Vrhu SK -površine podeželskega naselja PC -površine cest varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN), erozija (OZU)
19. KR 2 Zaselek »Domačija Vratuša« SK -površine podeželskega naselja varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN), erozija (OZU)
20. KR 3 Zaselek Krašči – jezero Vzhod SK -površine podeželskega naselja BT -površine za turizem ZS -površine za oddih, rekreacijo in šport PC -površine cest G -gozdna zemljišča varstvo narave (NV

(2015), EPO, Natura 2000, ZN), poplavno območje, erozija (OZU) 14. KR 5 Turistično območje I ob Ledavskem jezeru BT -površine za turizem G -gozdna zemljišča varstvo narave (NV

(2015), EPO, Natura 2000, ZN), poplavno območje, erozija (OZU) 19. KR 6 Naselje Krašči – jezero Zahod I SK -površine podeželskega naselja CD -druga območja centralnih dejavnosti, ZS -površine za oddih, rekreacijo in šport, PC -površine cest ZD -druge urejene zelene površine varstvo KD (EŠD: 286, 6767), varstvo narave (NV

(2015), EPO, Natura 2000, ZN) poplavno območje, erozija (ZZU)

1. KR 6/1 Naselje Krašči – širitev kmetije SK -površine podeželskega naselja varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN)
2. KR 7 Romski zaselek Kraški Vrh SS -stanovanjske površine PC -površine cest varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN), erozija (ZZU) pOPPN
3. KR 8 Pokopališče Krašči CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK -pokopališče varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN)
4. KR 9 Zaselek Krašči – Domačija Kous SK -površine podeželskega naselja BT -površine za turizem ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport varstvo KD (EŠD: 11051), varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN), erozija (OZU)
5. KR 11 Naselje Krašči – jezero Zahod II SS -stanovanjske površine varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN)
6. KR 12 Turistično območje II ob Ledavskem jezeru BT -površine za turizem ZS -površine za oddih, rekreacijo in šport varstvo narave (NV

(2015), EPO, Natura 2000, ZN), erozija (OZU) pOPPN

1. Naselje GORNJI ČRNCI GČ 1 Naselje Gornji Črnci SK -površine podeželskega naselja CD -druga območja centralnih dejavnosti PC -površine cest varstvo narave (EPO, ZN), erozija (ZZU)
2. GČ 2 Naselje Gornji Črnci – Romsko društvo SS -stanovanjske površine PC -površine cest varstvo narave (EPO, ZN), erozija (ZZU) pOPPN
3. GČ 3 Romski zaselek – Prelogi SS -stanovanjske površine BC -športni center ZS -površine za oddih, rekreacijo in šport PC -površine cest varstvo narave (EPO, ZN) pOPPN
4. GČ 4 Pokopališče Gornji Črnci CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK -pokopališče PO -ostale prometne površine varstvo narave (EPO, ZN)
5. Naselje CANKOVA CA 1 Romski zaselek Cankova SS -stanovanjske površine PC -površine cest varstvo narave (EPO, ZN) pOPPN
6. CA 2 Naselje Cankova – Jug SK -površine podeželskega naselja PC -površine cest varstvo KD (EŠD: 8935), varstvo narave (EPO, ZN), HMO
7. CA 3 Naselje Cankova –Center SS -stanovanjske površine CU -osrednja območja centralnih dejavnosti CD -druga območja centralnih dejavnosti BC -športni center ZP -park PC -površine cest E -območje energetske infrastrukture varstvo KD (EŠD: 2915, 6853, 6794), varstvo narave (EPO, ZN), HMO
8. CA 3/1 Naselje Cankova –Cerkev CD -druga območja centralnih dejavnosti varstvo KD (EŠD: 2915), varstvo narave (EPO, ZN)
9. CA 3/2 Naselje Cankova – Vrtec in gasilski dom CD -druga območja centralnih dejavnosti varstvo KD (EŠD: 2915), varstvo narave (EPO, ZN)
10. CA 4 Gospodarska cona »Skledar« IG -gospodarska cona O -območja okoljske infrastrukture varstvo narave (EPO, ZN)
11. CA 5 »Nova« poslovno obrtna cona IG -gospodarska cona BD -površine drugih območij PC -površine cest varstvo narave (EPO, ZN) pOPPN
12. CA 6 Igrišče Cankova BC -športni center ZS -površine za oddih, rekreacijo in šport PC -površine cest varstvo narave (EPO, ZN)
13. CA 7 Pokopališče Cankova CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK -pokopališče varstvo narave (EPO, ZN)
14. CA 8 Naselje Cankova – Vzhod SK -površine podeželskega naselja CU -osrednja območja centralnih dejavnosti varstvo narave (EPO, ZN), HMO pOPPN
15. CA 9 Naselje Cankova – Zahod SK -površine podeželskega naselja PC -površine cest varstvo KD (EŠD: 2915), varstvo narave (EPO, ZN), HMO
16. CA 9/1 Naselje Cankova – Zahod SS -stanovanjske površine PC -površine cest varstvo KD (EŠD: 2915), varstvo narave (EPO, ZN), HMO
17. CA 10 Soseska »Kolarnica« SSm -mešane stanovanjske površine PC -površine cest varstvo narave (EPO, ZN), HMO pOPPN
18. CA 11 Naselje Cankova – Sever SSm -mešane stanovanjske površine PC -površine cest varstvo narave (EPO, ZN), HMO
19. CA 12 Naselje Cankova – Severovzhod SK -površine podeželskega naselja PC -površine cest varstvo narave (EPO, ZN), HMO
20. CA 13 Čistilna naprava- širitev O -območja okoljske infrastrukture varstvo narave (EPO, ZN)
21. CA 13/1 Čistilna naprava O -območja okoljske infrastrukture PC -površine cest varstvo narave (EPO, ZN) OPPN (UO pomurskih občin, št. 14/92 in URL RS, št. 47/12)
22. CA 14 Turistična točka na meji BT -površine za turizem varstvo narave (EPO, ZN)
23. Naselje KOROVCI KO 1 Naselje Korovci SK -površine podeželskega naselja CD -druga območja centralnih dejavnosti ZS -površine za oddih, rekreacijo in šport PC -površine cest varstvo KD (EŠD: 6827), varstvo narave (NV

(7527), EPO, ZN), HMO poplavno območje (IDZ)

1. KO 1/1 Naselje Korovci – Center CU -osrednja območja centralnih dejavnosti varstvo narave (EPO, ZN) poplavno območje (IDZ)
2. KO 2 Zaselek Gornji Kotrman SK -površine podeželskega naselja PC -površine cest varstvo narave (EPO, ZN), HMO
3. KO 3 »Sončne terme« Korovci BT -površine za turizem PC -površine cest O -območja okoljske infrastrukture E -območja energetske infrastrukture K1 -najboljša kmetijska zemljišča varstvo narave (EPO, ZN), HMO OPPN (URL RS, št. 101/08, 47/12)
4. KO 4 Pokopališče Korovci CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK -pokopališče PO -ostale prometne površine varstvo narave (EPO, ZN), HMO
5. KO 6 Del zaselka Gornji Kotrman SK -površine podeželskega naselja PC -površine cest varstvo narave (EPO, ZN)
6. Naselje GERLINCI GE 1 Naselje Gerlinci SK -površine podeželskega naselja CD -druga območja centralnih dejavnosti proizvodnjo PC -površine cest O -območje okoljske infrastrukture E -območja energetske infrastrukture varstvo KD (EŠD: 21444, 21445), varstvo narave (NV

