Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec (uradno prečiščeno besedilo – UPB1), stran 3142.

(1)S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) Občine Dobrova - Polhov Gradec.

(2)OPN velja na celotnem območju občine. 2. člen (vsebina in sestavine odloka)

(1)Odlok OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela.

(2)Besedilo OPN obsega naslednja poglavja: I. Uvodne določbe II. Strateški del III. Izvedbeni del IV. Prehodne in končne določbe V. Priloge: – Priloga 1 – Vrste dovoljenih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po namenski rabi – Priloga 2 – Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja.

(3)Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte: Številka Karta Merilo 2.1.

1. Zasnova prostorskega razvoja 1:50.000 2.1.
2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture 1:50.000 2.1.
3. Okvirna območja naselij in razpršene poselitve 1:50.000 2.1.4.
4. Usmeritve za razvoj poselitve 1:50.000 2.1.4.
5. Usmeritve za razvoj v krajini 1:50.000 2.1.4.
6. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev 1:50.000

(4)Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte: Številka Karta Merilo 1 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste 1:50.000 2 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture 1:50.000 3 Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev 1:5.000 4 Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture 1:5.000 5 Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora (DO-12) 3. člen (uporabljeni izrazi)

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Atrijska hiša : je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori.
2. Bruto tlorisna površina (BTP): je skupna površina vseh etaž stavbe izračunanih po sistemu SIST ISO
3. Pri izračunu BTP se pri mansardi upošteva tisti del bruto tlorisnih površin, kjer je svetla višina prostora višja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.
4. Drevnina: so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.
5. Dvojček: sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji.
6. Faktor zazidanosti parcele objekta (FZ): je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele objekta.
7. Faktor zelenih površin (v nadaljevanju: FZP): je razmerje med površino parcele objekta, ki mora ostati zelena z zemljino in vegetacijskim slojem in celotno površino parcele objekta. Zelene strehe objektov in površine nad podzemnimi stavbami se ne štejejo kot zelene površine.
8. Frčada: je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev in zračenje mansardnih ali podstrešnih prostorov.
9. Funkcionalno drevo: je drevo z obsegom debla min. od 18–20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino spodnjega dela krošnje min 2,2 m nad tlemi.
10. Klet (v nadaljevanju K): je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol; število kletnih etaž ni omejeno.
11. Legalno zgrajeni objekt: je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred
12. decembrom
14. Nelegalna gradnja: pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, če ga gradbeno-tehnično ni mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem. Nelegalen objekt je tudi objekt, za katerega ni predpisano gradbeno dovoljenje, če je zgrajen v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom ali drugim predpisom občine.
15. Otroško igrišče: je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
16. Parcela objekta: je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo temu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
17. Praviloma: izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka, da pa je dovoljeno odstopanje od njih; če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je potrebno obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
18. Raščen teren: so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
19. Sleme: je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.
20. Svetla višina prostora: je merjena od gotovega poda do gotovega stropa najnižjega dela iste etaže.
21. Trg: je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
22. Veduta: je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
23. Višina objekta: ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme).
24. Zaselek: je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.
25. Zbiralnica: je prostor, na katerem so nameščeni zabojniki za prepuščanje določenih ločenih frakcij.
26. Zbirni center: je zbirni center v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, namenjen za prevzemanje, predhodno sortiranje in predhodno skladiščenje komunalnih odpadkov ter aktivnostim iz področja preprečevanja nastajanja odpadkov in ponovne uporabe.
27. Zelena streha: je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
28. Odmik od parcelnih meja ali med posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom, v kolikor ni s posameznimi členi tega odloka določeno drugače.
29. Terasna etaža (T) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod ravno ali poševno streho majhnega naklona. BTP terasne etaže ne sme presegati 70 % BTP zadnje etaže pod terasno etažo, obodni zidavo pa morajo biti umaknjeni v notranjost tlorisa zadnje etaže pod terasno etažo.
30. Zbirno mesto je stalno mesto, namenjeno za postavitev zabojnikov za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov in ločenih frakcij.
31. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je začasno mesto, namenjeno prevzemu mešanih komunalnih odpadkov, ločenih frakcij, bioloških ter kosovnih odpadkov.
32. Avtobusna postajališča so posebej zgrajene in označene prometne površine na ali ob vozišču ceste, namenjene prevozu potnikov.
33. Premična zbiralnica: je tovorno vozilo ali začasno urejen in pokrit prostor, opremljen za prepuščanje ločenih frakcij, ki so nevarni komunalni odpadki in drugi nenevarni odpadki, ki jih določi izvajalec javne službe.

(2)Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen: Kratica Pomen kratice BTP bruto tlorisna površina ČN čistilna naprava DLN državni lokacijski načrt DPN državni prostorski načrt EUP enota urejanja prostora FZ faktor zazidanosti parcele objekta FZP faktor zelenih površin K klet KS krajevna skupnost LN lokacijski načrt M mansarda MRP merilno regulacijska postaja OLN občinski lokacijski načrt OPN občinski prostorski načrt OPPN občinski podrobni prostorski načrt P pritličje PM parkirno mesto pPIP podrobni prostorski izvedbeni pogoji PPIP posebni prostorski izvedbeni pogoji sPIP splošni prostorski izvedbeni pogoji TP transformatorska postaja ZN zazidalni načrt

(3)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot so ga določali predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, pred uveljavitvijo nove prostorske in gradbene zakonodaje (Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.)). Če je za investitorja ugodneje, se lahko upošteva tudi pomen izrazov, kot jih določa nova prostorska in gradbena zakonodaja.

