Na podlagi 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13 in 38/17) in v zvezi z drugim odstavkom 5. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04, 43/10, 107/10 in 30/15) je Državni zbor na seji 8. marca 2019 sprejel D E K L A R A C I J O o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019–junij 2020 (DeUDIEU1920) Ob zavedanju poslanstva in temeljnih ciljev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ter vloge Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) kot njene članice, ob ponovni potrditvi zavezanosti skupnim vrednotam in ciljem, kot so opredeljeni v Pogodbi o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), v želji po odločnem uveljavljanju ciljev Slovenije v institucijah EU, še zlasti v Svetu EU, ob upoštevanju 18-mesečnega programa Sveta EU (1. januar 2019–30. junij 2020) in Delovnega programa Komisije za leto 2019, ob upoštevanju prednostnih nalog, ki si jih je za to obdobje zastavila Slovenija, Državni zbor s to deklaracijo sprejema temeljne politične usmeritve glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Slovenija srečevala pri nadaljnjem odločanju v postopkih sprejemanja posameznih zakonodajnih aktov in drugih dokumentov EU v obdobju januar 2019–junij 2020, ter se v okviru svojih pristojnosti pridružuje skupnim prizadevanjem pri izvajanju te deklaracije. DEKLARACIJA O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU JANUAR 2019–JUNIJ 2020 Obdobje te deklaracije zaznamuje kar nekaj neznank – izteka se petletni institucionalni in zakonodajni cikel, z njim pa tudi usmeritve iz sedanje Strateške agende in desetih prednostnih nalog sedanje Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: Komisija). Evropske volitve maja 2019 bodo prinesle nova politična razmerja v Evropskem parlamentu in nove voditelje institucij EU, ki bodo izvajali novo Strateško agendo. Njene temeljne prioritete bodo zasnovali voditelji držav članic EU na neformalnem vrhu 9. maja 2019 v romunskem Sibiu in jo nato potrdili na junijskem zasedanju Evropskega sveta. Iz EU bo tudi prvič izstopila ena od njenih pomembnejših držav članic – Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (Združeno kraljestvo). Kljub tem institucionalnim in strateškim spremembam se bo Slovenija v skladu s svojimi sprejetimi načelnimi izhodišči glede prihodnosti EU dosledno in dejavno zavzemala za trdno, tesno povezano in enotno EU, ki se bo sposobna učinkovito soočati s prihodnjimi izzivi. Še naprej bomo zagovarjali spoštovanje enakosti in solidarnosti držav članic kot dveh ključnih načel evropskega integracijskega procesa ter jasna pravila igre, ki morajo veljati za vse enako. Unija, za kakršno se Slovenija zavzema v vseh letih svojega članstva, temelji na vladavini evropskega in mednarodnega prava, ki so ji zavezane vse države članice, in na skupnih vrednotah, ki so Unijo izoblikovale v izjemen primer nadnacionalnega povezovanja v svetu. Slovenija bo tvorno in prepričano delovala za to, da se razlike in delitve v EU ne bodo poglabljale, saj razumemo enotnost držav članic kot odločilen dejavnik njenega nadaljnjega razvoja. Proces razprave voditeljev držav članic in institucij EU o prihodnosti Evrope se bo tudi v letu 2019 nadaljeval v Evropskem svetu kot osrednjem forumu skupnega razmisleka in odločanja, na podlagi Agende voditeljev, ki jo je septembra 2017 predlagal predsednik Tusk. Agenda je osredotočena na konkretna področja, ki so v ospredju skrbi državljanov EU: varnost, migracije, reforma evrskega območja in prihodnje financiranje EU, brezposelnost in druga socialna vprašanja. EU mora zagotavljati svojim državljanom zunanjo in notranjo varnost ter ščititi nacionalne in evropsko identiteto. Gospodarska in socialna konvergenca sta pomembna predpogoja za dolgoročno stabilnost in enotnost EU. Moramo biti sposobni ustvarjati delovna mesta ter krepiti vzdržno rast za vse v celotni EU. Pri določanju skupnih interesov moramo izhajati iz predhodnega razumevanja vsake države članice ter iz medsebojne solidarnosti. V strateškem interesu Slovenije je tako kot doslej biti del najtesneje povezanega dela EU. Okvirno oceno iztekajočega se mandata je podal predsednik Komisije Juncker v svojem zadnjem govoru o stanju Unije jeseni 2018 v Evropskem parlamentu. Izpostavil je še vrsto pomembnih političnih sporočil in napovedal delo v zadnjem obdobju mandata sedanje Komisije pred naslednjimi volitvami. Po soočenju z gospodarsko in finančno krizo, ki je prizadela številne države članice in postavila na preizkušnjo trdnost evrskega območja, je EU v zadnjih letih uspela doseči pozitivne gospodarske rezultate. Okrepljena trgovinska moč EU, ki prihaja do izraza tako v odnosih s Kitajsko kot z ZDA, je tudi rezultat tega, da EU govori z enim glasom, kar je treba doseči tudi pri drugih vprašanjih globalnega pomena. Pri tem je posebej pomembna potreba po nadaljnjem izvozu stabilnosti v soseščino EU, saj s tem zagotavljamo varnost za svoje državljane in prispevamo k bolj uravnoteženemu svetovnemu razvoju. EU mora združevati politično in ekonomsko moč posameznih članic, hkrati pa v mednarodni skupnosti ostati zavezana multilateralnemu delovanju. Sodobni geopolitični kontekst od EU zahteva sposobnost močnejšega sooblikovanja svetovne politike. Preseči bi bilo treba delitve in narediti korak k večji suverenosti Evrope, samozavestne zaradi svojih civilizacijskih pridobitev in temeljnih vrednot. Pot do tega pa vodi preko uresničitve zavez in danih obljub. Za državljane, ki dajejo legitimnost obstoju Unije, namreč štejejo le doseženi rezultati. Program tria predsedstev Sveta EU za obdobje januar 2019–junij 2020 je zavezan zagotavljanju nemotenega prehoda v nov institucionalni in zakonodajni cikel ter dokončanju odprtih zadev iz sedanje Strateške agende. Tudi v tem programu so kot nujna stalnica delovanja poudarjene skupne vrednote Unije. Naslednje tri predsedujoče države so se skupaj zavezale h krepitvi zaupanja državljanov in podjetij v evropski projekt ter k razvoju konkurenčnosti, gospodarski rasti in podpori naložb. Posebno pozornost bodo posvetile ekonomski, socialni in ozemeljski koheziji. Krepiti in ohranjati želijo multilateralni sistem ter uresničevati cilje Agende 2030 za trajnostni razvoj znotraj in zunaj EU. Trio predsedstev si bo prizadeval za enotnost in soglasje na ravni EU. Zavezan bo transparentnemu delovanju EU, ki bo blizu državljanom in bo spoštovala načeli dobrega vodenja in boljše zakonodaje. Pomembna segmenta njihovega delovanja bosta tudi izboljševanje poznavanja EU in ozaveščanje o konkretnih rezultatih politik EU, zlasti med mladimi. Te usmeritve so vodilo tudi za Slovenijo, ki bo sodelovala pri nadaljnjem intenzivnem delu v obdobju do evropskih volitev spomladi prihodnje leto in po vzpostavitvi novega institucionalnega vodstva EU. Zavzemamo se za doseganje soglasja o najpomembnejših zakonodajnih pobudah, ki so še v pripravi: predvsem pri ukrepih za obvladovanje migracijskih izzivov, za dokončanje ekonomske in monetarne unije, pogajanjih o večletnem finančnem okviru in nadaljnji poglobitvi notranjega trga. Tudi v Sloveniji smo namreč prepričani, da bi bila v času pred volitvami v Evropski parlament ravno demonstracija zmožnosti doseganja kompromisov in reševanja skupnih izzivov najboljša popotnica za zmago evropsko usmerjenih političnih sil. Za Slovenijo je zelo pomemben poudarek, ki se nanaša na krepitev in zaščito demokracije ter vrednot v okviru vladavine prava. Ob pregledu zapisanih strateških ciljev iz Deklaracije