(7005), EPO, Natura 2000, ZN), erozija (OZU, ZZU)

1. GE 1/1 Naselje Gerlinci – kmetija SK -površine podeželskega naselja varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN), erozija (ZZU)
2. GE 2 Zaselek Sombotel SK -površine podeželskega naselja PC -površine cest varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN), erozija (ZZU)
3. GE 3 Zaselek Mačka Gasa SK -površine podeželskega naselja PC -površine cest varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN), erozija (OZU, ZZU)
4. GE 4 Zaselek Jugove Grabe – Muhič (Sever) SK -površine podeželskega naselja PC -površine cest varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN)
5. GE 5 Gomilno grobišče »Kovač« PC -površine cest K1 -najboljša kmetijska zemljišča G -gozd varstvo KD (EŠD: 10661), varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN), erozija (OZU)
6. GE 6 Pokopališče Gerlinci CD -druga območja centralnih dejavnosti ZK -pokopališče varstvo KD (EŠD: 3226), varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN), erozija (ZZU)
7. GE 7 Igrišče Gerlinci BC -športni center ZS -površine za oddih, rekreacijo in šport varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN)
8. GE 8 Zaselek Jugove Grabe – Muhič (Jug) SK -površine podeželskega naselja PC -površine cest K2 -druga območja kmetijskih zemljišč varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN)
9. GE 9 Gomilno grobišče »Gomila« G -gozd varstvo KD (EŠD: 6754), varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN)
10. GE 10 Turistično območje ob meji BT - površine za turizem varstvo narave (EPO, ZN)
11. GE 11 Turistično območje BT - površine za turizem varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN)
12. ODPRTA KRAJINA Občine CANKOVA EU 1 Odprta krajina – varovana območja narave BT -površine za turizem BC -športni center ZS -površine za oddih, rekreacijo in šport PC -površine cest PO -ostale prometne površine O -območja okoljske infrastrukture varstvo KD (EŠD: 2915, 6767,16791), varstvo narave (EPO, NV (29 OP, 2015, 7527),
13. E -območja energetske infrastrukture A -površine razpršene poselitve K1 -najboljša kmetijska zemljišča K2 -druga kmetijska zemljišča G -gozdna zemljišča VC -celinske vode VI -območje vodne infrastrukture Natura 2000, ZN), poplavno območje, poplavno območje (IDZ) HMO, erozija (OZU, ZZU) EU 1/1 Odprta krajina – parkirišče ob Ledavskem jezeru PO -ostale prometne površine ZD -druge urejene zelene površine varstvo narave (NV

(2015), EPO, Natura 2000, ZN), erozija (OZU), poplavno območje

1. EU 1/2 Odprta krajina – parkirišče v naselju Gerlinci PO -ostale prometne površine varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN), erozija (OZU)
2. EU 1/3 Odprta krajina – kmetija v Gerlincih IK -površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN), HMO
3. EU 1/4 Odprta krajina – kmetija A -površine razpršene poselitve varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN)
4. EU 1/5 Odprta krajina – kmetija v Gerlincih IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN)
5. EU 2 Odprta krajina – izven varovanih območij narave (Topolovci, Skakovci) O -območja okoljske infrastrukture PC -površine cest A -površine razpršene poselitve K1 -najboljša kmetijska zemljišča K2 -druga kmetijska zemljišča G -gozdna zemljišča VC -celinske vode varstvo KD (EŠD: 15518, 21443), varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN), poplavno območje, HMO, VVO

(3), erozija (OZU)

1. EU 4 Odprta krajina – kmetijsko zemljišče (Krašči) K1 -najboljša kmetijska zemljišča G -gozdna zemljišča varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN) poplavno območje, erozija (OZU)
2. EU 5 Odprta krajina – kmetijsko zemljišče (Skakovci) K1 -najboljša kmetijska zemljišča -
3. EU 6 Odprta krajina – zadrževalnik Korovci K1 -najboljša kmetijska zemljišča, G -gozdna zemljišča VI -območje vodne infrastrukture varstvo narave (NV

(7527), EPO, ZN) HMO poplavno območje (IDZ)

1. TVH 1 Trajno varovani habitati K2 -druga kmetijska zemljišča G -gozdna zemljišča varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN), erozija (ZZU)
2. TVH 2 Trajno varovani habitati K2 -druga kmetijska zemljišča G -gozdna zemljišča varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN)
3. TVH 3 Trajno varovani habitati K2 -druga kmetijska zemljišča G -gozdna zemljišča varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN)
4. TVH 4 Trajno varovani habitati K2 -druga kmetijska zemljišča varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN), erozija (OZU)
5. TVH 5 Trajno varovani habitati K2 -druga kmetijska zemljišča varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN)
6. TVH 6 Trajno varovani habitati K2 -druga kmetijska zemljišča G -gozdna zemljišča varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN), erozija (ZZU)
7. TVH 7 Trajno varovani habitati K2 -druga kmetijska zemljišča varstvo narave (EPO, Natura 2000, ZN), erozija (ZZU)
8. *Pomen izrazov: – KD (EŠD) – območja in objekti nepremične kulturne dediščine (evidenčna številka), Pravni režimi varstva kulturne dediščine (eVrD), Register nepremične kulturne dediščine (Rkd), Ministrstvo za kulturo, avgust 2017; – EPO – ekološko pomembna območja, ARSO, april 2014; – NV – naravne vrednote (evidenčna številka; OP oznaka pri evidenčni št. naravne vrednote pomeni, da gre za predlagano naravno vrednoto s strani ZRSVN OE MB, september 2015), ARSO, april 2015; – Natura 2000 – posebna varstvena območja Nature 2000, Uradni list RS, št. 21/16; – ZN – zavarovana območja narave – Krajinski park Goričko, ARSO, marec 2012; – poplavno območje – poplavna območja določena na podlagi Opozorilne karte poplav, ARSO, januar 2011; – poplavno območje (IDZ) – potrebni ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti na podlagi idejne zasnove »Protipoplavni ukrepi za naselje Korovci«, IDZ, št. II/1/2/2/2 C-1344; Inštitut za vode RS, Ljubljana, januar 2009; – HMO – območja hidromelioracij, MKGP, januar 2018; – VVO

(3)– vodovarstveno območje določeno na občinskem nivoju (tretji vodovarstveni pas), ARSO, januar 2015; – erozija (OZU, ZZU) – erozijsko ogrožena območja (običajni zaščitni ukrepi, zahtevni zaščitni ukrepi), ARSO, januar 2014;