(4)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. II. STRATEŠKI DEL II.1 Splošne določbe

1. člen (vsebina strateškega dela) Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
3. Zasnova prostorskega razvoja občine
4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture
5. Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
6. Določitev območij razpršene poselitve
7. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
8. Usmeritve za razvoj v krajini
9. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
10. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. II.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine II.2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine
11. člen (usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov) V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov: – Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) – Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) – Program razvoja podeželja 2004–2006 za Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 116/04) – Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije – delovni osnutki – Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi – Drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture – Razvojni program Občine Dobrova - Polhov Gradec od 2012–
13. člen (stanje in značilnosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini)

(1)Občina Dobrova - Polhov Gradec leži na obrobju Ljubljanske kotline in je v gospodarskem smislu z njo tesno povezana. Občina je bila pred letom 1994 del Občine Ljubljana – Vič - Rudnik, po uvedbi Zakona o lokalni samoupravi pa je skupaj z današnjo Občino Horjul tvorila novo samostojno občino. V letu 1998 sta se ti dve občini ločili in nastala je današnja Občina Dobrova - Polhov Gradec. Občina meji na občine: Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Žiri, Logatec, Vrhnika, Horjul, Log - Dragomer, Brezovica, Mestna občina Ljubljana in Medvode.

(2)Občina meri 118 km 2 . V začetku leta 2011 je v 33 naseljih živelo 7.325 prebivalcev (v začetku leta 2018 7.661), v 2.445 gospodinjstvih (v letu 2015 2.502). Povprečna velikost gospodinjstva je bila v letu 2011 3,2 člana, do leta 2015 pa se je zmanjšala na 3,0. Področje občine je redko naseljeno – gostota naseljenosti je 62 prebivalcev/km 2 . Razlog za redko naseljenost je razgiban relief občine, ki dopušča strnjena naselja le v bolj ravninskih predelih in dolinah, medtem ko so za gričevnati in hriboviti svet značilna prostrana naselja, zaselki in samotne kmetije.

(3)Območje urbaniziranega podeželja pokriva vzhodni del občine od občinske meje do Polhovega Gradca ter obsega večino območja KS Dobrova in deloma KS Polhov Gradec. Območje v neposredni bližini Brezovice je primestno območje Ljubljane s svojo dobro dostopnostjo oziroma z dobrimi prometnimi povezavami, kar vzpodbuja poselitev dnevnih migrantov v zaposlitvena sedišča širšega območja mesta Ljubljane. Območje manj urbaniziranega podeželja pokriva zahodni del občine od Polhovega Gradca do zahodne občinske meje. To so slabše dostopna hribovska območja z manjšimi naselji in redko, razpršeno poselitvijo, ki zajemajo območja KS Črni Vrh in KS Šentjošt ter večji del KS Polhov Gradec.

(4)Z državnim središčem je Občina Dobrova - Polhov Gradec povezana v različnih funkcionalnih vidikih: zaposlitvenem, izobraževalnem, storitvenem, socialnem, zdravstvenem, finančnem, ekonomskem, oskrbnem, rekreacijskem, urbanem, skratka vse bolj postaja somestje ljubljanske metropole, ki pa želi na drugi strani ohranjati in razvijati svojo samostojnost.

(5)Po popisu leta 2002 je bilo v občini 3.091 aktivnih prebivalcev (v letu 2017 3.424). Od tega je bilo nezaposlenih oseb 288 (v letu 2017 222). Samozaposlenih je bilo ob popisu 2002 276. Vseh zaposlenih oseb v občini je skupaj 2.427.

(6)V letu 2006 je imela občina 1.240 delovnih mest (v letu 2017 1.492) ali 0,180 delovnega mesta na prebivalca (v letu 2017 0,19). Pretežni delež podjetij je malih, kar 93 % podjetij v občini ima do 5 zaposlenih. Kljub izrazitemu trendu povečevanja števila delovnih mest v zadnjih letih pa je razmerje med zaposlitvenimi možnostmi in delovno aktivnim prebivalstvom izrazito neugodno. Poleg tega je neugodna tudi prostorska razporeditev delovnih mest, saj je pretežno število delovnih mest locirano v Dobrovi z bližnjo okolico. Struktura delovnih mest po gospodarskih dejavnostih je prav tako neugodna, saj je pretežni delež delovnih mest (58,2 % v gospodarskih družbah) v sekundarnem sektorju, medtem ko je delež delovnih mest v gospodarskih družbah v terciarnem in kvartarnem sektorju padel.

(7)Naseljenih stanovanjskih enot (2.394) v Občini Dobrova - Polhov Gradec je bilo leta 2002 85,3 %, 7 % bivanjskih kapacitet (186 enot) nenaseljenih, 6,9 % pa se jih je uporabljalo le občasno. V letu 2015 je bilo 2611 stanovanjskih enot, od tega 79 % naseljenih. Glede na velikost stanovanjskih površin je v občini približno po četrtino takih, ki imajo kvadrature med 61 in 80 m 2 , 81–100 m 2 ter več kot 100 m 2 . Manj zastopana so stanovanja manjša od 41 m 2 . Po popisu leta 2002 so v občini z 31 % prevladovala trisobna stanovanja. Lastništvo stanovanj v občini je skoraj v 100 % zasebni lasti fizičnih oseb, javnega sektorja je zanemarljivo malo (1 %), povprečne velikosti stanovanj pa so večje (88,4 m 2 ) od republiškega povprečja (republiško povprečje znaša 74,6 m 2 ).

(8)Oskrbne in storitvene dejavnosti (centralne dejavnosti) so v večini naselij v občini pomanjkljivo zastopane. Razen Dobrove in delno Polhovega Gradca nobeno naselje nima dovolj funkcij za doseganje ustreznega nivoja oskrbe.

(9)Kmetijske površine v Občini Dobrova - Polhov Gradec obsegajo približno 28 % celotnega ozemlja občine. Od tega je najboljših kmetijskih zemljišč približno 75 %.