za obdobje julij 2017–december 2018 ugotavljamo, da so bila prizadevanja Slovenije za uresničevanje teh ciljev v preteklem letu in pol dosledna. Med njimi želimo omeniti predvsem prizadevanja za izboljšanje komunikacije z državljani in njihovo vključitev v posvetovanja o prihodnosti EU. Slovenija je v zadnjih letih izvedla številne razprave s splošno in strokovno javnostjo o različnih vidikih prihodnosti EU, v letu 2018 pa se je pridružila projektu vseevropskega posvetovanja z državljani, ki je omogočil izmenjavo izkušenj med državami članicami in se zaključil s skupnim poročilom o rezultatih posvetovanj, s katerim so se na decembrskem zasedanju seznanili voditelji EU. Posvetovanja so pokazala, da je podpora slovenskih državljanov evropskemu projektu ne glede na vse krize, ki smo jih doživeli od časa našega vstopa v EU, trdna. Državljani se zavedajo zgodovinskega pomena EU za ohranjanje miru na celini, se identificirajo z deklariranimi vrednotami EU kot pravo usmeritvijo v spreminjajočih se razmerah v svetu, hkrati pa v svojem vsakdanjem življenju občutijo tudi številne praktične koristi članstva. Na nekaterih področjih, tudi tistih, ki so tradicionalno v pristojnosti držav članic, bi si državljani želeli več Evrope (med drugim pri socialni politiki, izobraževanju, varnosti). Po drugi strani pa bi si državljani želeli več vpliva svoje države v okviru EU. Posvetovanja so potrdila, da je za večjo demokratizacijo EU nujna stalna praksa aktivne participacije državljanov. Treba je slišati vsa mnenja, tudi evroskeptična ali kritična. K večjemu poenotenju EU in suverenosti na svetovnem prizorišču bi gotovo pripomogel razvoj evropske identitete, v tem okviru so ključne mlade generacije. Cilj civilnega dialoga o evropskih zadevah je med drugim tudi povečanje volilne udeležbe, s tem pa krepitev demokratične legitimnosti. Slovenija si bo prizadevala za izboljšanje posvetovalne prakse pri oblikovanju politik EU. V naslednjem obdobju delovanja EU in Slovenije se bosta nadaljevala dva obsežna horizontalna procesa, ki zadevata vse politike EU: dokončanje izstopa Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz EU in vzpostavitev prihodnjega odnosa z Združenim kraljestvom ter pogajanja o večletnem finančnem okviru po letu 2020. Izstop Združenega kraljestva iz EU bo zagotovo zahteval določeno mero konsolidacije EU. Imel bo namreč dokajšen vpliv na razmerja moči med državami članicami, porazdelitev interesov, financiranja, pa tudi institucionalne in kadrovske posledice. Vsekakor je bistvenega pomena, da je z Združenim kraljestvom dosežen izstopni dogovor in da so postavljena jasna pravila medsebojnega sodelovanja v času prehodnega obdobja. V pogajanjih za opredelitev odnosov po letu 2020 se bo Slovenija zavzemala za enoten pristop EU-27 do zahtev Velike Britanije, pri čemer ostaja osnovno vodilo spoštovanje temeljnih načel pogajanj in zakonodaje EU. Ena od najpomembnejših prednostnih nalog v naslednjem obdobju bodo pogajanja o večletnem finančnem okviru EU po letu 2020. Ta namreč ne vpliva zgolj na obseg sredstev za države članice iz proračuna EU, temveč pomeni jasen znak, katere bodo prioritete in v katero smer se želi EU razvijati v naslednjem srednjeročnem obdobju. Slovenija močno podpira ambicijo sedanje Komisije, da se dogovor o večletnem finančnem okviru doseže čim prej, po možnosti pred naslednjimi evropskimi volitvami, saj bo to pokazalo, da se je Unija sposobna poenotiti in hitro reagirati glede ključnih vprašanj. Pozitivna plat predloga Komisije je, da je kljub napovedanemu izstopu Združenega kraljestva iz EU predlagan ambiciozen obseg večletnega finančnega okvira, ki je realno primerljiv s sedanjim. Tako bo možno dodatno financirati ključne nove prioritete, kot so migracije, digitalizacija, varnost in obramba, ter hkrati ohraniti razumen obseg sredstev za dve ključni politiki proračuna EU – kohezijsko politiko in skupno kmetijsko politiko. Slovenija pripisuje velik pomen kohezijski politiki in politiki razvoja podeželja. Na področju kohezijske politike bo za Slovenijo zelo pomembno, da bo obseg kohezijskih sredstev za države in regije še naprej temeljil na merilu relativne razvitosti in da se bo našla rešitev, ki bo preprečila nenadne padce kohezijskih sredstev ne samo na ravni držav, temveč tudi na ravni regij. V okviru skupne kmetijske politike Slovenija zlasti opozarja na previsoko znižanje sredstev za razvoj podeželja. Razvoj podeželja je temeljna razvojna komponenta skupne kmetijske politike, ki prispeva k reševanju okoljskih in podnebnih izzivov ter ohranjanju živega podeželja. V naslednjih letih bodo za vlado poseben izziv tudi priprave na predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021. Iz izkušenj prvega predsedovanja leta 2008 vemo, da gre za zelo odgovorno in zahtevno nalogo, ki bo terjala angažiranost vseh resorjev. Nadaljnja krepitev dialoga z vsemi institucijami EU in sopredsedujočima državama tria, Nemčijo in Portugalsko, bo dobra popotnica k uresničevanju konsistentne evropske agende in splošnih ciljev predsedovanja ter povečanju prepoznavnosti Slovenije v EU. V procesu priprav bo vlada sodelovala tudi z Državnim zborom in mu redno poročala o stanju in izvajanju priprav. Podlage za delovanje v naslednjem obdobju so poleg slovenskih prioritet, ki so zapisane v aktualnih strateških dokumentih Slovenije, Program dela Komisije za 2019, 18-mesečni program tria predsedstev – Romunije, Finske in Hrvaške, še naprej pa tudi zaveze iz Rimske izjave voditeljev držav članic in institucij EU, sprejete marca 2017. Slovenija si bo pri delovanju v okviru EU prizadevala za nadaljnje uresničevanje štirih strateških ciljev, ki smo jih opredelili že v prejšnji deklaraciji: 1. Varna Evropa – varna Slovenija Slovenija si bo prizadevala za ukrepe na ravni EU, ki bodo omogočili, da se bodo slovenski državljani počutili varne v Sloveniji in EU in da bodo pri tem spoštovane temeljne človekove pravice. Krepitev sodelovanja EU na področju varnosti in obrambe bo ključen element našega uspeha, zlasti na področju odvračanja kibernetskih in informacijskih napadov ter hibridnih delovanj, ki so se v zadnjem letu izjemno okrepila v mednarodnem prostoru tako s strani državnih kot nedržavnih akterjev. Slovenija si bo prizadevala za okrepitev evropskih in nacionalnih zmogljivosti pri zagotavljanju kibernetske in informacijske varnosti. Varnost je treba doseči tudi z učinkovitim varovanjem zunanje meje EU. Da bi to izpolnili, si bo Slovenija prizadevala za ustrezno krepitev Evropske mejne in obalne straže ter za vzpostavitev novih nalog, ki bodo pripomogle k učinkovitejšemu varovanju zunanjih meja EU. To je pomembno tudi za odpravo neupravičenega začasnega podaljševanja nadzora na notranjih mejah, ki omejuje ključne pridobitve EU, prosto gibanje državljanov EU in nemoteno delovanje skupnega trga. Naš skupni cilj mora biti učinkovito izvajanje schengenske zakonodaje in vrnitev k polnemu delovanju schengenskega območja, brez nadzora na notranjih mejah. Vprašanje varovanja meja je pomembno tudi z vidika migracij. Te so prvič po letu 2015 na ravni pred krizo, kar je posledica številnih ukrepov, ki so bili sprejeti na ravni EU. Slovenija bo tudi v prihodnje dejavna pri reševanju problematike migracij na območju Zahodnega Balkana in si prizadevala za pomoč državam te regije. Še naprej bo izpostavljala pomen skupnih evropskih rešitev, pri katerih je treba delovati enotno in solidarno. Hkrati si bo prizadevala, da se to izredno kompleksno vprašanje ureja z ukrepi za odpravo temeljnih vzrokov migracij ter s sodelovanjem držav izvora in tranzita. 