1. PIP za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev objektov na območju stavbnih zemljišč v posameznih EUP in pEUP
2. člen (PIP v območjih podeželskih naselij) a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje, s spremljajočimi dejavnostmi in površinami kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK , v EUP SK 1, TO 1 , DO 1 , DO 2 , KR 1 , KR 2 , KR 3 , KR 6, KR 9 , GČ 1 , CA 2 , CA 9 , CA 12 , KO 1 , KO 2 , KO 6 , GE 1, GE 2 , GE 3 , GE 4 in GE 8 , so dopustni posegi za objekte: ● stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: – eno- in dvostanovanjske stavbe in sicer stanovanjske hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, podobne enostanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe, kjer se nahajata dve stanovanji in dvojčki), – stavbe za posebne družbene skupine, ● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti – lahko tudi samostojne: – gostinske stavbe (razen hotelov, motelov), – upravne in pisarniške stavbe (le v primeru drugih poslovnih stavb namenjenih lastnemu poslovanju podjetja ali poslovanju s strankami v sklopu dejavnosti ali v/ob stanovanjskem objektu), – trgovske (trgovske stavbe do 200 m 2 prodajne površine) in druge stavbe za storitvene dejavnosti vključno z delavnicami iz skupine industrijskih stavb (razen tovarn in delavnic (ki presegajo predpisano stopnjo hrupa za to območje)), – stavbe splošnega družbenega pomena, – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi, – druge nestanovanjske stavbe. Vinske kleti in zidanice so dovoljene le v EUP GE 1, GE 2, GE 8, KR 1, KR 2, KR 3, KR 6, DO 2 ob pogoju, da ima investitor v lasti in obdelavi vinograd v površini 900 m 2 , ● gradbeni inženirski objekti: – prometna infrastruktura, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi, – drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in vojaških objektov), – objekti za lastne potrebe – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami, ● ostalo: – objekti iz Priloge1.

(2)V EUP in pEUP CA 9/1 , CA 11 in KR 11 , na območjih stavbnih zemljišč, ki so stanovanjske površine, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako PNRP SS in SSm , so dopustni posegi za objekte: ● stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: – eno- ali dvostanovanjske stavbe (razen počitniških hišic in vrstnih hiš), – stavbe za posebne družbene skupine, ● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti pod pogojem, da so skladne s predpisano stopnjo hrupa na območju : – gostinske stavbe (razen hotelov, motelov), – pisarniške stavbe (pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža stanovanjske funkcije ali je del druge dovoljene dejavnosti), – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti manjših dimenzij ali znotraj stanovanjske stavbe razen avtopralnic in avtomehaničnih delavnic, trgovine pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža stanovanjske funkcije, – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi, – stavbe splošnega družbenega pomena, – druge nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe – obstoječe se lahko rekonstruira, spremeni namembnost, vzdržuje in odstrani), ● gradbeni inženirski objekti: – prometna infrastruktura, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi, – drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov in odlagališč odpadkov), – energetski objekti za lastne potrebe – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami, ● ostalo: – objekti iz Priloge 1.

(3)V EUP SK 1, DO 1, KR 6, GČ 1, KO 1 in GE 1 na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, kulturni dom ipd.), z oznako PNRP CD , so dopustni posegi za naslednje vrste objektov: ● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: – gostinske stavbe, – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti razen avtopralnic in avtomehaničnih delavnic, – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi, – upravne in pisarniške stavbe, – stavbe splošnega družbenega pomena, – druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijske stavbe), ● gradbeni inženirski objekti: – prometna infrastruktura, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi, – drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov in odlagališč odpadkov), – energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami, ● ostalo: – objekti iz Priloge 1.

(4)V pEUP KO 1/1 na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, trgovina ipd.), z oznako PNRP CU , so dopustni posegi za naslednje vrste objektov: ● stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: – eno in več stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic, vrstnih hiš, vil), – stavbe za posebne družbene skupine, ● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti, v katerih so dopustni stanovanjski deli v skladu s klasifikacijo: – gostinske stavbe (razen hotelov in motelov), – upravne in pisarniške stavbe, – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti razen avtopralnic in avtomehaničnih delavnic, – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi, – stavbe splošnega družbenega pomena, – druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijske stavbe), ● gradbeni inženirski objekti: – prometna infrastruktura, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi, – drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov in odlagališč odpadkov), – energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami, ● ostalo: – objekti iz Priloge 1.

(5)V EUP SK 1 in DO 1, na območjih športnih površin, ki so namenjene za igrišča in športne objekte, z oznako PNRP BC , so dopustni posegi za objekte: ● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: – stavbe za šport s spremljajočimi objekti in napravami, – gostinske stavbe (bife v sklopu dejavnosti na območju), – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi, – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (razen kmetijske stavbe), ● gradbeni inženirski objekti: – prometna infrastruktura, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi, – drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališča, vojaški objekti in odlagališča odpadkov), – energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami, ● ostalo: – objekti iz Priloge 1.

(6)V EUP KR 3 in KR 9 , ki sta namenjeni za turistične dejavnosti, z oznako PNRP BT , so dopustni posegi za objekte: ● stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti (namenjene izključno dejavnosti na območju oziroma za njeno obratovanje): – enostanovanjske stavbe le pod pogojem, da služijo turistični dejavnosti, – počitniške hišice, ● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: – gostinske stavbe, – upravne, pisarniške, trgovske, storitvene, družbene stavbe (naštete namenjene izključno turistični ponudbi), – druge nestanovanjske stavbe. Kmetijske le za turistične namene. ● gradbeni inženirski objekti: – prometna infrastruktura, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi, – drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališča, vojaški objekti in odlagališča odpadkov), – energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami, ● ostalo: – objekti iz Priloge 1.

(7)V EUP SK 1 , DO 1 , KR 3 , KR 6 , KR 9 in KO 1 , na območjih zelenih površin, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športu, z oznako PNRP ZS , so dopustni posegi za objekte: ● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, če služijo dejavnosti na območju in so montažne izvedbe, kot so nadstreški za igralne površine, shrambe za športne rekvizite, klubski in društveni prostori, garderobe, sanitarije in podobni objekti, ● gradbeni inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi, – drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in odlagališč odpadkov), ● ostalo: – objekti iz Priloge 1. Ne glede na določila tega odstavka je v EUP KR 3, z oznako PNRP ZS, dopustna le rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječega igrišča in naprav pod pogojem, da se nivo terena ne spreminja.