(10)V občini je po popisu kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 skupaj 442 kmetij (v letu 2010 385), ki imajo v uporabi 8.351 ha zemljišč (v letu 2010 7.751 ha), od tega je 3.102 ha kmetijskih (v letu 2010 3.054 ha). Po posameznih velikostnih razredih je v občini 14 % kmetij, ki uporablja do 2 ha kmetijskih zemljišč, 32 % kmetij uporablja od 2 do 5 ha, 31 % kmetij od 5 do 10 ha, 23 % kmetij je večjih od 10 ha. Struktura kmetijskih površin na vzhodu občine, ki se nahajajo predvsem ob vodotokih, ob Gradaščici in Horjulki, je bolj homogena, prevladujejo pa njivske kmetijske površine in intenzivni travniki. Kmetijske površine na zahodnem delu občine pa so izrazito razdrobljene in grupirane v celkih. Od kmetijskih površin v občini največji delež pripada intenzivnim travnikom – kar polovica. Sledijo jim ekstenzivni travniki (28 %) ter njivske površine (14 %). Raba kmetijskih površin so večinoma tako intenzivni kot ekstenzivni travniki. Njive in vrtovi se nahajajo predvsem v pasovih od Podsmreke do Gabrij, od Dolenje vasi do Polhovega Gradca ter na kmetijskih površinah v okolici naselja Brezje. Za zahodni del občine pa je značilna izrazita prevlada intenzivnih in ekstenzivnih travniških površin.

(11)Na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec obsegajo gozdovi približno 68 % celotnega ozemlja. Od tega je približno 600 hektarjev zavarovanih z državnim izhodiščem kot varovalni gozd. Torej je v občini zavarovanih približno 7 % gozdov.

(12)Na območju občine ni podeljenih pravic za izkoriščanje ali raziskovanje mineralnih surovin. Največji nelegalni kop Hrastenice ni saniran, zato lahko pride do premika zemeljskih mas, kar ogroža tudi zaselek Belo nad njim. V občini so tudi ostali manjši nelegalni kopi, ki so evidentirani (35. člen).

(13)V Občini Dobrova - Polhov Gradec je 23 naravnih vrednot državnega pomena in 23 naravnih vrednot lokalnega pomena, 6 ekološko pomembnih območij, 2 zavarovani območji, 4 posebna varstvena območja (območja Natura 2000).

(14)Varstvo kulturne dediščine občina zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem so enote kulturne dediščine upoštevane kot potencial in kot element varstva. Na območju občine se varujejo arheološka najdišča in arheološke ostaline, registrirana dediščina, kulturni spomeniki ter varstvena območja dediščine.

(15)Zaradi hudourniške narave največjih vodotokov v občini (predvsem Gradaščice) so bili že do sedaj potrebni tehnični ukrepi v strugi za preprečevanje erozijskega delovanja ter poplavljanja. Poplavna območja se nahajajo vzdolž struge Male vode, Božne, Horjulščice in Gradaščice ter ob njenih hudourniških pritokih. Vzrok za poplave je premajhna prevodnost struge Malega grabna od izliva v Ljubljanico do Bokalškega jezu ter zmanjšanje poplavnih površin kot posledica širjenja urbanih območij.

(16)Občina ima velik delež zelo ogroženih območij občine zaradi zemeljskih plazov. Kar 34,14 % površine občine je ocenjeno kot območja zelo velike ogroženosti, 9,60 % velike ogroženosti in 30,04 % srednje ogroženosti (podatki UL FGG, 2004).

(17)Občina Dobrova - Polhov Gradec na svojem vzhodnem delu sega na obrobje Ljubljanske kotline, katero sekajo potresno še vedno aktivni tektonski prelomi, ki pomenijo potencialno potresno območje. Območje občine spada v najaktivnejše seizmološko območje – gorenjsko-ljubljansko območje (C1), kjer lahko predvidevamo največjo možno magnitudo 6,2 in največjo možno intenziteto 8. stopnje po MSK (Medvedev-Sponheuer-Karnik) lestvici, ki ima 12 stopenj. Iz tega sledi, da je verjetnost katastrofalnega rušilnega potresa velika.

(18)Po požarni obremenitvi večine vasi (naselij) spada v II. kategorijo požarne obremenitve. Od objektov predstavljajo največjo problematiko z vidika požarne varnosti starejši stanovanjski objekti in industrijski objekti (Hoja, Indos). 7. člen (težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini)

(1)Občina je neposredno vezana na glavno mesto Slovenije, Ljubljano. Značilne so močne vsakodnevne delovne, šolske in druge migracije, ki povzročajo gost promet, predvsem avtomobilski, kar obremenjuje celotno območje tako glede ekologije kot varnosti prebivalcev. Prednost je majhna oddaljenost od glavnega mesta, kjer so delovna mesta in institucije. Za občino je značilno mirno bivalno okolje, pri čemer je potrebno vztrajati. Z mestom Ljubljana so vzpostavljene cestne povezave (Podutik, Vič, Brezovica), ki pa jih je potrebno še dodatno urediti.

(2)Iz dosedanjega razvoja izhajajo naslednji problemi in težnje: – velik primanjkljaj delovnih mest, kar povzroča velike delovne migracije predvsem v smeri Ljubljane; – zaradi dnevnih migracij večja prometna obremenitev skozi nekatera naselja; – pomanjkanje razpoložljivih območij za obrtne in proizvodne dejavnosti; – težnje po poselitvi s predvsem individualno stanovanjsko gradnjo ter individualnimi počitniškimi objekti ter posledično stalne težnje po širitvi poselitvenih območij na kmetijska in gozdna zemljišča; – slabša družbena infrastruktura, predvsem na podeželskem območju občine na področju zdravstva; – stalno zniževanje ravni oskrbe v središčnih naseljih, ki s tem izgubljajo značaj oskrbnih centrov, kar je še posebej problematično za poselitev podeželskega dela občine; – nelegalne gradnje iz preteklih let; – pomanjkanje kapacitet rekreacijske in športne infrastrukture; – slabša komunalna in telekomunikacijska infrastruktura na podeželskem območju občine, ki se postopoma dograjuje; – pomanjkljivo vzdrževanje vodotokov in pripadajočih retencijskih površin; – središčna naselja nimajo ustreznih celostnih urbanističnih rešitev; – neustrezno vzdrževanje in vodenje nekaterih državnih cest; – neurejene kolesarske poti na celotnem območju občine, predvsem pa na odseku državne ceste do Polhovega Gradca; – neustrezen dostop od središča Dobrove preko Podsmreke do avtocestnega priključka Brezovica. 8. člen (možnosti prostorskega razvoja ob upoštevanju predhodnih ugotovitev in razvojnih potreb v občini ter razvojnih potreb države in regije)

(1)Glede na izjemno ugodno geografsko lego v osrednji slovenski regiji in dobro prometno dostopnost ima občina možnosti za kvalitetno umestitev dejavnosti v vzhodni ter osrednji del občine.