2. Uspešna in trajnostna Evropa/Slovenija Osrednji cilj Strategije razvoja Slovenije 2030 je zagotoviti kakovostno življenje za vse. Uresničiti ga je mogoče z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove. Na ravni EU Slovenija ostaja zavezana trajnostni rasti, razvijajočemu se enotnemu trgu EU, skrbi za mala in srednja podjetja ter dobro delujoči ekonomski in monetarni uniji. Delujoč enotni trg, ki je leta 2018 obeležil svojo 25. obletnico, je ključnega pomena za večjo konkurenčnost slovenskega in evropskega gospodarstva in s tem za gospodarsko rast in nova delovna mesta v EU. Pri oblikovanju zakonodajnih pobud EU si bo Slovenija prizadevala za njegovo nadaljnjo krepitev in odstranitev preostalih ovir ter varstvo potrošnikov. Posebna pozornost bo namenjena inovacijam, malim in srednjim podjetjem ter vzpostavljanju skupne industrijske politike. Za našo skupno prihodnost je izrednega pomena, da pravo mesto v razvijajočem se notranjem trgu dobi digitalna preobrazba EU. Slovenija si bo prizadevala za čimprejšnjo vzpostavitev prenovljenega pravnega okvira, odpiranje dodatnih možnosti za finančno podporo ukrepom na ravni držav članic ter ustrezno digitalno varnost. Pomemben element notranjega trga sta tudi ustrezna energetska in prometna politika. Slovenija si bo prizadevala za energetsko unijo, v kateri bodo imeli še naprej osrednjo vlogo polno povezan in delujoč notranji energetski trg, ambiciozni podnebni in energetski cilji ter zagotavljanje energetske varnosti. Z vidika prometne politike je za Slovenijo ključnega pomena spodbujati varen in trajnosten promet ter hkrati ohranjati konkurenčne prednosti, ki izhajajo iz njene prometne lege. Slovenija si bo zato prizadevala, da bodo ukrepi, sprejeti na ravni EU, zagotavljali ustrezno ravnovesje med socialnimi, ekonomskimi in okoljskimi učinki ter prispevali k doseganju varne in čiste mobilnosti. Krepitev ekonomske in denarne unije ostaja eden od osrednjih interesov Slovenije v okviru EU. Slovenija je naklonjena politikam in ukrepom, ki prispevajo k večji stabilnosti in konvergenci evrskega območja. V znatni meri je to možno doseči z doslednejšim izvajanjem obstoječih dogovorov, zlasti s spoštovanjem Pakta stabilnosti in rasti . Strateški interes Slovenije je tudi, da se finančna stabilnost sistemsko zagotavlja z ustrezno regulacijo poslovanja, nadzora in reševanja finančnih institucij, zato bomo še naprej podpirali ukrepe, ki bodo prispevali k zmanjševanju prekomernih tveganj v finančnem sistemu in tveganj javnih financ pri reševanju finančnih institucij. Ob tem je treba nadaljevati s prizadevanji za krepitev bančne unije, najprej predvsem z zniževanjem tveganj v bančnem sistemu, na tej podlagi pa se lahko začnejo razprave o evropskem sistemu jamstva za vloge. Okrepiti je treba vlogo Evropskega stabilnostnega mehanizma, ki naj bi med drugim zagotovil skupni varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje, ter posodobiti nekatere njegove instrumente za njihovo večjo učinkovitost. Pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov se bo Slovenija zavzemala za ustrezno upoštevanje tudi manjših oziroma manj razvitih kapitalskih trgov. Ustvariti je treba več možnosti in varnosti za vlagatelje ter vzpostaviti prožnejši finančni sistem. Evropska kmetijska in ribiška politika s svojimi instrumenti prispevata k doseganju ciljev glede zagotavljanja delovnih mest, rasti naložb in delovanja enotnega trga, pa tudi k ohranitvi razvoja podeželja in obmorskih območij, zagotavljanju proizvodnje varne in kakovostne hrane ter delovanju celotnih preskrbnih verig. Pomembni sta tudi za varovanje okolja, boj proti podnebnim spremembam in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Slovenija si bo zato prizadevala za nadgradnjo obeh obstoječih politik s posebnim poudarkom na večji ciljni naravnanosti in poenostavitvah ter izboljšanju učinkovitosti, pri čemer je treba upoštevati specifične razmere v posameznih državah članicah. Čeprav na ravni EU ni skupne gozdarske politike, si bo Slovenija prizadevala za upoštevanje trajnostnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi na področju okolja in podnebnih sprememb ter pri spodbujanju krožnega gospodarstva. 3. Socialna Evropa – socialna Slovenija Dostojno življenje za vse generacije je odgovornost in zaveza celotne družbe. Ključni vzvod za to je ustvarjanje razmer, v katerih bodo vsi ljudje lahko dostojno, enakopravno in odgovorno uresničili svoje danosti z aktivnostjo na različnih področjih. Slovenija sodi med države z nizko dohodkovno neenakostjo in relativno nizko stopnjo tveganja revščine, tudi učinkovitost socialnih transferjev je razmeroma visoka. Socialni model, ki je bil sprejet konec leta 2017, pomembno določa prihodnjo pot EU na tem področju. Pred nami je EU, ki ne glede na različnost nacionalnih sistemov krepi vlogo socialnih partnerjev, spodbuja enakost med ženskami in moškimi ter pravice in enake priložnosti za vse, ki se bori proti brezposelnosti, diskriminaciji, socialni izključenosti in revščini. Mladim bo EU tudi v prihodnje namenjala posebno skrb, zlasti na področju izobraževanja in usposabljanja. Slovenija tako podpira bolj dinamičen pristop EU na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, saj meni, da so skupni programi in instrumenti EU ključni za nadaljnji razvoj, krepitev mobilnosti ter strateško povezovanje in sodelovanje institucij na evropski ravni. 4. Krepitev vloge EU na svetovnem prizorišču V nepredvidljivem mednarodnem okolju, vedno znova pred novimi izzivi, ki jih države članice ne morejo reševati same, je močna in enotna EU zelo pomembna. Slovenija si bo tako še naprej dejavno prizadevala za močno in enotno skupno zunanjo in varnostno politiko ter za EU, ki bo zvesta skupnim načelom in vrednotam. Le tako se bo EU namreč lahko uveljavljala kot suveren in vpliven akter v mednarodnih odnosih, sposoben uresničevati skupne interese vseh držav članic. Vodilo skupnega zunanjega delovanja EU ostaja Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko EU iz leta 2016. Slovenija si bo prizadevala za utrjevanje napredka, narejenega v zadnjih letih, ter za nadaljnje uresničevanje strategije. Zaradi trenda spodkopavanja mednarodnega prava (npr. ruske aktivnosti na vzhodu in jugu Ukrajine, uporaba kemičnega orožja) in multilateralizma v mednarodni skupnosti (odstopanje držav od mednarodnih dogovorov, izstopanje iz mednarodnih organizacij) bo Slovenija posebno pozornost posvečala zagovarjanju ohranitve in krepitve večstranskega sodelovanja in pomena spoštovanja mednarodne ureditve, ki temelji na mednarodnem pravu in v kateri mora imeti Organizacija združenih narodov osrednje mesto. To je ključno predvsem z vidika ohranjanja mednarodnega miru in varnosti. Slovenija se bo še naprej zavzemala za mir, varnost in razvoj v neposrednem sosedstvu EU, na vzhodu in jugu, ter pri tem posebno pozornost namenjala regiji Zahodnega Balkana. Podpirala bo reformni napredek držav regije pri približevanju EU in izpostavljala pomen verodostojnega odzivanja EU ob izpolnjenih kriterijih napredka. V širši soseščini in svetu se bo osredotočala na preventivno delovanje, iskanje mirnih rešitev, spoštovanje mednarodnega in humanitarnega prava ter se zavzemala predvsem za dejavnejši pristop EU pri reševanju dolgotrajnih kriz in konfliktov. Z namenom reševanja vprašanj skupnega interesa in globalnih izzivov bo Slovenija še naprej