(8)V EUP GE 1, na območju okoljske infrastrukture, namenjene za izvajanje gospodarske javne službe s področja oskrbe prebivalstva s pitno vodo in s področja čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, z oznako PNRP O , so dopustni posegi za objekte: ● gradbeni inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi, ● ostalo: – objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za objekt okoljske infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(9)V EUP GE 1 , na območju energetske infrastrukture, z oznako PNRP E , so dopustni posegi za objekte: ● gradbeni inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi, ● ostalo: – objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za objekt energetske infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(10)V vseh EUP in pEUP, na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge PNRP, ter na območjih prometne infrastrukture, z oznako PNRP PC, in na vseh prometnih površinah iz šestega odstavka 13. člena, ki so omrežja prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasov, so dopustni posegi za objekte: ● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti v skladu z dejavnostjo na območju: – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, ● gradbeni inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, – drugi gradbeni inženirski objekti, ● ostalo: – objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za objekt prometne infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(11)Na območjih kmetijskih zemljišč, z oznako PNRP K2 v EUP GE 8 , so dopustni posegi kot je določeno v 23. in 29. členu tega odloka za območja kmetijskih zemljišč.

(12)Na območjih gozdnih zemljišč, z oznako PNRP G , v EUP KR 3 , so dopustni posegi, kot je določeno v 23. in 30. členu tega odloka za območja gozdov.

(13)V EUP SK 1/1, SK 1/2, SK 1/3, SK 1/4 , KR 6/1 in GE 1/1 , na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja podeželskih naselij namenjeni umeščanju objektov za kmetijsko proizvodnjo, z oznako PNRP SK , so dopustni posegi za objekte: ● stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: – v EUP KR 6/1 je gradnja stanovanjskih stavb možna le v primeru predhodne ali istočasne gradnje kmetijskih objektov, ● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: – upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, ki služijo prodaji kmetijskih pridelkov in proizvodov, ki izhajajo iz kmetijske dejavnosti, – industrijski objekti za predelavo kmetijskih pridelkov (oljarna, pekarna, predelava lesa ipd.), – v EUP KR 6/1 je gradnja nekmetijskih stavb možna le v primeru predhodne ali istočasne gradnje kmetijskih objektov, – nestanovanjske kmetijske stavbe, ● gradbeni inženirski objekti: – prometna infrastruktura, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi, – energetski objekti za lastne potrebe – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) s pripadajočo opremo in inštalacijami, – drugi gradbeni inženirski objekti potrebni za obratovanje kmetijske proizvodnje, ● ostalo: – objekti iz Priloge 1.

(14)V EUP KR 6 na območjih stavbnih zemljišč, ki so druge urejene zelene površine z oznako PNRP ZD , so dopustni posegi za objekte: ● gradbeni inženirski objekti – namenjeni dejavnosti na območju ali kot povezovalni vodi, če ni drugih prostorskih možnosti glede umeščanja: – prometna infrastruktura, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi, ● ostalo: – objekti iz Priloge 1. b) Pogoji glede lege objektov

(1)Pri umeščanju objektov se upošteva obstoječi koncept zazidave v naselju in ob umeščanju kmetij se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte (gostinske, upravne in pisarniške, družbene, trgovske in storitvene) se gradi ob cesti. Objekte za kmetijsko proizvodnjo, delavnice, obrtne, nezahtevne, enostavne in pomožne objekte se gradi v notranjost parcele, razen na območjih, kjer je tradicionalna zasnova razporeditve objektov drugačna, kar mora biti prikazano in utemeljeno v projektni dokumentaciji oziroma v zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt. Na parcelah v notranjosti se lahko umešča tudi gostinske, upravne in pisarniške, trgovske in storitvene objekte. Stanovanjske objekte se na parcelah v notranjosti lahko gradi le, če so v drugi vrsti že stanovanjski objekti in če je do parcele urejena dovozna pot, ki je odmerjena. Ne glede na določbe tega odstavka se nadstreški, garaže, terase, vetrolovi lahko umeščajo pred ali ob osnovnem objektu ob upoštevanju gradbene linije.

(2)Ob ulici se upoštevata gradbena linija oziroma vzorec pozidave, ki sta določena z linijo obstoječih objektov. Ob cestah, kjer ni obstoječih objektov in ni zaznane gradbene linije, se nove objekte locira max. v 10 m odmiku od ceste. Samostojne kmetijske objekte se umešča min. v 20 m odmiku od ceste, če ob kmetiji ali stanovanjskem objektu ni prostorskih možnosti. Ob uličnem nizu se objekte locira tako, da je daljša stranica tlorisa objekta vzporedna z ulico oziroma je usklajena z vzorcem obstoječih objektov (če je smer enotna ali izrazita v naselju).

(3)Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4 m, lahko je manjši, vendar ne manjši od 1 m in če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmik je lahko manjši od 1 m, če sledi vzorcu pozidave in v primeru dograditve/nadaljevanja obstoječega stavbnega niza ali nadzidave obstoječega objekta in če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmik objekta od sosednje parcelne meje se meri od najbolj izpostavljenega dela objekta. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni (tudi zmanjšani), da omogočajo varnost pred požarom, da omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gradbenih inženirskih objektov na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo v odmiku 0,5 m od sosednje parcelne meja oziroma manj ali na parcelno mejo, če s tem soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste ali poti je najmanj 4 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin

1. reda so 15 m, od ostalih vodnih površin in vodotokov
2. reda pa 5 m. Odmik nadzemnih objektov od gozdnih površin mora znašati najmanj eno drevesno višino. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih in kmetijskih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. c) Pogoji glede velikosti Višina stanovanjskih objektov je do K+P+M ali do K+P+1, izjemoma do K+P+1+M (če to dopušča zasnova naselja, kjer so sosednji objekti višjih gabaritov nad urejenim terenom). Višina nestanovanjskih objektov je 10 m nad terenom, vključno z urejenim podstrešjem. Višina objektov se lahko poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP. Stolpni silosi so lahko visoki do 13,0 m. Silosi ne smejo biti umeščeni na slemenih, vrhovih, na izpostavljenem robu zaselka, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Umeščajo se v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi. Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene). Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati vertikalni gabarit EUP tako, da novi objekti po višini izrazito ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma glede na ostale objekte in krajinske prvine, ne smejo predstavljati višinskih dominant v prostoru, upošteva naj se tipologijo gradnje značilne za to območje. Izjeme so posamezni deli objektov v sklopu ureditve npr. opazovalni stolp na turističnih območjih, gasilski stolp, sakralni objekti ipd. č) Pogoji glede oblikovanja

(1)Objekti morajo biti oblikovani v skladu s arhitekturno tipologijo območja. Tlorisna oblika stanovanjskih objektov je podložnega tlorisa, ki je lahko lomljena. Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko oblikovno prilagodi namenu in tehnologiji oziroma funkciji objekta. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov (večkotni izzidki, stolpiči, okrogli izzidki ipd.).