(2)Največji razvojni potencial občine predstavlja razvoj turizma in rekreacije. Kljub nizki stopnji urbaniziranosti mora občina pozornost posvetiti urejanju javnih zelenih površin, tako v okviru naselij (otroška igrišča, športna igrišča, manjši trgi …) kot tudi v odprtem prostoru. 9. člen (medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1)Občina ima s sosednjimi občinami v večini slabe povezave, z izjemo Ljubljane ter deloma Horjula, kamor deloma gravitira lokalno središče Šentjošt nad Horjulom. Slabe prometne povezave ima predvsem s Škofjo Loko. S sosednjimi občinami ima skupno Regionalno razvojno agencijo ter skupni razvojni program podeželja. S sosednjimi občinami si deli območje Krajinskega parka Polhograjski Dolomiti, ki predstavlja še neizkoriščen potencial v razvoju turizma in rekreacije.

(2)Občina Dobrova - Polhov Gradec je dokaj dobro prometno povezana z mestom Ljubljana, ki predstavlja glavno zaposlitveno središče tudi za prebivalce Občine Dobrova - Polhov Gradec, kar povzroča velike dnevne migracije. Dobra prometna povezanost z Ljubljano pa poleg prednosti hkrati tudi slabi oskrbne funkcije Občine Dobrova - Polhov Gradec.

(3)Po izgradnji avtoceste ima Občina Dobrova - Polhov Gradec težave s prometno dostopnostjo avtocestnih priključkov, zato bo občina težila k izgradnji avtocestnega priključka Bokalce.

(4)Občina ima obsežno poplavno območje, ki se razteza tudi v sosednje občine. Za rešitev poplavne varnosti je izdelan državni prostorski načrt (DPN za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec). II.2.2 Cilji prostorskega razvoja občine 10. člen (cilji prostorskega razvoja)

(1)Zaradi ugodnih demografskih trendov se ciljna projekcija števila prebivalstva do leta 2021 oceni na 8.500 prebivalcev.

(2)Gospodarstvo – Določiti zadostne površine za postopno zmanjševanje primanjkljaja delovnih mest. Indeks zaposlitvenih možnosti dvigniti vsaj na 60 (razmerje delovnih mest v odnosu na delovno aktivno prebivalstvo). Potrebno je vsaj ohranjati število delovnih mest v sekundarnem sektorju ter postopno povečevati število delovnih mest v terciarnem in kvartarnem sektorju. – Zagotoviti zadostne površine in ustrezno prostorsko razmestitev obrtnih, proizvodnih in storitvenih dejavnosti. – Omogočiti razvoj podeželskega dela občine, predvsem na območju Polhograjskega hribovja, z zagotavljanjem zadostnih površin in vzpodbujanjem razvoja novih delovnih mest v turizmu in dopolnilnih dejavnosti kmetij.

(3)Turizem in rekreacija – Vzpostaviti varno javno pot za kolesarja od Ljubljane do Polhovega Gradca z vzpostavitvijo turističnih in rekreacijskih programov ob osi in navezavo na ostale turistične dejavnosti občine. – Določiti zadosten obseg in ustrezno razmestitev športno-rekreacijskih, parkovnih, zelenih in odprtih javnih površin za potrebe vsega prebivalstva občine.

(4)Gospodarska javna infrastruktura – Določiti prostorske pogoje za dostopnost javnega cestnega omrežja in ustrezno komunalno opremljenost celotnega območja občine. – Sanirati in prevzeti v upravljanje vse vodovodne sisteme v občini kot del lokalne gospodarske javne infrastrukture. – V največji možni meri nadgraditi kanalizacijski sistem na celotnem območju občine s priključitvami na čistilne naprave. – Nadaljevati izgradnjo omrežja zemeljskega plina na območjih, kjer tehnične možnosti to omogočajo in je gradnja omrežja upravičena, ter spodbujati priključevanje na zgrajeno omrežje. – Zagotoviti kvalitetno telekomunikacijsko infrastrukturo na celotnem območju občine. – Občina bo strateško varovala prometne koridorje za glavne cestne povezave in načrtovano javno pot za kolesarja, kakor tudi za načrtovane priključne ceste na obstoječe in načrtovano javno cestno omrežje.