zagovarjala pomen sodelovanja EU s ključnimi mednarodnimi akterji. Med globalnimi izzivi bo posebno pozornost namenjala proaktivnemu delovanju EU glede nezakonitih migracij. Slovenija bo aktivno sodelovala tudi v procesu nadaljnje krepitve skupne varnostne in obrambne politike EU. Izpolnjevala bo kriterije in zaveze, ki izhajajo iz njenega članstva v stalnem strukturnem sodelovanju na področju varnosti in obrambe EU (PESCO), zagovarjala načelo enotnega nabora sil in pomena sodelovanja med EU in NATO ter pozornost posvečala izvajanju novembra 2018 sprejetega dogovora o razvoju civilnih zmogljivosti kriznega upravljanja. Posebnega pomena pri zagotavljanju varnosti EU bo tudi učinkovito soočanje in krepitev odpornosti na novodobne varnostne izzive, predvsem kibernetske in hibridne grožnje. Na področju skupne trgovinske politike bo Slovenija podpirala odprto in pošteno mednarodno trgovino, ki temelji na pravilih, saj je le tako mogoče izkoristiti pozitivne učinke globalizacije in z ustreznimi ukrepi blažiti škodljive. Ostala bo zavezana multilateralnemu trgovinskemu sistemu z osrednjo vlogo Svetovne trgovinske organizacije (WTO – World Trade Organization). Slovenija izpostavlja odgovornost EU pri oblikovanju svetovnih pravil in standardov, ob spoštovanju temeljnih vrednot EU na področju socialnih in delavskih pravic, varovanja zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja, trajnostnega razvoja, pravic do urejanja v javnem interesu, ohranjanja naravnih virov, človekovih pravic, poštene in etične trgovine, zaščite podatkov ter uravnoteženega reševanja sporov med državo in investitorjem v skladu s pogodbami EU in mednarodnim pravom. PREDNOSTNE NALOGE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DELO V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU JANUAR 2019–JUNIJ 2020 HORIZONTALNE ZADEVE Razprava o prihodnosti EU Ambicija procesa do evropskih volitev v maju 2019 je politični razmislek o nadaljnjih reformah na podlagi izvajanja Strateške agende za Unijo v času sprememb , ki jo je potrdil Evropski svet v juniju 2014, skupne izjave in časovnice, sprejete na zasedanju septembra 2016 v Bratislavi, in Rimske izjave , ki so jo voditelji 27 držav članic in institucij EU sprejeli 25. marca 2017 v Rimu ob proslavitvi 60. obletnice Rimske pogodbe in ki začrtuje cilje za obdobje desetih let. Cilj reformnega procesa je na temelju Lizbonske pogodbe zgraditi varno EU, EU blaginje in vzdržnega razvoja, socialno EU in močnejšo EU v svetu. Razprava med voditelji bo še naprej potekala v Evropskem svetu kot osrednjem forumu skupne refleksije in odločanja in bo sledila Agendi voditeljev , ki jo je predlagal njegov predsednik Tusk. Ključna vprašanja pri tem so zlasti vprašanje migracij ter dogovori o notranji in zunanji dimenziji upravljanja z njimi, notranji in zunanji vidiki varnosti, obramba, socialna razsežnost, institucionalna vprašanja ter reforma ekonomske in monetarne unije. Proces naj bi se zaključil na neformalnem vrhu EU-27 prihodnje leto 9. maja v romunskem mestu Sibiu, sledile pa bodo evropske volitve. Na vrhu v Sibiu naj bi voditelji sprejeli tudi Strateško agendo za obdobje naslednjega zakonodajnega mandata v EU. Za Slovenijo je Rimska izjava dober dokument. Osredotoča se na prave odgovore glede na izzive, ki so pred nami. Že sedaj Slovenija sodeluje v vseh vzpostavljenih oblikah tesnejšega sodelovanja EU, kot so območje evra, schengensko območje ali različni primeri okrepljenega sodelovanja. Menimo, da status quo v danih razmerah v svetu in znotraj EU dolgoročno ni vzdržen. Zato je Slovenija odločena, da prispeva k skupni krepitvi EU, ki zagotavlja varnost – zunanjo in notranjo, pa tudi gospodarsko in socialno –, v kateri so naše vrednote ter evropske in nacionalne identitete zaščitene in lahko še naprej uspevajo. Ta usmeritev je stvar našega dolgoročnega pogleda in interesa v okviru evropskega integracijskega procesa in kot taka tudi usmeritev za obdobje, ki bo segalo v naslednji zakonodajni mandat v EU. Strinjamo se, da mora EU na kratki rok izvesti dogovore na področjih migracij, rasti in zaposlovanja, varnosti in mladih. Vendar pa je to zgolj prvi korak, za dolgoročnejše reševanje izzivov migracij, globalizacije, varnosti ter ekonomske in socialne stabilnosti ter konvergence pa bo potrebna nadaljnja integracija EU na ključnih področjih, ki predstavljajo jasno evropsko dodano vrednost in ob striktnem upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti. To pa bo odvisno od skupne ravni ambicije. Priča smo šibkejši skupnostni zavesti, kot je bilo to pred desetletji. Sicer je jasno, da je učinkovit odgovor na vse ključne skupne izzive možen le v duhu sodelovanja in enotnosti, kajti izzivi presegajo zmožnosti posamezne države članice. Vendar pa so to zavest ošibila tudi izkustva težavnosti opozarjanja na legitimne poglede, stališča in interese, kadar ti niso v skladu s prevladujočim večinskim mnenjem v EU. Med drugim so tudi ta izkustva pripomogla k naraščanju nezaupanja do institucij EU. Glede na vse to menimo, da je v tem trenutku najbolj nujno okrepiti medsebojno zaupanje, lojalnost in zaupanje v proces evropskega povezovanja. K temu pa najbolj prispeva tesno sodelovanje vseh držav članic v okviru institucionalnega in pravnega okvira EU, kar je za Slovenijo prioritetna oblika integracije. Scenarij Evrope več hitrosti bi potencialno lahko bil izhod v sili in bi bil politično lažje uresničljiv, če se EU-27 ne bi mogla dogovoriti za nadaljnjo integracijo na ključnih področjih. Pri tem pa bi bilo nujno zagotoviti, da to ne bi vodilo v fragmentacijo politik in prava EU, da bi bilo omogočeno sodelovanje vsem državam članicam, ki bi to želele in zmogle, ter da bi se takšna diferencirana integracija odvijala v okviru obstoječega institucionalnega okvira. Eno od ključnih konceptualnih in institucionalnih vprašanj v letu 2019 bo vprašanje oblikovanja novega vodstva Komisije. Slovenija ne podpira sistema „vodilnih kandidatov“, po katerem je Komisija v tem mandatu pridobila izrazitejši politični značaj, saj je bila pri delovanju preveč podrejena Evropskemu parlamentu ter največjim članicam, zlasti tistim, katerih voditelji pripadajo evropskim političnim družinam, ki sestavljajo vladajočo koalicijo v Evropskem parlamentu. Posledično so bile oslabljene njena neodvisnost in skupnostna narava ter vloga, ki jo ima kot nepristranski varuh temeljnih pogodb EU. Pri imenovanjih na vodstvene položaje institucij je treba spoštovati potrebna ravnovesja z več pomembnih vidikov (geografski, politični, spolni itd.), za kar je pri imenovanjih v skladu s PEU pristojen in odgovoren Evropski svet. To so razlogi, zaradi katerih Slovenija zagovarja, da ne bi smeli kar avtomatično slediti ideji „vodilnih kandidatov“. Izstop Združenega kraljestva iz EU Prihodnje obdobje delovanja EU bo močno zaznamovano z dejanskim izstopom Združenega kraljestva. 