(2)Strehe na vseh objektih morajo biti dvokapne, z nakloni od 30º do 45º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in prilagojene smeri slemena sosednjih objektov oziroma prilagodi splošni podobi obcestnega/obuličnega niza. Kritina v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne, lahko krite tudi s slamo. Štirikapne strehe, naklona od 15º do 30º, so lahko na javnih in stanovanjskih objektih, slednje pod pogojem, če gre za zapolnitev vrzeli (zapolnitev vrzeli je možna, če sta vsaj dva objekta s štirikapno streho) oziroma če so za območje/naselje značilne. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica. Ravne (razen na kmetijskih objektih) in enokapne strehe ter strehe z manjšimi nakloni so možne na nezahtevnih, enostavnih in pomožnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m – razen gostinskih). Nezahtevni, enostavni in pomožni objekti morajo biti oblikovno skladni z osnovnim objektom. Ravne ali enokapne strehe so možne tudi na eno in več stanovanjskih objektih ter na nestanovanjskih objektih, pod pogojem, da je min. 2/3 del objekta dvokapna streha ter max. 1/3 dela objekta ravna streha. Ravni ali enokapni del objekta je vcepljen ali dodan k osnovnim tlorisom z dvokapno streho in mora biti nižji od slemena dvokapnice. Dvokapni del strehe mora vizualno prevladovati in upoštevati obstoječi vzorec obulične/obceste pozidave (smer slemena ipd.). Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh ter sledijo naklonu strehe. Streha osnovnega objekta se lahko podaljša na prizidan objekt v istem ali manjšem naklonu. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami, podaljšani, prirobljeni in polni čopi (dovoljeni le tipični za to območje) oziroma elementi, ki niso skladni z arhitekturno tipologijo območja. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico in ometanim zidcem ob straneh, pultna okna, ki so zaključena s stranskim zidcem v vertikalni smeri ter strešna okna.

(3)Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo sklada z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, slednja v manjšem deležu. Fasade iz brun so prepovedane, kakor tudi risanje okraskov, izstopajočih poševnin, ipd. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z arhitekturno tipiko prostora.

(4)Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Pri zasaditvi se uporablja avtohtona drevnina ali visokodebelno sadno drevje. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da se z nadvišavo terena na katerikoli način ne ogroža sosednjega zemljišča in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

(5)Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,2 m. Na območju športnih površin se lahko postavljajo varovalne mreže višine do 4 m. Ograje ob infrastrukturnih objektih in ograje ob parcelni meji rekreacijske površine so lahko višine do 2 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv, zidovi in okrasne betonske ograje.

(6)Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

(7)Gradbeni inženirski objekti se oblikovno in višinsko prilagodijo namenu ter pod pogoji upravljavca. Območja se lahko ogradijo.

(8)Za nezahtevne in enostavne objekte, ki se gradijo na kmetijskih zemljiščih na robu stavbnega zemljišča, veljajo PIP (gleda oblikovanja, odmikov, lege) EUP ali pEUP ter PNRP pripadajočega stavbnega zemljišča.

(9)Ob ureditvi območja v EUP KR 3 in KR 9 z oznako PNRP BT se izdela načrt krajinske arhitekture. Pri zasaditvi se uporablja pretežno avtohtona vegetacija. d) Pogoji in merila za parcelacijo

(1)Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov, tlorisne zasnove, tipologije zazidave in predpisanih odmikov. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih poti mora biti širine najmanj 4 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov. Širina parcele za samostojne stanovanjske objekte s pritiklinami mora biti pri cesti najmanj 18 m. Pri novogradnjah se zagotovi dostop tudi v notranjost parcele.

(2)Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

1. e)Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro Za vse EUP veljajo skupni in splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
2. f)Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP SK 1, TO 1, DO 1, KR 6, KR 9, CA 2, CA 9, CA 9/1, KO 1 in GE 1 se upoštevajo določila 26. člena tega odloka ter pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.

(2)V EUP in pEUP TO 1, DO 1, DO 2, KR 1, KR 2, KR 3, KR 6, KR 6/1, KR 9, KR 11, GČ 1, CA 2, CA 9, CA 9/1, CA 11, CA 12, KO 1, KO 1/1, KO 2, KO 6, GE 1, GE 1/1, GE 2, GE 3, GE 4 in GE 8 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varovanje narave ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, upošteva se določila 27. člena tega odloka ter pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.

(3)Zaradi uničenja dela površin z narcisami v EUP KO 2 z oznako PNRP SK, se ob posegih gomolji narcis presadijo (transplantirajo) na del iste ali sosednje parcele, kjer se bo travišče še ohranjalo ali na sosednje parcele s podobnimi ekološkimi pogoji. Nadzor naj vrši naravovarstveni nadzornik (oziroma KP Goričko). Na teh površinah se občina zaveže k vzdrževanju, zavezo lahko občina preloži na investitorja, na KP Goričko ali drugo inštitucijo.

(4)V EUP SK 1, KO 1, KO 1/1, KR 3 in KR 6, ki se nahajajo (delno ali v celoti) na poplavnem območju, je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna. Z navedenimi posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.

(5)Na območju izvedenih hidromelioracij v EUP TO 1, DO 1, CA 2, CA 9, CA 9/1, CA 11, CA 12, KO 1 in KO 2 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

(6)EUP DO 1, DO 2, KR 1, KR 2, KR 3, KR 6, KR 9, GČ 1, GE 1, GE 1/1, GE 2 in GE 3 so v erozijsko ogroženem območju, zato se upošteva pogoje iz 34. člena tega odloka.

(7)Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka. g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1)Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje.

(2)Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz

1. poglavja tega odloka.
2. člen (centralni del naselja Cankova) a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)Na območju stavbnih zemljišč, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim ter bivanju, z oznako PNRP CD, CU v EUP in pEUP CA 3, CA 3/1 in CA 3/2 so dopustni posegi za objekte: ● stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti (razen na območju CD): – eno stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic, vrstnih hiš), – večstanovanjske stavbe, – stavbe za posebne družbene skupine, ● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti : – gostinske stavbe, – upravne in pisarniške stavbe, – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic in avtomehaničnih delavnic) ter druge delavnice iz skupine industrijskih stavb (pekarne, tiskarne in druge obrtne stavbe), – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi, – stavbe splošnega družbenega pomena, – druge nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe), ● gradbeni inženirski objekti: – prometna infrastruktura, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi, – drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov in odlagališč odpadkov), – energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami, ● ostalo: – objekti iz Priloge 1.

(2)V EUP CA 3 , na območju stavbnih zemljišč, ki so stanovanjske površine, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako PNRP SS , so dopustni posegi za objekte: ● stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: – eno ali več stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic in vrstnih hiš), – stavbe za posebne družbene skupine, ● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti pod pogojem, da so skladni s stopnjo hrupa na območju : – gostinske stavbe (razen hotelov, motelov), – pisarniške stavbe (pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža stanovanjske funkcije ali je del druge dovoljene dejavnosti), – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti manjših dimenzij ali znotraj stanovanjske stavbe, razen avtopralnic in avtomehaničnih delavnic, trgovine pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža stanovanjske funkcije, – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi, – stavbe splošnega družbenega pomena, – druge nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe), ● gradbeni inženirski objekti: – prometna infrastruktura, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi, – drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov in odlagališč odpadkov), – energetski objekti za lastne potrebe – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami, ● ostalo: – objekti iz Priloge 1.