(5)Razvoj naselij – Prostorsko razporeditev stanovanj in dejavnosti v občini razvijati policentrično, z upoštevanjem dejanskih potreb glede na stanje in razvojne težnje v prostoru. – Obseg nove stanovanjske gradnje uravnotežiti s potrebami družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti. – Nove družbene in oskrbne dejavnosti uravnoteženo locirati v oskrbne centre v skladu s predlaganim modelom omrežja naselij. – Izboljšati urbano podobo naselij Dobrova in Polhov Gradec z ureditvijo javnih površin (mestnih trgov, ulic, urbano opremo), z vzpodbujanjem moderne izgradnje in arhitekturno/urbanistične prenove v novih delih naselja ter ob upoštevanju še ohranjene arhitekturne identitete v starih vaških jedrih. Posebno pozornost posvetiti ohranjanju ter prenovi vaških jeder, predvsem z umeščanjem novih dejavnosti, ki bodo pripomogle k ohranjanju aktivnosti jeder. – Naselju Dobrova dolgoročno zagotoviti ustrezne površine za širitev. – Zaustaviti težnje po nadaljnjem širjenju obcestne razvlečene stanovanjske pozidave. – Z vzpostavitvijo evidence in s pripravo izvedbenih pogojev omogočiti sanacijo obstoječih nelegalnih gradenj, ki neposredno služijo stalnemu bivanju in kmetijski dejavnosti na celotnem območju občine, če le-te niso v nasprotju z varstvenimi in drugimi režimi. – S podrobnim prostorskim načrtovanjem in ukrepi aktivne zemljiške politike zavarovati interese občine predvsem za zagotavljanje zemljišč za družbeno infrastrukturo, javno dobro in za gradnjo gospodarske javne infrastrukture. II.2.2.1 Prioritete uresničevanja ciljev Prioritetni projekti občine so: – Zagotovitev prometne varnosti in prometne dostopnosti z rekonstrukcijo obstoječih in izgradnjo novih obvoznih cest. – Varovanje obstoječih in zagotavljanje novih vodnih virov. – Izboljšanje infrastrukturne opremljenosti s sanacijo in ureditvijo upravljanja vodovodnega sistema ter dograditvijo kanalizacijskega sistema. – Izboljšanje energetske oskrbe občanov z izboljšanjem stanja oskrbe z električno energijo ter izvedbo daljinskega ogrevanja s plinifikacijo in daljinskega ogrevanja z biomaso na območjih strnjene poselitve; daljinsko ogrevanje z biomaso se lahko izvaja le na območjih, kjer ni predvidena izgradnja omrežja zemeljskega plina in niso obremenjena s prekomerno onesnaženostjo zraka z delci PM. – Zagotovitev prostorskih pogojev za nova delovna mesta v občini predvsem na področju terciarnih in kvartarnih dejavnosti. Poiskati tudi možnosti za zaposlovanje na domovih, tako v obliki dopolnilnih dejavnosti kot tudi manjših obrtnih delavnic. – Zagotovitev prostorskih pogojev za izboljšanje turistične ponudbe občine z izgradnjo in rekonstrukcijo prometnic (kolesarska pot, obvoznice, varen peš promet) ter prenovo naselij (Dobrova, Polhov Gradec, Podsmreka, Šentjošt, Črni Vrh, Dvor, Butajnova …). II.3 Zasnova prostorskega razvoja občine Zasnova prostorskega razvoja občine je prikazana na karti 2.1.1 Zasnova prostorskega razvoja. 11. člen (prednostna območja za razvoj dejavnosti)

(1)Občina bo še naprej krepila vlogo središč Dobrove in Polhovega Gradca. Polhov Gradec se bo razvijal kot kulturno-turistično-rekreacijski, Dobrova pa kot upravni center. Prednostno se ureja vse javne površine v obeh naseljih, poseben poudarek pa je potreben na vzpostavitvi kvalitetnega upravnega jedra občine, kamor naj se locirajo glavne mesto tvorne in mesto služne dejavnosti. V Dobrovi se z urbano prenovo zagotovi prepoznavnost upravnega središča, v Polhovem Gradcu pa s celostno prenovo izboljša podoba naselja, kot glavnega turističnega centra občine iz zahodnega dela Ljubljanske urbane regije.

(2)Občinski upravni center Dobrova je zaradi omejitvenih faktorjev prostorsko zelo omejen in ne more v celoti zagotavljati razvoja dejavnosti, ki so za središče njegovega ranga potrebne. Razvoj funkcij upravnega središča občine se (namesto na poplavno ogroženem območju v Razorih) omogoča z zaokrožitvijo Dobrove neposredno ob obstoječem jedru (upravnem središču), gospodarskih funkcij (dolgoročno) v Šujici (vključena v urbanistični načrt Dobrove), njegov prostorski razvoj pa se delno zagotavlja tudi s širitvami v bližnjih naseljih Gabrje, Hruševo, Razori, Šujica in Stranska vas.

(3)Tudi občinski kulturno-turistično-rekreacijski center Polhov Gradec je zaradi omejitvenih faktorjev prostorsko zelo omejen in ne more v celoti zagotavljati razvoja dejavnosti, ki so za središče njegovega ranga potrebne, zato se prostorski razvoj delno zagotavlja tudi s širitvami v bližnjih naseljih Briše pri Polhovem Gradcu, Podreber in Srednja vas pri Polhovem Gradcu.

(4)Površine za razvoj oskrbnih dejavnosti so zagotovljene predvsem v Dobrovi in Polhovem Gradcu, določijo pa se tudi v predvidenih razvojnih centrih na podeželskem območju: Šentjošt, Črni Vrh, Gabrje, Brezje pri Dobrovi in Podsmreka.

(5)Kolesarska povezava od Ljubljane do Polhovega Gradca bo postala turistična os, na katero se programsko navezuje celostna turistična ponudba, vključno s prikazi kulturne dediščine in naravnih vrednot občine.

(6)Razvoj turističnih dejavnosti se usmerja tudi na celotno območje Polhograjskega hribovja z osrednjima naseljema Šentjošt in Črni Vrh. Oživi se že obstoječi krajinski park Polhograjski dolomiti.

(7)Na območju Polhograjskega hribovja se z ohranjanjem primarnih dejavnosti ohranja podeželski značaj občine, ob vzpodbujanju dopolnilnih dejavnosti in turistične ponudbe.

(8)Stanovanjsko gradnjo se pretežno usmerja na že zazidljiva stavbna zemljišča. Predvidijo se širitve središčnih naselij ter širitve, s katerimi je mogoče učinkovito izrabiti obstoječo in novo načrtovano prometno in komunalno infrastrukturo.

(9)Poslovno proizvodne dejavnosti se umešča v razvojna naselja ob glavnih prometnih povezavah.