30. marca 2019 naj bi namreč začel veljati Sporazumu o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo , kot je to predvideno v 50. členu PEU. Izstopni sporazum določa pogoje izstopa Združenega kraljestva iz EU. Zagotavlja, da se izstop zgodi na urejen način in zagotovi pravna varnost tudi po tem, ko bodo pogodbe in zakonodaja EU za Združeno kraljestvo prenehale veljati. Njegova veljavnost je predvidena do konca prehodnega obdobja, to je do 31. decembra 2020. Po tem datumu je ob strinjanju obeh strani možno tudi njegovo podaljšanje. Za delovanje EU in Slovenije v odnosu do Združenega kraljestva je v prihodnjem obdobju bistveno, da so pravila medsebojnih odnosov jasno določena in da bodo v prehodnem obdobju zagotovljene postopne spremembe glede področij sodelovanja. Za Slovenijo je še posebej pomembno, da so bila primerno urejena določila, ki opredeljujejo gospodarsko sodelovanje, pravice državljanov ter da je bil dosežen dogovor glede finančne poravnave. Tako bo tudi v prihodnjem obdobju zagotavljana primerna raven pravic in pravne predvidljivosti, tako za državljane kot tudi za ekonomske subjekte Slovenije. Glede pravic državljanov velja izpostaviti, da izstopni sporazum ščiti tako državljane EU, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, kot tudi državljane Združenega kraljestva, ki so ob koncu prehodnega obdobja prebivali v eni od 27 držav članic EU. Izstopni sporazum varuje tudi družinske člane, ki jim je podeljena pravica po zakonodaji EU (sedanji zakonci in registrirani partnerji, starši, stari starši, otroci, vnuki in osebe v trajnem razmerju), ki še ne živijo v isti državi in se svojcem lahko pridružijo v prihodnosti. Glede finančne poravnave bo Združeno kraljestvo upoštevalo svoj delež financiranja vseh obveznosti, ki so bile prevzete med članstvom v Uniji, v zvezi s proračunom EU (in zlasti večletnega finančnega okvira 2014–2020, vključno za plačila, ki se bodo zgodila po koncu prehodnega obdobja v zvezi z zaprtjem programov), Evropske investicijske banke, Evropske centralne banke (ECB), Sklada za begunce v Turčiji, skrbniških skladov EU, agencij Sveta in Evropskega razvojnega sklada. V tem kontekstu so se pogajalci Komisije in Združenega kraljestva dogovorili o pošteni metodologiji za izračun obveznosti Združenega kraljestva v okviru njenega umika. Skupaj z določili izstopnega sporazuma je bila z Združenim kraljestvom dogovorjena tudi vsebina politične deklaracije o prihodnjih odnosih, po letu 2020. V času veljavnosti te deklaracije bodo veljala še določila izstopnega sporazuma, bo pa obdobje vsekakor pomembno za pogajanja glede prihodnjih odnosov. V institucijah EU bo tako treba najprej določiti pogajalska izhodišča, kasneje pa tudi pričeti in uspešno zaključiti pogajanja glede prihodnjih odnosov, predvsem na področju gospodarskega sodelovanja (trgovina, storitve, investicije, finančne storitve, digitalizacija, intelektualna lastnina, mobilnost, transport, energetika, ribištvo), sodelovanja na mednarodnem področju (npr. skupna prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam) in zagotavljanja enakih pogojev konkurenčnosti. Oblikovati bo treba tudi odnose o varnostnem sodelovanju, predvsem glede sodelovanja na področju implementacije zakonodaje in sodelovanja v pravosodnih in kazenskih zadevah, zunanji politiki in obrambi ter drugih perečih mednarodnih vsebin (terorizem, ilegalne migracije, civilna zaščita, javno zdravje). V obdobju pogajanj glede prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom se bo Slovenija zavzemala za enoten pristop EU-27 do zahtev Velike Britanije. Pri tem bo izpostavljala, da mora tudi pri oblikovanju prihodnjih odnosov ostati osnovno načelo spoštovanje temeljnih načel pogajanj in zakonodaje EU. V prihodnjih odnosih se bo Slovenija zavzemala za nadaljevanje tvornega in vseobsegajočega odnosa med EU in Združenim kraljestvom, še posebej na področjih trgovine in ekonomskih odnosov, varnosti, obrambe in zunanje politike, ter čim manj omejeno gibanje državljanov. Upoštevajoč dogovorjene pogajalske smernice EU na najvišji ravni bo v pogajanjih za Slovenijo prav tako ključno, da imajo sporazum o novem odnosu pa tudi prehodna obdobja čim manj negativnih učinkov na obstoječe trgovinsko in naložbeno sodelovanje med Slovenijo in Združenim kraljestvom ter na slovenske potrošnike in podjetja, ki sodelujejo z Združenim kraljestvom. Pogajalci EU in Združenega kraljestva so se dogovorili tudi o načinu za izogib trde meje med Republiko Irsko in Severno Irsko. Skladno z izstopnim sporazumom si bosta obe strani prizadevali za sklenitev prihodnjega sporazuma o režimu do 1. julija 2020, še pred koncem prehodnega obdobja. V okviru pogajanj za določitev prihodnjega režima bo Slovenija še naprej izkazovala solidarnost z Irsko in pritrdila rešitvam, sprejemljivim za Irsko in Komisijo. Večletni finančni okvir 2021–2027 Večletni finančni okvir bo v naslednjem obdobju ena izmed osrednjih prednostnih nalog tako za EU kot za Slovenijo. Političnemu dogovoru na Evropskem svetu bo sledil še dogovor z Evropskim parlamentom v zvezi z Uredbo o večletnem finančnem okviru , vzporedno pa bodo na ravni sektorskih sestav Sveta potekala pogajanja o področnih zakonodajnih predlogih, ki podrobneje urejajo izvajanje posameznih programov EU. Slovenija ocenjuje, da je Komisija v danih okoliščinah predlagala realističen in ambiciozen obseg večletnega finančnega okvira. Pri tem je Slovenija naklonjena povečanju obsega sredstev za t. i. nove prioritete, kot so varnost, migracije, digitalizacija in zunanje delovanje, pa tudi povečanju financiranja nekaterih programov z visoko dodano vrednostjo EU, kot sta programa Obzorje Evropa in Erasmus+. V pogajanjih o večletnem finančnem okviru bosta za Slovenijo glavni prioritetni področji kohezijska politika in politika razvoja podeželja. Na področju kohezijske politike bo za Slovenijo posebej pomembno, da ne bo prihajalo do nenadnih in obsežnih padcev kohezijskih sredstev med posameznimi obdobji tako na ravni držav kot na ravni regij. V zvezi s pogoji izvajanja kohezijske politike in politike razvoja podeželja se bo Slovenija zavzemala, da se ohrani pravilo n+3, hkrati pa Slovenija ostaja kritična do predlaganega zvišanja stopenj nacionalnega sofinanciranja in znižanja predfinanciranja. Na področju skupne kmetijske politike se bo Slovenija zavzemala za ohranitev sredstev na nominalni ravni, kar je še posebej pomembno z vidika sredstev za razvoj podeželja, ki jih je Komisija v svojem predlogu opazno zmanjšala. Na področju neposrednih plačil kmetom Slovenija ostaja kritična do nadaljevanja procesa konvergence neposrednih plačil na hektar med državami članicami. Na področju prihodkov se bo Slovenija zavzemala za ukinitev vseh rabatov kot tudi za ukinitev lastnega vira na podlagi DDV. Slovenija ostaja zadržana do novih lastnih virov, ki jih je predlagala Komisija in se nanašajo na prihodke iz sheme trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, prispevka na podlagi deleža nereciklirane plastične embalaže ter prispevka na podlagi skupne konsolidirane davčne osnove pravnih oseb. Na splošno Slovenija ni naklonjena uvedbi novih virov na ravni EU, ki že predstavljajo javnofinančni vir v Sloveniji, je pa izmed predlaganih novih lastnih virov pripravljena na nadaljnjo razpravo o predlogu vira na podlagi nereciklirane plastične embalaže. Strategija EU 2020 in evropski semester Evropski semester se je izkazal kot uspešno orodje za spremljanje in nadzor ekonomskih in fiskalnih politik v državah članicah. Ob začetku vsakoletnega evropskega semestra Komisija predstavi sveženj dokumentov, s katerim postavi ključne usmeritve delovanja vseh držav in EU kot celote za naslednje obdobje. Glede na opredeljene usmeritve razvoja se cilji še vedno nanašajo na izvajanje naložb, zagotavljanje stabilnosti javnih financ in izvajanje strukturnih reform. Tudi priporočila državam območja evra za leto 2018 so kot nujne ukrepe izpostavila zagotavljanje vzdržne in vključujoče rasti, doseganje napredka pri delovanju enotnega trga ter povečevanje produktivnosti, izboljšanje institucionalnega in