← Slovenija

Odlok o proračunu Občine Idrija za leto 2020, stran 2372.

Na podlagi

  1. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18),
  2. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17 in 21/18 – popr.),
  3. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 75/10 – uradno prečiščeno besedilo, 107/13, 13/19) je Občinski svet Občine Idrija na
  4. seji dne
  6. 2019 sprejel O D L O K o proračunu Občine Idrija za leto 2020
  7. SPLOŠNA DOLOČBA
  8. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določa višina proračuna Občine Idrija za leto 2020 (v nadaljnjem besedilu: proračun), postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.
  9. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
  10. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna za leto 2020 se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih (EUR): KONTO OPIS Proračun leta 2020 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 13.435.655 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 11.097.169 70 DAVČNI PRIHODKI 9.326.097 700 Davki na dohodek in dobiček 7.924.307 703 Davki na premoženje 1.173.900 704 Domači davki na blago in storitve 227.890 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.771.072 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.614.360 711 Takse in pristojbine 6.000 712 Globe in druge denarne kazni 44.000 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 14.320 714 Drugi nedavčni prihodki 92.392 72 KAPITALSKI PRIHODKI 666.330 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 437.350 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 228.980 73 PREJETE DONACIJE 5.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 5.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.605.009 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.233.293 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 371.716 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 62.147 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 62.147 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 14.361.878 40 TEKOČI ODHODKI 4.604.517 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 786.382 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 117.814 402 Izdatki za blago in storitve 3.437.984 403 Plačila domačih obresti 34.480 409 Rezerve 227.857 41 TEKOČI TRANSFERI 5.031.783 410 Subvencije 41.200 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 2.940.180 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 613.657 413 Drugi tekoči domači transferi 1.436.746 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 4.325.578 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 4.325.578 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 400.000 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 205.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 195.000 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) –926.223 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 1.369.923 50 ZADOLŽEVANJE 1.369.923 500 Domače zadolževanje 1.369.923 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 443.700 55 ODPLAČILA DOLGA 443.700 550 Odplačila domačega dolga 443.700 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 0 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 926.223 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 926.223 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN
  12. PRETEKLEGA LETA 0 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Idrija.
  13. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
  14. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.
  15. člen (namenski prihodki proračuna) Vsi prihodki, ki jih uporabniki sredstev proračuna ustvarjajo s svojo dejavnostjo, so prihodek proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. Za prihodke v smislu prejšnjega odstavka se ne štejejo namenski prihodki proračuna, ki so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka
  16. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki: – sredstva proračunskega stanovanjskega sklada. Prihodki od uporabnin in najemnin, ki jih ustvarijo javni zavodi z oddajanjem občinskega stvarnega premoženja, ki ga imajo v upravljanju, so prihodek javnega zavoda.
  17. člen (namenska poraba sredstev) Uporabniki sredstev proračuna so dolžni uporabljati dodeljena sredstva le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu proračuna. Župan mora v primeru, da je ugotovljena neracionalna poraba dodeljenih sredstev pri posameznem proračunskem porabniku, začasno (s soglasjem občinskega sveta pa dokončno) ustaviti financiranje posamezne proračunske postavke. Uporabniki ne smejo prevzemati na račun proračuna obveznosti, ki bi presegle s proračunom določena sredstva za posamezne namene. Sredstva, namenjena delovanju krajevnih skupnosti, so namenska sredstva. V primeru rebalansa proračuna ali sprejemanja sklepa občinskega sveta oziroma župana o prerazporejanju sredstev se v sredstva na proračunskih postavkah krajevnih skupnosti lahko posega le, v kolikor je pridobljeno soglasje krajevne skupnosti. Sredstva od uporabnin in najemnin, ki jih ustvarijo javni zavodi z oddajanjem stvarnega premoženja, so namenski prihodki, ki se smejo uporabiti le za tekoče ali investicijsko vzdrževanje občinskega stvarnega premoženja, ki ga ima posamezni javni zavod v upravljanju.