(10)Posebno pozornost se nameni prostorskemu razvoju prostočasnih dejavnosti. 12. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij)

(1)Omrežje naselij z vlogo naselij VLOGA NASELJA/SREDIŠČA RANG NASELJA/SREDIŠČA Pomembnejša lokalna središča Delitev funkcij: Dobrova, Polhov Gradec Lokalna središča Šentjošt nad Horjulom, Črni Vrh Ostala naselja Pomembnejše ostalo naselje Podsmreka, Brezje pri Dobrovi

(2)Funkcije naselij/središč NASELJE/SREDIŠČE FUNKCIJE Dobrova stanovanjske, upravne, družbene, trgovske, gostinske, zdravstvene, kulturne, prometne, športno-rekreacijske, gospodarske, poslovne in storitvene, šolske in izobraževalne, vzgojno-varstvene Polhov Gradec kulturne, družbene, turistične, trgovske, gostinske, zdravstvene, prometne, športno-rekreacijske, stanovanjske, gospodarske, poslovne in storitvene, šolske in izobraževalne, vzgojno-varstvene Šentjošt nad Horjulom družbene, upravne, trgovske, gostinske, turistične, kulturne, športno-rekreacijske, stanovanjske, šolske in izobraževalne, vzgojno-varstvene, poslovne in storitvene, gospodarske Črni Vrh trgovske, upravne, šolske in izobraževalne, gostinske, turistične, kulturne, športno-rekreacijske, stanovanjske, poslovne in storitvene Podsmreka trgovske, gostinske, zdravstvene, športno-rekreacijske, stanovanjske, poslovne in storitvene, gospodarske Brezje pri Dobrovi upravne, šolske in izobraževalne, trgovske, gostinske, poslovne in storitvene, športno-rekreacijske, stanovanjske V ostalih naseljih prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se dopolnjujejo s kmetijskimi, turističnimi, oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi ter malim gospodarstvom. 13. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja)

(1)Skozi občino potekata dve državni cesti: – v smeri vzhod-zahod od Ljubljane skozi Dobrovo in Polhov Gradec do Ljubljanice – cesta

1. reda R3-1369, – v smeri vzhod-zahod od Horjula preko Občine Dobrova - Polhov Gradec proti Gorenji vasi
2. reda R2-407.

(2)Pomembno prometno povezavo z avtocestnim obročem in Ljubljano predstavljata tudi lokalni cesti Brezovica–Dobrova in Podutik–Dobrova.

(3)Pomembna je načrtovana javna pot za kolesarja Ljubljana–Polhov Gradec. 14. člen (urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt)

(1)Urbanistične načrte je potrebno izdelati za naselja Dobrova, Polhov Gradec in Podsmreka.

(2)Zaradi bogate kulturne krajine, atraktivne naravne in kulturne dediščine, zanimivih geografskih značilnosti je za območje Polhograjskega hribovja kot podlago za podrobnejše urejanje območja potrebno izdelati posebne strokovne podlage v obliki krajinskega načrta. II.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture

1. člen (razvoj gospodarske javne infrastrukture) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja. II.4.1 Prometna infrastruktura Zasnova prometne infrastrukture je prikazana na karti 2.1.2.1 Zasnova gospodarske javne infrastrukture-prometno omrežje.
2. člen (prometna infrastruktura)

(1)Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost s prometnimi sistemi in urbanim omrežjem višjega ranga.

(2)Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na okolje, ohranja naravne in kulturne kakovosti ter varuje naravne vire.

(3)Zaradi slabega prometnega režima znotraj posameznih naselij so nujne izgradnje obvoznic ob naseljih Polhov Gradec (južna in vzhodna obvoznica – vzhodno od gradu), Dvor (južna obvoznica), Gabrje (vzhodna obvoznica), Šujica (zahodna obvoznica), Dobrova (vzhodna obvoznica ob vzpostavitvi novega centra) in Stranska vas (zahodna obvoznica).

(4)Občina ima zasnovano kolesarsko omrežje, ki bo povezovalo občino z Ljubljano ter Horjulom. Občinska kolesarska mreža se bo dopolnila z ureditvijo posameznih javnih poti in nekategoriziranih cest za kolesarski promet oziroma z izgrajevanjem kolesarskih stez v okviru prostorskih možnosti ob rekonstrukcijah in novogradnjah občinskih cest.

(5)Omrežje pešpoti je zasnovano na podlagi zasnove pešpoti v ljubljanski urbani regiji. Razvijalo se bo v navezavi na turistična območja celotne občine ter kolesarske mreže.

(6)Občina Dobrova - Polhov Gradec je vključena v mrežo avtobusnih linij Ljubljanskega potniškega prometa (LPP d.o.o.). Avtobusna postajališča so razporejena po večini naselij občine in tako omogočajo dostop prebivalcev do sredstev javnega prevoza. Mreža javnega potniškega prometa se ohranja in nadgrajuje z namenom zmanjšanja obremenitve z dnevnimi migracijami proti Ljubljani. Ponudbo javnega potniškega prometa se v Dobrovi dopolnjuje z ureditvijo parkirnih površin »parkiraj in presedi« (P+R). Občina si bo še naprej prizadevala za zagotavljanje ustrezne dostopnosti do avtobusnih postajališč za pešce in kolesarje.

(7)Za doseganje ciljev trajnostne mobilnosti bo občina spodbujala energetsko varčno in učinkovito vožnjo tudi z iskanjem lokacij za postavitev polnilnih postaj na zemeljski plin in elektro polnilnic ipd. II.4.2 Okoljska infrastruktura Okoljska infrastruktura je prikazana na karti 2.1.2.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture – okoljska infrastruktura. 17. člen (infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja) Oskrba s pitno vodo

(1)Občina ima dokaj dobro vodovodno oskrbo glede na geografske možnosti. Po razpoložljivih podatkih je skupna dolžina vodovodnega omrežja (brez vodovoda Gorjanc–Podsmreka) in delov lokalnih vodovodov približno 157 km.