(3)V EUP CA 3 , na območjih športnih površin, ki so namenjena igriščem in športnim objektom ob osnovni šoli in vrtcu v Cankovi, z oznako PNRP BC , so dopustni posegi za objekte: ● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: – stavbe za šport s spremljajočimi objekti in napravami, – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi, – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (razen kmetijske stavbe), ● gradbeni inženirski objekti: – prometna infrastruktura, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi, – drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov in odlagališč odpadkov), – energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami, ● ostalo: – objekti iz Priloge 1.

(4)Na območjih stavbnih zemljišč v parku znotraj centralnega dela naselja, ki je opredeljeno kot zelena površina, z oznako PNRP ZP (park) v EUP CA 3 , so dopustni posegi za objekte: ● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: – paviljon, stojnice (začasne ob prireditvah) (če služijo dejavnostim v okviru preživljanja prostega časa), objekti, ki so vezani na program parka, kar dopolnjuje program zasnove parka in je usklajen z avtorjem zasnove parka, vendar mora delež zelenih sestavin prostora po obsegu prevladovati, ● gradbeni inženirskih objektov: – prometna infrastruktura, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi, – drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč, vojaških objektov in odlagališč odpadkov), ● ostalo: – objekti iz Priloge 1.

(5)Na območjih energetske infrastrukture, z oznako PNRP E , v EUP CA 3 , so dopustni posegi za objekte: ● gradbeni inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi, ● ostalo: – objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za objekt energetske infrastrukture oziroma , če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(6)V vseh EUP in pEUP, na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge PNRP ter na območjih prometne infrastrukture z oznako PNRP PC, in na vseh prometnih površinah iz šestega odstavka 13. člena, ki so omrežja prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, so dopustni posegi za objekte: ● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti v skladu z dejavnostjo na območju: – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi, – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, ● gradbeni inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, – drugi gradbeni inženirski objekti, ● ostalo: – objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. b) Pogoji glede lege objektov

(1)Pri umeščanju novih objektov in dozidavi se upošteva tipologija zazidave in regulacijske linije. Ob ulici, cesti se upoštevata gradbena linija, ki je določena z linijo obstoječih objektov. Ob cestnem nizu se nove objekte locira tako, da sledi vzorcu pozidave obstoječih objektov. Pri novogradnjah se zagotovi dostop tudi v notranjost parcele. Nadstreški, garaže, terase, vetrolovi lahko umeščajo pred ali ob osnovnem stanovanjskem objektu ob upoštevanju gradbene linije.

(2)Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4 m, lahko je manjši, vendar ne manjši od 1 m in če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmik je lahko manjši od 1 m, če sledi vzorcu pozidave in v primeru dograditve/nadaljevanja obstoječega stavbnega niza ali nadzidave obstoječega objekta, in če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča ali če je za območje značilno, da se objekti stikajo. Odmik objekta od sosednje parcelne meje se meri od najbolj izpostavljenega dela objekta. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni (tudi zmanjšani), da omogočajo varnost pred požarom, da omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gradbenih inženirskih objektov na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo v odmiku 0,5 m od sosednje parcelne meja oziroma manj, ali na parcelno mejo, če s tem soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste ali poti je najmanj 4 m, lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15 m, od ostalih vodnih površin in vodotokov 2. reda pa 5 m. Odmik nadzemnih objektov od gozdnih površin mora znašati najmanj eno drevesno višino. c) Pogoji glede velikosti

(1)Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest in parcelnih mej.

(2)Višina objektov namenjenih javnim funkcijam se prilagaja obstoječim objektom znotraj območja centralnih dejavnosti oziroma največ do K+P+2+M nad urejenim terenom. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati vertikalni gabarit enote tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka.

(3)Višina enostanovanjskih objektov je do K+P+1 ali do K+P+M. Večstanovanjski objekti, ki se lahko gradijo le v EUP CA 3 (bloki), so lahko višine do K+P+3. Višina se lahko poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP. č) Pogoji glede oblikovanja

(1)Stanovanjski objekti so lahko podolgovate ali lomljene oblike z daljšo stranico vzporedno s cesto. Javni objekti pa tudi kvadratne oblike. Prepovedani so večkotni, okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki.

(2)Strehe na objektih so dvokapnice, v naklonu od 30º do 45º, na javnih objektih lahko štirikapnice v naklonu od 15º do 45º. Streha osnovnega objekta se lahko podaljša na prizidan objekt v istem ali manjšem naklonu. Smer slemena je po daljši stranici objekta. Kritina v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Štirikapne strehe so lahko na stanovanjskih objektih, če gre za zapolnitev vrzeli (zapolnitev vrzeli je možna, če sta vsaj dva objekta s štirikapno streho) oziroma če so za območje/naselje značilne. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica. Enokapne in ravne strehe oziroma dvokapne strehe z manjšimi nakloni so možne na nezahtevnih, enostavnih in pomožnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m – razen samostojnih gostinskih). Nezahtevni, enostavni in pomožni objekti morajo biti oblikovano skladni z osnovnim objektom. Ravne strehe so možne tudi na eno in več stanovanjskih objektih in tudi nestanovanjskih, ki so ožji od 10 m, pod pogojem, da je min. 2/3 dela objekta dvokapna streha ter max. 1/3 dela objekta ravna streha. Ravni ali enokapni del objekta je vcepljen ali dodan k osnovnim tlorisom z dvokapno streho in mora biti nižji od slemena dvokapnice. Dvokapni del strehe mora vizualno prevladovati in upoštevati obstoječi vzorec obulične/obceste pozidave (smer slemena ipd.). Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh ter sledijo naklonu strehe. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami, podaljšani, prirobljeni in polni čopi (dovoljeni le tipični za to območje) oziroma elementi, ki niso skladni z arhitekturno tipologijo območja. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico in ometanim zidcem ob straneh, pultna okna, ki so zaključena s stranskim zidcem v vertikalni smeri ter strešna okna.

(3)Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo sklada z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, slednja v manjšem deležu. Fasade iz brun so prepovedane, kakor tudi risanje okraskov, izstopajočih poševnin ipd. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov, ki niso skladni z arhitekturno tipiko prostora (večkotni izzidki, stolpiči, okrogli izzidki ipd.).

(4)Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Za zasaditev se uporablja predvsem avtohtona vegetacija.

(5)Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je 1,2 m. Na območju športnih površin se lahko postavljajo varovalne mreže višine do 4 m. Ograje ob infrastrukturnih objektih in ograje ob parcelni meji rekreacijske površine so lahko višine do 2 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv in okrasne betonske ograje.