poslovnega okolja, odpravljanje ovir za investicije ter razvoj kakovostnih delovnih mest. Slovenija bo tudi v naslednjem obdobju dejavno sodelovala v procesu evropskega semestra in se na Poročilo o Sloveniji odzvala v predvidenih rokih s pravočasno pripravo Nacionalnega reformnega programa (NRP), Programa stabilnosti (v mesecu aprilu) in Osnutkom proračunskega načrta (v mesecu oktobru). Prav tako bo preučila prejeta posebna priporočila Komisije in jih smiselno upoštevala pri pripravi srednjeročnega javnofinančnega okvira in vsakoletnega državnega proračuna ter načrtovanju ukrepov ekonomske politike. Slovenija bo še naprej nadaljevala prizadevanja za uresničevanje strukturnih izboljšav za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti v prihodnjih letih. Naložbeni načrt za Evropo in novi program InvestEU Naložbeni načrt za Evropo (t. i. Junckerjev načrt) je presegel prvotni naložbeni cilj v višini 315 milijard evrov. S podporo iz proračuna EU in lastnih virov EIB je bilo odobrenih 898 transakcij, kar naj bi z garancijami EU spodbudilo za 335 milijard evrov naložb v vseh 28 državah članicah EU. To presega prvotni cilj 315 milijard evrov iz leta 2015, ko je bil vzpostavljen Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), da bi z garancijami EU odpravili naložbeno vrzel, ki jo je povzročila gospodarska in finančna kriza. Glede na uspeh EFSI-ja sta Evropski svet in Evropski parlament lani odobrila podaljšanje njegovega trajanja in povečanje obsega jamstev, da bi do konca leta 2020 spodbudili za 500 milijard evrov naložb. Junckerjev načrt naj bi ustvaril 1,4 milijona delovnih mest in povečal BDP EU za 1,3% do leta 2020. Program InvestEU je združitev 14-ih obstoječih programov v enega in bo nadaljeval uspešen model naložbenega načrta za Evropo, ki temelji na povezovanju javnih in zasebnih naložb, ter še naprej spodbujal ustvarjanje delovnih mest, naložb in inovacij. Novi program bodo sestavljali sklad InvestEU, vozlišče za naložbe InvestEU in portal InvestEU. Okvirna razdelitev jamstva EU med sklope politik EU je določena v naslednjih višinah sredstev: – do 11.500.000.000 – sklop politike za trajnostno infrastrukturo; – do 11.250.000.000 – sklop politike za raziskave, inovacije in digitalizacijo; – do 11.250.000.000 – sklop politike za mala in srednja podjetja; – do 4.000.000.000 – sklop politike za socialne naložbe in spretnosti. Jamstvo EU v višini 38.000.000.000 evrov na ravni EU naj bi po pričakovanjih mobiliziralo več kot 650.000.000.000 evrov dodatnih naložb po vsej EU. Upravljanje sklada InvestEU bo potekalo preko: 1. Svetovalnega odbora sklada InvestEU, ki se bo sestajal v dveh sestavah: • predstavniki izvajalskih partnerjev in • predstavniki držav članic; 2. Naložbenega odbora. Slovenija podpira združitev 14-ih obstoječih programov v enega, saj bo zagotavljanje enotnega proračunskega jamstva s tem preglednejše, razdrobljenost in prekrivanje bosta odpravljena, vsi procesi se bodo bistveno poenostavili, zagotovljena pa bo tudi večja stroškovna učinkovitost. Vendar je za manjše države članice in razvojne banke, javne sklade in druge finančne posrednike izjemnega pomena poznavanje razpoložljivosti finančnih virov. Zato v predlaganem zakonodajnem aktu pogrešamo določbe o vlogi nacionalnih razvojnih bank, postopke odobravanja posojil preko njih ter dodatna pojasnila glede sestave odborov in teles Komisije (npr.: investicijskega odbora), kriterijev in postopkov imenovanja ter odgovornosti in pristojnosti. Kohezijska politika Osrednji poudarek na področju kohezijske politike v letih 2019 in 2020 bodo pogajanja o predlaganem kohezijskem zakonodajnem svežnju, ki ga je Komisija predstavila konec maja 2018. Zakonodajni sveženj vključuje predloge petih uredb: 1) o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR), Evropskem socialnem skladu plus (ESS+), Kohezijskem skladu (KS) in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (ESPR) in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije (AMIF), Sklad za notranjo varnost (SNV) in Instrument za upravljanje meje in vizume (IUMV) , 2) za Evropski sklad za regionalni razvoj in kohezijski sklad , 3) o Evropskem socialnem skladu plus , 4) o posebnih določitvah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja in 5) o mehanizmu reševanja pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru . Skladno s horizontalnim stališčem Republike Slovenije do kohezijskega svežnja, ki je bilo v Državnem zboru potrjeno 16. novembra 2018, bo Slovenija na področju kohezijske politike zastopala dve glavni prioriteti: za Slovenijo zagotoviti čim višji obseg nacionalne kohezijske ovojnice in zagotoviti rešitev za Zahodno kohezijsko regijo, saj je za Slovenijo nedopustno, da regije pri prehodu iz enega v drugo programsko obdobje izgubijo pretežen obseg sredstev, zato je rešitev nujna. Slovenija za doseganje zastavljenih ciljev v stališču izpostavlja pomen močne kohezijske politike, ki mora ostati ključna razvojna politika Unije ter politika za vse regije in države Unije. Pomen navezave in osredotočenosti kohezijske politike na razvojne izzive Unije in na evropski semester s ciljem doseganja gospodarske transformacije regij, držav in Unije. Pomen doseganja dodane vrednosti EU kot celote je glavni cilj kohezijske politike, ki ga zelo jasno v vseh svojih resolucijah poudarja tudi Evropski parlament. Pomen ohranitve BDP kot glavnega kriterija za izračun nacionalnih ovojnic (ohranitev t. i. Berlinske metode). Močna podpora poenostavitvam izvajanja kohezijske politike, ki omogočajo ohranitev obstoječih sistemov upravljanja kohezijskih sredstev. Ravno poenostavitve so bile namreč glavno politično vodilo Komisije, Evropskega parlamenta in držav članic pri pripravi predloga zakonodajnega svežnja. Slovenija močno zagovarja nadaljevanje tako imenovanega pravila n+3, ki daje prednost kakovosti izvajanja politike in ne njegovi hitrosti, kar je po mnenju Slovenije ključno za uspešno kohezijsko politiko. Prav tako je za Slovenijo ključno, da se kohezijska politika izvaja v deljenem upravljanju ter da izvajanje omogoča dopolnjevanje različnih skladov. Slovenija tudi v prihodnjem finančnem obdobju ostaja močna podpornica programov Evropskega teritorialnega sodelovanja. Glede predlaganega Mehanizma za reševanje pravnih in upravnih ovir v čezmejnem okviru je Slovenija do predloga zadržana in želi dodatna pojasnila o njegovi obvezni uporabi. Makroregionalne strategije EU Slovenija sodeluje s celotnim ozemljem v treh od štirih obstoječih makroregionalnih strategij EU, in sicer Podonavski (EUSDR), Jadransko-jonski (EUSAIR) in Alpski (EUSALP). Na podlagi izkušenj, pridobljenih v Podonavski in Jadransko-jonski strategiji, smo kot prva država v letu 2016 predsedovali Alpski strategiji. Sodelovanje v treh makroregijah prinaša velike izzive, pa tudi privilegije, saj oblikujemo sinergije med makroregijami ter povezujemo vsebine v smislu, da pridobljeno znanje in izkušnje prenašamo in ga nadgrajujemo. Slovenska ministrstva udejanjajo vsebinske prioritete z vodenjem vsebinskih prioritetnih skupin. V Strategiji EU za Podonavje sta to področji 1b (mobilnost – cestni, železniški in zračni promet), ki spada pod Ministrstvo za infrastrukturo ter 10 (institucionalna krepitev), za katero skrbi Center za evropsko perspektivo (CEP). V Strategiji EU za Jadransko-jonsko regijo je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), skupaj z Bosno in Hercegovino, prevzelo nalogo koordinacije vsebinske usmerjevalne skupine na