(2)Le del vodovodnega omrežja na skrajnem jugovzhodnem delu Občine Dobrova - Polhov Gradec v izmeri slabih 5 km (naselja Podsmreka, Komanija in nekaj hiš Draževnika) je v upravljanju JP Vodovod-Kanalizacija in se navezuje na ljubljanski centralni vodovodni sistem.

(3)Nekatere vodovodne sisteme bi bilo potrebno še prenesti v upravljanje Občini Dobrova - Polhov Gradec.

(4)Območje Občine Dobrova - Polhov Gradec je višinsko zelo razgibano. Poselitev je le deloma strnjena, veliko je območij razpršene poselitve, ki niso oskrbovana iz javnih vodovodnih sistemov. Ti objekti se oskrbujejo z vodo iz lastnih zajetij in omrežij. Vodovodni sistem Naselja, ki imajo vodovod število zajetij Dobrova Dobrova, Gabrje, Hruševo, Razori, Selo, Stranska vas in Šujica 2 Osredek Osredek pri Dobrovi 1 Brezje Brezje 4 Hruševo Hruševo 1 Polhov Gradec Babna Gora, Polhov Gradec, Pristava, Podreber in Srednja vas 4 Briše Briše 1 Podreber Podreber 1 Dvor – Dolenja vas Dvor in Dolenja vas 3 Hrastenice Hrastenice 1 Praproče Praproče, Zalog, del Setnika 1 Črni Vrh - Smolnik Črni Vrh in Smolnik 1 Srednji Vrh - Rovt Rovt in Srednji Vrh 1 Šentjošt Šentjošt 3 Kurja vas Kurja vas 1 Planina Planina 3 Suhi dol Suhi dol 2 Butajnova Butajnova 1 Tabela 1: Pregled vodovodnih sistemov v občini 5) V prihodnosti je potrebno preveriti hidravlično sposobnost obstoječih cevovodov v smislu zagotavljanja zadostnih količin vode novim uporabnikom in požarne varnosti.

(6)Prihodnji razvoj vodovodnih sistemov na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec bo prednostno usmerjen v izboljšanje, obnovo in modernizacijo obstoječih vodovodnih sistemov in postopno povečevanje sedanjih zmogljivosti. Varovanje obstoječih vodnih virov

(1)Obstoječi vodni viri se varujejo skladno z akti o njihovem zavarovanju. Zagotavljanje novih vodnih virov

(1)Na podlagi podatkov o predvideni gradnji stanovanjskih, javnih, industrijskih in drugih objektov bo treba opredeliti prihodnje potrebe po pitni vodi, poiskati možnosti za širitev zmogljivosti v obstoječih vodnih virih, poiskati in opredeliti nove vodne vire.

(2)Dolgoročno se evidentira možnost izkoriščanja vodnega vira na lokaciji aluvialne prodne ravnine gorvodno od Šujice na levem bregu Gradaščice med reko in cesto Dobrova Polhov Gradec. Ocenjuje se, da bi bilo možno v obravnavanem prodnem vodonosniku Gradaščice zajeti od 150–180 l/s pitne vode. Območje se obravnava kot pomemben vodni vir za del Občine Dobrova - Polhov Gradec in istočasno kot rezervni vodni vir za Mestno občino Ljubljana. Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda

(1)Na območju občine je gradnja kanalizacijske infrastrukture v izgradnji. Obratuje šest večjih kanalizacijskih sistemov: Brezje pri Dobrovi, Dobrova, Hruševo (Selo), Podsmreka, Polhov Gradec in Šujica - Gabrje.

(2)Javno podjetje Vodovod – Kanalizacija d.o.o. upravlja z javno kanalizacijo za odvod odpadnih voda na območjih naselij Brezje pri Dobrovi, Dobrova, Hruševo (Selo), Podsmreka, Polhov Gradec in Šujica - Gabrje.

(3)V naselju Dobrova je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu za odvod komunalne odpadne vode ter odvod padavinske vode. Komunalna odpadna voda se očisti na ČN Dobrova. Padavinske vode se odvajajo v bližnji odvodnik, potok Horjulščico.

(4)V naselju Polhov Gradec je zgrajeno kanalizacijsko omrežje deloma v ločenem, deloma v mešanem sistemu. Na kanalizacijskem sistemu so zgrajeni trije razbremenilniki, ki razbremenjujejo padavinsko vodo v potok Božno. Odpadna voda se očisti na ČN Polhov Gradec.

(5)V naselju Šujica in delu Gabrja je delno zgrajeno kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu. Komunalna odpadna voda se odvaja na ČN Šujica, padavinske vode pa v potok Gradaščico.

(6)Naselje Podsmreka je skoraj v celoti kanalizirano, odpadne vode se čistijo na CČN Zalog v Ljubljani.

(7)V naselju Hruševo (Selo) sta zgrajena 2 sistema kanalizacijskega omrežja. V Hruševu (Selo 1) je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu za odvod komunalne odpadne vode ter odvod padavinske vode. Komunalna odpadna voda se očisti na ČN Selo

1. Padavinske vode se odvajajo v bližnji odvodnik, potok Gradaščica. V Hruševu (Selo 2) je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu za odvod komunalne odpadne vode ter odvod padavinske vode. Komunalna odpadna voda se očisti na ČN Selo
2. Padavinske vode se odvajajo v bližnji odvodnik, potok Gradaščica.

(8)V naselju Brezje pri Dobrovi je zgrajeno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih voda. Komunalna odpadna voda se odvaja na ČN Brezje.

(9)Večina objektov v občini, ki niso povezani z obstoječimi kanalizacijskimi sistemi, ima odpadne vode speljane v pretočne greznice z odvodom v bližnje odvodnike.