  18. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Če se v teku izvrševanja proračuna ugotovi, da so potrebna dodatna sredstva na posamezni proračunski postavki, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, lahko župan samostojno prerazporeja pravice porabe, in sicer neomejeno znotraj posameznega podprograma, med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 25 % obsega podprograma v sprejetem proračunu, med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 10 % obsega glavnega programa v sprejetem proračunu in med področji porabe, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 8 % obsega področja porabe v sprejetem proračunu. Župan lahko samostojno in neomejeno prerazporeja pravice porabe znotraj proračunske postavke med posameznimi podkonti. Župan poroča občinskemu svetu s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna v drugem polletju proračunskega leta in z zaključnim računom v naslednjem proračunskem letu o veljavnem proračunu za leto 2020 in njegovi realizaciji. Na predlog župana lahko občinski svet neomejeno odloča o prerazporeditvah pravic porabe v okviru posebnega dela proračuna. Občinski svet lahko na predlog župana odloča o odpiranju novih proračunskih postavk v okviru veljavnega posebnega dela proračuna ter o odpiranju novih projektov v načrtu razvojnih programov.
  19. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov v prihodnjih letih) Neposredni proračunski uporabnik lahko v tekočem letu za investicijske odhodke in investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za investicijske odhodke in investicijske transfere, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Investicijski program potrdi župan. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za blago in storitve in za tekoče transfere, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, razen izjemoma ob predhodnem soglasju župana. Omejitev ne velja za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
  20. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 30 %, mora predhodno potrditi občinski svet, z izjemo prerazporeditev, skladnih s
  21. členom tega odloka. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta, z izjemo prerazporeditev, skladnih s
  22. členom tega odloka.
  23. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so:
  24. proračunska rezerva, oblikovana po Zakonu o javnih financah,
  25. proračunski stanovanjski sklad, ustanovljen na podlagi Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada Občine Idrija (Uradni list RS, št. 82/01, 81/13, 70/16),
  26. proračunski rezervni sklad, ustanovljen na podlagi Odloka o ustanovitvi proračunskega rezervnega sklada Občine Idrija (Uradni list RS, št. 34/15). Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 129.000 EUR. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto. O porabi sredstev proračunske rezerve do višine 10.000 EUR za posamezni namen odloča župan. O porabi sredstev proračunskega rezervnega sklada in porabi sredstev proračunskega stanovanjskega sklada odloča župan ali od njega pooblaščena oseba.
  27. člen (splošna proračunska rezervacija) V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov v naprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo: – za naloge, ki so neodložljive in za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva in ki po svoji vsebini sodijo v javno porabo na ravni občine in – za naloge, za katere se med letom izkaže, da v proračunu zanje niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. O porabi sredstev splošne proračunske rezervacije proračuna za posamezen namen odloča župan.
  28. ODPIS DOLGOV
  29. člen (odpis dolgov) Župan lahko posameznemu dolžniku odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga do višine 5.000 €, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati, vendar največ do skupne višine 30.000 €. Kot dolgovi po tem členu se skladno s četrtim odstavkom
  30. člena Zakona o javnih financah ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev.
  31. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
  32. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev) Občina Idrija se bo v letu 2020 dolgoročno zadolžila za 1.369.923 € za investicije, predvidene v občinskem proračunu. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko Občina Idrija likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Občina Idrija lahko izdaja poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja posrednih proračunskih uporabnikov, katerih ustanoviteljica je, če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Skupni obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov v letu 2020 ne sme preseči 100.000 €. Poroštvene pogodbe in pogodbe o zavarovanju poroštva v imenu občine sklepa župan.
  33. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov proračuna ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni proračunski uporabniki proračuna, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva s soglasjem občine in če imajo zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine. Posredni proračunski uporabniki proračuna ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko v letu 2020 zadolžijo do skupne višine 300.000 € in izdajajo poroštva do skupne višine 50.000 €. Soglasje izda občinski svet. Kot zadolževanje po tem členu se ne šteje likvidnostno zadolževanje do 1 leta do višine 100.000 € za druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv ter likvidnostno zadolževanje do 1 leta do višine 50.000 € za posredne proračunske uporabnike, za katero soglasje občinskega sveta ni potrebno.
  34. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
  35. člen (začasno financiranje v letu 2021) V obdobju začasnega financiranja Občine Idrija v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
  36. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 410-0021/2018 Idrija, dne
  37. marca 2019 Župan Občine Idrija Tomaž Vencelj l.r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.