področju okolja. Sloveniji (Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko – SVRK) je bila zaupana tudi naloga, da vzpostavi strateško točko, t. i. „Facility Point“, preko katere se v celotni regiji zagotavlja izvedbena pomoč za aktivnosti koordinatorjev. V Strategiji EU za Alpsko regijo Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, v soglasju z MOP, vodi akcijsko skupino 7 s področja ekosistemov in biotske raznovrstnosti (v tandemu z Bavarsko). Makroregionalne strategije ponujajo sistem večnivojskega upravljanja, ki približa izvajanje politik EU prebivalcem makroregij in omogoči njihovo sodelovanje in soočanje z aktualnimi izzivi. Ključne usmeritve: 1. Komuniciranje in vidnost makroregionalnih strategij Slovenija si bo prizadevala, da skupaj s partnerskimi državami in regijami, v okviru obstoječih makroregionalnih strategij vzpostavi enovit horizontalni steber za vse štiri makroregionalne strategije na področju medijev in komuniciranja. Slovenija je septembra 2017 organizirala uspešno konferenco „Spoznaj svojega soseda“, na kateri je predlagala korake za vzpostavitev takšnega stebra. Rezultate je predstavila tudi na sestanku visokega panela makroregionalnih strategij 1. marca 2018 v Bruslju. Dodaten korak k uresničevanju tega cilja je delavnica programa Interact „Sporočilo v steklenici“, ki je potekala 18. septembra 2018 v okviru Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij EU v Izoli, z naslovom „Poglej moje morje“. 2. Umestitev makroregionalnih strategij v politike EU in finančne mehanizme po letu 2020 Potencial makroregionalnih strategij bi moral postati vidnejši in biti usklajen s sistemom financiranja preko celotnega proračuna EU, ne le kohezijske politike. Makroregionalne dejavnosti namreč presegajo nacionalne dogovore na številnih področjih, zato je treba makroregionalne strategije obravnavati sočasno z razpravo o politikah EU in večletnem finančnem okviru po letu 2020. Poseben položaj Slovenije je priložnost za preboj na razvojnem področju, saj makroregionalne strategije EU rešujejo tiste izzive, ki jih posamezna država sama ne more učinkovito urediti. Med te sodijo tudi globalna inovativnost, konkurenčnost in ustvarjanje dodane vrednosti, povezljivost in mobilnost (trajnostna), okoljski izzivi, vključno s poplavno varnostjo, tveganji naravnih nesreč, podnebnih sprememb, ohranjanje biodiverzitete, skupno načrtovanje in upravljanje prostora in morja, turizem in drugi izzivi. Institucionalne zadeve Medinstitucionalni sporazum o boljšem pravnem urejanju med Svetom EU, Komisijo in Evropskim parlamentom , ki velja od aprila 2016, je okrepil dialog med omenjenimi tremi institucijami. Pogajanja o posameznih vprašanjih njegovega izvajanja, kot je denimo vloga Evropskega parlamenta pri sklepanju mednarodnih sporazumov EU, sicer še niso zaključena. Kljub temu velja oceniti, da je sporazum v zakonodajno aktivnost EU vnesel več transparentnosti, boljše načrtovanje ter jasnejše postavljanje zakonodajnih prioritet. Na podlagi Medinstitucionalnega sporazuma je bila decembra 2017 sprejeta deklaracija predsednikov treh institucij EU , ki opredeljuje prioritete EU na zakonodajnem področju za čas do evropskih volitev spomladi 2019. Te se nanašajo na krepitev varnosti, reformo migracijske politike, razvoj socialne dimenzije EU, izgradnjo digitalnega enotnega trga, oblikovanje ambiciozne energetske unije in podnebne politike EU ter okrepitev demokratične legitimnosti Unije. Usklajevanja o naslednji skupni deklaraciji za leto 2020 bodo stekla v naslednjem zakonodajnem obdobju po konstituiranju Evropskega parlamenta in izvolitvi nove Komisije, predvidoma poleti 2019. Razprava o njenih osrednjih prioritetah pa se bo začela že z usklajevanjem politične izjave o strateških prioritetah za naslednje zakonodajno obdobje, ki jo bodo voditelji EU predvidoma sprejeli na neformalnem vrhu 9. maja 2019 v romunskem Sibiu. Slovenija podpira vsa prizadevanja v EU za boljšo zakonodajo in politike, ki krepijo tako demokratično legitimnost kot tudi učinkovitost delovanja EU. Še naprej velja nadaljevati s sistematičnim pregledom in poenostavitvami zakonodajnih aktov EU (REFIT). Skladno s poročilom Projektne skupine za subsidiarnost in sorazmernost z dne 10. julija 2018 pa je na ravni EU v prihodnje smiselno delovati v manjšem obsegu in tam, kjer države članice samostojno ne morejo ponuditi učinkovitih rešitev. Povsod drugod je treba odločanje ohranjati čim bliže državljanom. Zato bomo podprli oblikovanje instrumentov za boljšo presojo učinkov zakonodaje in politik EU z vidika načel subsidiarnosti in proporcionalnosti. V tem smislu pričakujemo tudi nadaljnjo krepitev vloge nacionalnih parlamentov pri oblikovanju zakonodajnih rešitev na ravni EU. V okviru reforme evropske volilne zakonodaje , katere namen je med drugim povečati zanimanje državljanov EU za evropske volitve ter okrepiti demokratičnost in učinkovitost izvedbe volitev v Evropski parlament, je bil julija 2018 sprejet Sklep Sveta (EU, Euratom) 2018/994 o spremembi Akta o volitvah članov Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki je priložen Sklepu Sveta 76/787/ESPJ z dne 20. september 1976 . V sklepu so zavezujoče le nekatere določbe (npr. glede volilnega praga, o prepovedi dvojnega glasovanja, glede volilnega postopka z imeniki in organa za stike); ostale določbe ostajajo na ravni priporočil. Vse pripombe, ki jih je Slovenija dala v fazi usklajevanj, predvsem glede uskladitve rokov za končno vzpostavitev volilnih imenikov in za izmenjavo informacij med državami članicami, so bile ustrezno upoštevane. Sklep je zakonodajni akt sekundarnega prava, ki je bil sprejet po posebnem zakonodajnem postopku na podlagi 223. člena PDEU, pri katerem ni predvidena ratifikacija, temveč potrditev s strani držav članic v skladu z njihovimi ustavnimi pravili. Veljati bo začel prvi dan po prejemu vseh uradnih obvestil o potrditvi, ki jih morajo države članice posredovati na generalni sekretariat Sveta. Cilj Sveta je, da začne sklep veljati pred izvedbo evropskih volitev v maju 2019. Sklep ne vpliva na sedanjo ureditev volitev poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, zato spremembe nacionalne zakonodaje niso potrebne. Vlada je tako v mesecu novembru 2018 pričela s postopkom potrditve Sklepa, predvidoma bo končan najkasneje januarja 2019. Uredba (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi določa postopke in pogoje za izvedbo državljanske pobude, s katero lahko najmanj milijon državljanov iz vsaj četrtine držav članic EU neposredno pozove Komisijo k predložitvi ustreznega predloga pravnega akta EU za izvajanje PEU in PDEU. Gre za pravico, ki se uresničuje kolektivno in ustvarja neposredno vez med državljani EU in Komisijo – predlagateljico zakonodajnih aktov v EU. Namen predloga prenovitve Uredbe o evropski državljanski pobudi je izboljšati delovanje evropske državljanske pobude z obravnavanjem pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v zadnjih letih, glavna cilja politike pa sta zagotoviti, da bo evropska državljanska pobuda dostopnejša organizatorjem in podpornikom, da bo zanje manjše breme in da jo bodo lažje uporabljali. Tako bo možno doseči celoten potencial evropske državljanske pobude kot orodja za spodbujanje razprave in udeležbe na evropski ravni, tudi med mladimi, ter za približanje EU državljanom. Slovenija predlog podpira, upoštevane so bile tudi naše pripombe. Komisija je jeseni 2018 predstavila sveženj ukrepov za zagotavljanje poštenih in