(6)Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

(7)Gradbeni inženirski objekti se oblikovno in višinsko prilagodijo namenu ter pod pogoji upravljavca. Območja se lahko ogradi. d) Pogoji in merila za parcelacijo

(1)Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih cest mora biti najmanj 3 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov. Širina parcele za samostojne stanovanjske objekte s pritiklinami mora biti pri cesti najmanj 18 m.

(2)Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

1. e)Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro Za vse EUP veljajo skupni in splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
2. f)Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP in pEUP CA 3, CA 3/1 in CA 3/2 se upoštevajo določila 26. člena tega odloka ter pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V vplivnem območju kulturnih spomenikov se ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika.

(2)V EUP in pEUP CA 3, CA 3/1 in CA 3/2 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varovanje narave ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, upošteva se določila 27. člena tega odloka ter pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.

(3)Na območju izvedenih hidromelioracij v EUP CA 3 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

(4)Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.

1. g)Pogoji glede varovanja zdravja ljudi Glede varovanja zdravja ljudi se upoštevajo skupni in splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka. 16. člen (območja pokopališč)
2. a)Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)Na območjih pokopališč, ki so namenjena površinam za pokop in spominu za umrle, z oznako PNRP ZK v EUP TO 2 , DO 6 , KR 8 , GČ 4 , CA 7 , KO 4 in GE 6 , so dopustni posegi: ● gradbeni inženirski objekti – namenjeni izključno dejavnosti na območju oziroma za njeno obratovanje ter kot povezovalni vodi, slednje le v primeru, če ni drugih prostorskih možnosti glede umeščanja: – objekti prometne infrastrukture, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi, – drugi gradbeni inženirski objekti – in sicer samo pokopališča in drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, ● ostalo: – objekti iz Priloge 1.

(2)Na zemljiščih z oznako PNRP CD v EUP TO 2 , DO 6 , KR 8 , GČ 4 , CA 7 , KO 4 in GE 6 so dopustni posegi za objekte: ● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: – druge nestanovanjske stavbe : cerkve, kapele, kulturni spomeniki, mrliške vežice ter spremljajoče stavbe, ● gradbeni inženirski objekti – namenjene izključno dejavnosti na območju oziroma za njeno obratovanje ter kot povezovalni vodi, slednje le v primeru, če ni drugih prostorskih možnosti glede umeščanja: – objekti prometne infrastrukture, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi, – energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) in podobno s pripadajočo opremo in inštalacijami, – drugi gradbeni inženirski objekti, razen objektov za šport in rekreacijo, vojaških objektov in odlagališč odpadkov, ● ostalo: – objekti iz Priloge 1.

(3)Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge PNRP ter na območjih prometne infrastrukture z oznako PNRP PO in na vseh prometnih površinah iz šestega odstavka 13. člena, ki so omrežja prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, so dopustni posegi za objekte: ● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti v skladu z dejavnostjo na območju: – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi, – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, ● gradbeni inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti, – drugi gradbeni inženirski objekti, ● ostalo: – objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1)Mrliško vežico se locira na mesto obstoječe oziroma na površini z oznako PNRP CD . Objekt se po potrebi podaljša na območje opredeljeno z oznako PNRP ZK .

(2)Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4 m, lahko je manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmiki od meja morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gradbenih inženirskih objektov na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo v odmiku 0,5 m od sosednje parcelne meja oziroma manj ali na parcelno mejo, če s tem soglaša sosed. Odmik objekta od sosednje parcelne meje se meri od najbolj izpostavljenega dela objekta. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni (tudi zmanjšani), da omogočajo varnost pred požarom, da omogoča intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Odmiki od javne občinske ceste ali poti je najmanj 4 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15 m, od ostalih vodnih površin in vodotokov 2. reda so 5 m. Odmik nadzemnih objektov od gozdnih površin mora znašati najmanj eno drevesno višino.

(3)Objekti so pritlični. Velikost se prilagodi namenu. Pri oblikovanju objektov se upošteva arhitekturna tipologija območja in elementi tradicionalne arhitekture.

(4)Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

(5)Pri gradnji ob obstoječih objektih je možna gradnja objektov v obstoječih odmikih, če s tem soglaša sosed. Postavljeni morajo biti tako, da niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi.

(6)Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu ter pod pogoji upravljavca. c) Ureditev parcele

(1)Dopustna je zasaditev drevja in grmičevja ter hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine na območju PNRP ZK se izvedejo s tlakovci, lahko so tudi peščene ali travnate. Pri zasaditvi se uporabi avtohtona grmovna in drevesna vegetacija. Ograja je lahko žična in mora biti obsajena z avtohtono striženo živico. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na parcelno mejo v soglasju s sosedom, zasaditev se izvede znotraj parcele. Višina ograje ne sme presegati višine 2 m.

(2)Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz skupnih in splošnih PIP. č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro V EUP veljajo skupni in splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka. d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)V območju kulturne dediščine (EŠD 3226) v EUP GE 6 so prepovedane ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se upoštevajo določila 26. člena tega odloka ter pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.

(2)V EUP DO 6, KR 8, GČ 4, CA 7, KO 4 in GE 6 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varovanje narave ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, upošteva se določila 27. člena tega odloka ter pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.

(3)V EUP DO 6 in KO 4, kjer so izvedene hidromelioracije, kjer se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

(4)V EUP TO 2 in GE 6, ki se nahajajo na erozijskih območjih z zahtevnimi zaščitnimi ukrepi, se upoštevajo ukrepi 6. poglavja tega odloka.

(5)Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.

1. e)Pogoji glede varovanja zdravja ljudi Glede varovanja zdravja ljudi se upoštevajo skupni in splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka. 17. člen (gospodarske cone)
2. a)Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)Na območju, ki je namenjeno za gospodarske dejavnosti, z oznako PNRP IG, v EUP SK 2 , SK 4 in CA 4 , so dopustni posegi za objekte: ● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: – gostinske stavbe v sklopu proizvodnih objektov in sicer okrepčevalnice, samopostrežne restavracije, slaščičarne, kavarne, bari, bifeji in ipd., – poslovne in upravne stavbe, – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, – stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali služijo javni rabi, – industrijske stavbe in skladišča ter spremljajoči objekti, – druge nestanovanjske stavbe, ● gradbeni inženirski objekti: – prometna infrastruktura, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi, – drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in vojaških objektov), – energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami, ● ostalo: – objekti iz Priloge 1.

(2)V EUP CA 4 , na območju okoljske infrastrukture, namenjene za izvajanje gospodarske javne službe s področja oskrbe prebivalstva s pitno vodo, s področja čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, z oznako PNRP O , so dopustni posegi za objekte: ● gradbeni inženirski objekti: – objekti prometne infrastrukture, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi, ● ostalo: – objekti iz Priloge 1 ter objekti in naprave, ki izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora oziroma to zahteva predpis ali tehnologija. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za objekt okoljske infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1)Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini, v velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele, ki znaša 0,8 in v predpisanih odmikih. Višina objektov je do 10 m, izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višji, ki pa se oblikujejo kakovostno in so prilagojeni prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri novogradnjah proizvodnih in skladiščnih objektov se ob gradbeno linijo ob cesti umešča upravni (pisarniški) del, v notranjost pa proizvodne objekte in naprave ter skladišča. V kolikor upravnega dela objektov ni, se proizvodni in skladiščni objekti lahko umestijo v gradbeno linijo, če s svojo dejavnostjo ne vplivajo negativno na sosednje objekte oziroma podobo naselja.