transparentnih volitev EU 2019 ter preprečevanje hekerskih vdorov ter širjenje dezinformacij v okviru volilnih kampanj . Opozarja na tveganja, kot so zloraba osebnih podatkov, kibernetični napadi, ki lahko ogrozijo volilne postopke ter vplivajo na izbiro in odločanje posameznikov, kar lahko ogrozi zaupanje volivcev v varnost postopkov volitev, njihovo zakonitost in ne nazadnje tudi na njihov izid. Ob tem izpostavlja tudi veliko odgovornost in pristojnost, ki jo imajo države članice EU za zagotovitev zakonodajnega okvira, vključujoč tudi spletno okolje, ki bo zagotavljal varno in kredibilno okolje posredovanja in pridobivanja pravilnih podatkov o političnih strankah, kandidatih in političnih kampanjah. Ključen je torej proaktiven pristop vseh pristojnih organov in organizacij v posamezni državi članici v smislu vzpostavitve oziroma krepitve podlag in mehanizmov za odpravo tveganj zlorab osebnih podatkov, spodbujanje integritete volilnih postopkov, prav tako pa oblikovanje jasnih in transparentnih pravil glede političnega oglaševanja, omejitev porabe sredstev za volilne kampanje, spoštovanje volilnega molka in enakopravne obravnave kandidatov, tudi na spletu, zavedajoč se ob tem dejstva, da se volitve v Evropski parlament izvajajo primarno na ravni držav članic in ne s strani evropskih institucij. Komisija je s ciljem zagotovitve svobodnih in poštenih volitev v Evropski parlament državam članicam posredovala poziv za vzpostavitev nacionalnih volilnih mrež, v katere naj bodo vključeni organi, pristojni za volilne zadeve, in organi, odgovorni za spremljanje in izvrševanje pravil, povezanih z dejavnostmi na spletu. Na nacionalni ravni bo treba vzpostaviti mrežo institucij za sodelovanje v okviru navedenih ukrepov. Komisija je skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje pripravila Akcijski načrt za boj proti dezinformacijam na spletu in ga predstavila 5. decembra 2018. Akcijski načrt predvideva okrepitev delovanja obstoječih ekip za strateško komunikacijo (Strategic Communication Task Force), ustanovitev (do marca 2019) sistema za hitro odzivanje, ki bi v realnem času zaznal in analiziral dezinformacije ter pripravil odziv nanje ter izvajanje ukrepov ozaveščanja javnosti (vzpostavitev mreže neodvisnih preverjevalcev dejstev, izobraževanje medijev, promocija medijske pismenosti med državljani). Slovenija podpira prizadevanja in ukrepe Komisije. Zagotovila bo izbiro ustreznih kontaktnih oseb za Evropsko spletno sodelovanje ter na podlagi obstoječe nacionalne pravne ureditve in predlogov za spremembe aktov EU vložila dodatne potrebne napore za ustrezno regulacijo in obvladovanje tveganj. Slovenija pozdravlja tudi prizadevanja spletnih platform, socialnih omrežij in oglaševalske industrije, ki so konec septembra 2018 objavile samoregulativni Kodeks ravnanja z dezinformacijami , s katerim so aktivno posegle v boj proti širjenju dezinformacij na spletu. Slovenija se zaveda odgovornosti, ki jo ima, skupaj z drugimi državami članicami EU, glede na primarnost izvedbe volilnih postopkov kandidatov za Evropski parlament, da zagotovi ustrezne mehanizme, nadzor in sankcioniranje kršitev volilnih postopkov, vključno z jasnim regulativnim okvirom na področju izvedbe volilnih kampanj, financiranja političnih strank, varstva osebnih podatkov, ob tem pa sodelovanja in enotnega pristopa vseh pristojnih deležnikov na nacionalni ravni. Del omenjenega svežnja ukrepov je tudi nova revizija uredbe o evropskih političnih strankah. Tako je Komisija septembra 2018 predstavila Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014, kar zadeva postopek preverjanja v zvezi s kršitvami pravil o varstvu osebnih podatkov v okviru volitev v Evropski parlament . Predlog je vezan na primer zlorabe v zvezi s Facebook/Cambridge Analytica in novo zakonodajo o varstvu osebnih podatkov (Splošna uredba o varstvu podatkov – GDPR). Spletna komunikacija namreč lahko omogoča tesnejšo in neposredno interakcijo med političnimi akterji in evropskimi državljani, hkrati pa prinaša večje tveganje za nezakonito obdelavo osebnih podatkov državljanov v volilnem kontekstu. Komisija predlaga ciljno usmerjeno spremembo, da bi zagotovila, da volitve v Evropski parlament potekajo v okviru trdnih demokratičnih pravil in ob polnem spoštovanju evropskih vrednot demokracije, pravne države in spoštovanja temeljnih pravic. Njen cilj je omogočiti finančne sankcije za evropske politične stranke ali fundacije, ki zlorabljajo kršitve pravil o varstvu podatkov za namerno vplivanje ali poskus vplivanja na izid volitev v Evropski parlament. Poleg tega bo predlog Organu za evropske politične stranke in evropske politične fundacije tudi omogočil nemoteno in učinkovito delovanje, tako da bo zagotovil, da ima ta lastno razporeditev osebja in da bo njegov direktor postal organ za imenovanja. Slovenija je podprla predlog kot hiter odziv Komisije na primer Facebook/Cambridge Analytica in uskladitev z novo zakonodajo o varstvu osebnih podatkov. Predlog stališča je bil potrjen v Državnem zboru 9. novembra 2018 in je podlaga za obravnavo na Delovni skupini Sveta EU za splošne zadeve. Podpiramo tudi ambicijo Komisije, da se revidirana uredba sprejme že pred evropskimi volitvami leta 2019. Predlog medinstitucionalnega sporazuma o obveznem registru preglednosti naj bi vzpostavil zanesljiv sistem za zagotavljanje preglednosti pri dejavnostih lobiranja, v katerem bi po novem sodeloval tudi Svet EU. V skladu s predlogom bi bila srečanja z nosilci odločanja iz vseh treh institucij pogojena s predhodno registracijo v registru za preglednost. Kljub mnenju pravne službe Sveta, da spada urejanje stikov predstavnikov interesnih organizacij z organi držav članic v izrecno nacionalno pristojnost, kar je odprlo resno vprašanje smiselnosti vključenosti Sveta v ta medinstitucionalni sporazum, se pričakuje nadaljnje iskanje rešitev za dosego dogovora. Slovenija vseskozi podpira prizadevanja, da bi proces sprejemanja odločitev v EU postal preglednejši in s tem prispeval k nadaljnji krepitvi legitimnosti odločanja v EU. Slovenija se tako pridružuje tudi stališčem skupine podobno mislečih držav (Danska, Estonija, Finska, Nizozemska, Švedska), ki se zavzema za povečanje preglednosti v EU. Junija 2018 je bil s strani Evropskega sveta sprejet nov Sklep o sestavi Evropskega parlamenta za obdobje 2019–2024 , saj je predhodni sklep veljal zgolj za mandatno obdobje 2014–2019, hkrati pa so bile potrebne spremembe sklepa tudi zaradi predvidenega izstopa Združenega kraljestva iz EU. Skupno predlagano število poslanskih mest v mandatu 2019–2024 je 705 poslancev, torej 46 manj kot sedaj. 73 izpraznjenih sedežev Združenega kraljestva se bo razdelilo tako, da se jih bo 27 uporabilo za razdelitev v skladu z načelom upadajoče proporcionalnosti. Za preostala mesta pa je v resoluciji, ki je priložena sklepu, predlagano, da bi ostala izpraznjena za naslednje širitve. Nobena država članica ni izgubila sedeža. Število poslancev iz Slovenije ostaja enako, in sicer 8. V sklepu so vključene tudi pravne varovalke za primer, da Združeno kraljestvo v začetku parlamentarnega mandata 2019–2024 ne bi izstopilo iz EU. V tem primeru bo do dejanskega izstopa Združenega kraljestva veljal Sklep Evropskega sveta iz leta 2013. V prihodnjem letu se bo predvidoma nadaljevala razprava glede Uredbe o preiskovalni pravici Evropskega parlamenta . Predlog uredbe predvideva, da bi preiskovalni odbori med drugim lahko (
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.