(2)Oblika objektov in streha je prilagojena namenu/tehnologiji/funkciji objekta. Na strehah objektov so prepovedane strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami. Kritina v opečni, rjavi ali sivi barvi. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh ter sledijo naklonu strehe. Ravne strehe so lahko ozelenjene.

(3)Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 5 m, lahko je manjši, vendar ne manjši od 1 m in če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmik je lahko manjši od 1 m v primeru dograditve/nadaljevanja obstoječega stavbnega niza ali nadzidave obstoječega objekta, in če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmik objekta od sosednje parcelne meje se meri od najbolj izpostavljenega dela objekta. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gradbenih inženirskih objektov na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo v odmiku 0,5 m od sosednje parcelne meja oziroma manj ali na parcelno mejo, če s tem soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4 m, lahko je manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15 m, od ostalih vodnih površin 5 m. Odmik nadzemnih objektov od gozdnih površin mora znašati najmanj eno drevesno višino.

(4)Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta in mora biti ozelenjena tako, da grmovna in drevesna vegetacija zakriva fasade objektov. Območja se lahko ogradijo. V primeru transparentne ograje se le-ta obsadi. Pri zasaditvi okolice se uporabijo listavci oziroma avtohtona drevnina.

(5)Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

(6)Fasade so sive, sivo zelene ali svetle v ubitih ali pastelnih odtenkih. Lahko se jih obdela z različnimi materiali. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov (večkotni izzidki, stolpiči, okrogli izzidki ipd.).

(7)Gradbeni inženirski objekti se oblikovno in višinsko prilagodijo namenu ter pod pogoji upravljavca. Območja se lahko ogradijo.

(8)Ob pridobitvi gradbenega dovoljenja se izdela tudi krajinski načrt, ki ga izdela pooblaščen krajinski arhitekt. c) Pogoji in merila za parcelacijo

(1)Velikost in oblika novih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Gradbena parcela je lahko sestavljena iz ene ali več zemljiških parcel. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah.

(2)Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz skupnih in splošnih PIP. č) Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro Za EUP veljajo skupni in splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka. d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)V EUP CA 4 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varovanje narave ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, upošteva se določila 27. člena tega odloka ter pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.

(2)Poleg navedenih pogojev veljajo še skupni in splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.

1. e)Pogoji glede varovanja zdravja ljudi Glede varovanja zdravja ljudi se upoštevajo skupni in splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka. 18. člen (kmetijska proizvodna območja)
2. a)Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor V EUP SK 3 in TO 3 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so območja proizvodnih dejavnosti, s površinami za objekte za kmetijsko proizvodnjo, z oznako PNRP IK , dopustni posegi za objekte: ● stanovanjske zgradbe s pomožnimi objekti: – enostanovanjske zgradbe le v EUP SK 3, ● nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: – pisarniške stavbe namenjene dejavnosti na območju, – trgovske (za prodajo kmetijskih pridelkov/izdelkov) in druge stavbe za storitvene dejavnosti namenjene dejavnosti na območju, – industrijske in skladiščne stavbe namenjene predelavi, zbiranju in skladiščenju kmetijskih proizvodov, – druge nestanovanjske stavbe namenjene kmetijski dejavnosti, ● gradbeni inženirski objekti: – prometna infrastruktura, – prenosni in distribucijski cevovodi, – komunikacijska omrežja, – elektroenergetski vodi, – energetski objekti – kotlovnice, sončne elektrarne (na strehah objektov), kolektorji (na strehah objektov) s pripadajočo opremo in inštalacijami, – drugi gradbeni inženirski objekti potrebni za obratovanje kmetijske proizvodnje, ● ostalo: – objekti iz Priloge 1.
3. b)Pogoji glede lege objektov

(1)Pri umeščanju objektov se upoštevata gradbena linija, ki je določena z linijo obstoječih objektov in odmike od javnih cest. Upravni, trgovski deli kmetijskih gospodarstev ob novogradnji se umešča ob cesto. Silosi ne smejo biti umeščeni na izpostavljenem robu območja ali ob cesti, kjer bi bili vidno izpostavljeni.

(2)Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 5 m. Odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, zagotavlja požarno varstvene zahteve in vzdrževanje stavb ter z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča, vendar ne manjši od 1 m. Odmik je lahko manjši od 1 m v primeru dograditve/nadaljevanja obstoječega stavbnega niza ali nadzidave obstoječega objekta, in če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Odmik objekta od sosednje parcelne meje se meri od najbolj izpostavljenega dela objekta. Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Kmetijske/gospodarske objekte v EUP SK 3 ob stanovanjski hiši se umešča na parcelah v notranjosti. Ne glede na določbe tega odstavka, pa se gospodarski objekti lahko nahajajo ob javni občinski cesti ali poti, če prostorski pogoji ne omogočajo gradnjo v notranjost parcele. Novogradnje samostojnih kmetijskih objektov se umešča min. v 20 m odmiku od ceste, če ob kmetiji ali stanovanjskem objektu ni drugih prostorskih možnosti. Odmiki od ceste so najmanj 4 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve gradbenih inženirskih objektov na predmetnem zemljišču, ti se lahko gradijo v odmiku 0,5 m od sosednje parcelne meja oziroma manj ali na parcelno mejo, če s tem soglaša sosed. Odmiki od ceste so 4 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15 m, od ostalih vodnih površin in vodotokov 2. reda so 5 m. Odmik nadzemnih objektov od gozdnih površin mora znašati najmanj eno drevesno višino.

(3)Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. c) Pogoji glede velikosti in oblikovanja

(1)Kmetijski objekti se oblikovno prilagodijo namenu/tehnologiji/funkciji. Višina objektov je do 10 m, izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višji, ki pa se oblikujejo kakovostno in so prilagojeni prevladujoči urbani tipologiji prostora. Objekti naj bodo med seboj oblikovno in barvno usklajeni. Objekti ne smejo izstopati iz okolice glede na ostale objekte in krajinske prvine oziroma ne smejo predstavljati višinskih dominant v prostoru, upošteva naj se tradicionalno tipologijo gradnje značilno za to območje.

(2)Strehe na kmetijskih objektih, ki so širši od 12 m, so lahko v naklonu od 12º do 45º, ostali ožji gospodarski objekti pa v naklonu od 20º do 45º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno, sivo ali rjavo bravo kritine. Strehe na posameznih kmetijskih/skladiščnih objektih, kot so silosi, lagune, ipd. se oblikovno prilagodijo n