(10)V občini so bile na podlagi obstoječega operativnega programa pripravljene tri stopnje prioritet izvajanja izgradnje javne kanalizacije. Na podlagi osnovnega programa je bilo določeno, da se do leta 2015 naseljema Dobrova in Stranska vas zagotovi infrastruktura za čiščenje komunalnih voda, do leta 2017 pa se na omrežje javne kanalizacije priključi 80 % vse nastale odpadne vode na tem območju. Na podlagi tretje stopnje operativnega programa je bilo določeno, da se do leta 2015 naseljem Šujica, Brezje pri Dobrovi, Podsmreka, Komanija, Srednja vas pri Polhovem Gradcu, Hruševo, Gabrje, Šentjošt nad Horjulom, Dvor pri Polhovem Gradcu, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, Razori, Smolnik, Setnik in Briše pri Polhovem Gradcu zagotovi infrastruktura za čiščenje komunalnih voda, do leta 2017 pa se na omrežje javne kanalizacije priključi 70 % vse nastale odpadne vode na tem območju javne kanalizacije. Država pripravlja novi Nacionalni operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, ki bo osnova za sprejem novega Občinskega operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih padavinskih voda. Takoj po sprejemu novega Nacionalnega programa bo občina pristopila k izdelavi novega Občinskega programa. Novi Občinski operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih padavinskih voda se bo od obstoječega razlikoval, tako po časovnem terminu izvedbe opremljanja, kot po območjih gradnje kanalizacijskih območjih. Pri načrtovanju opremljanja kanalizacije v občini bo tako potrebno upoštevati zadnji sprejeti Občinski operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih padavinskih voda.

(11)Trenutno se izvaja rekonstrukcija ČN Polhov Gradec. Po izvedeni rekonstrukciji se bo nanjo izvedla navezava zgrajene kanalizacije v naseljih Polhov Gradec in Podreber. V prihodnosti se načrtuje rekonstrukcija ČN Dobrova. Ravnanje z odpadki Na območju občine je potrebno zagotoviti zbirni center, opremljen za ločeno zbiranje odpadkov. Ureditev zbirnega centra se zagotovi v gospodarski coni v Šujici (načrtovana dolgoročno) ali na drugi ustrezni lokaciji. Na območju občine je organizirano zbiranje nevarnih komunalnih na premičnih zbiralnicah in kosovnih odpadkov. II.4.3 Telekomunikacijska infrastruktura 18. člen (telekomunikacijska infrastruktura)

(1)Na območju občine je potrebno z najsodobnejšo telekomunikacijsko infrastrukturo opremiti vsa območja strnjene pozidave. Na območjih razpršene poselitve je potrebno zagotoviti brezžične povezave.

(2)Načrtuje se opremljenost občine z optičnim kablom. II.4.4 Energetska infrastruktura Energetska infrastruktura je prikazana na karti 2.1.2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture – energetska infrastruktura. 19. člen (energetska infrastruktura) Elektroenergetsko omrežje

(1)Preko občine potekata prenosna daljnovoda: – DV 220 kV Divača–Kleče, – DV 2x110 Kleče–Logatec.

(2)Pri načrtovanju je potrebno upoštevati križanje z elektroenergetskim koridorjem daljnovoda 220 kV Divača Kleče in predvideno rekonstrukcijo obstoječega 220 kV voda na napetostni nivo 2x400 kV.

(3)V občini je 78 obstoječih in 20 predvidenih transformatorskih postaj, ki so namenjene predvsem gospodinjstvom in za drugi odjem, le ena transformatorska postaja v Polhovem Gradcu je namenjena industriji. Možnost napajanja občine je s treh strani: – RP RUŽV DV Lučine – RP Vrhnika DV Žiri – RP Kozarje DV Polhov Gradec in DV Horjul.

(4)Zaradi slabše zmogljivosti nekaterih transformatorskih postaj prihaja do velikih nihanj električne napetosti na posameznih območjih.

(5)V občini se v naslednjih 5 letih ne predvideva izgradnja večjih porabnikov energije, razen na območjih načrtovanih poslovnih con.

(6)Potrebe po energiji se bodo predvidoma povečale za 10 % kljub izvajanju ukrepov učinkovite rabe energije, saj je predvidena rast novih porabnikov precej večja od prihrankov učinkovite rabe.

(7)V občini je, poleg oskrbe s tekočimi in trdimi fosilnimi gorivi, ki se ocenjuje kot dobra, tudi pomemben energetski vir potencial lokalnih obnovljivih virov. Predvsem so pomembni izraba lesne biomase, sončne energije in vode. Plinovodno omrežje

(1)Oskrba Občine Dobrova - Polhov Gradec z zemeljskim plinom se izvaja preko distribucijskega plinovodnega omrežja, ki je v upravljanju sistemskega operaterja Javno podjetje Energetika Ljubljana. Zemeljski plin prejema iz prenosnega plinovodnega omrežja M3, MRP Šempeter NG-odcep Ljubljana, preko merilno regulacijske postaje v Kozarjah. Distribucijsko plinovodno omrežje je izvedeno od merilno regulacijske postaje proti jugu – preko Draževnika, Komanije, Podsmreke do Tržaške ceste ter proti severu preko Razori, Dobrove, Šujice in Gabrja.

(2)Na območju občine se predvideva izgradnja vzporednega prenosnega plinovoda M3/1 Kalce–Vodice.

(3)Cilj občine je, da zaradi varstva ozračja in vodnih virov pred onesnaženji oskrba novo načrtovanih in obstoječih stavb, kurjenih s trdimi in tekočimi gorivi, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije, preide na zemeljski plin povsod tam, kjer bodo tehnične možnosti to omogočale. Obnovljive vire se prednostno uporablja na območjih, kjer plinifikacija ni načrtovana. Odpravlja in ne dovoljuje se nove hišne rezervoarje kurilnega olja na zavarovanih območjih vodnih virov.

(4)Širitev oskrbe z zemeljskim plinom je načrtovana na gosteje pozidanem območju občine in na območjih predvidene nove pozidave. Izgradnja plinovodnega omrežja je predvidena v naseljih Stranska vas, Hruševo in Gabrje, ki predstavljajo vplivno območje predvidene plinifikacije.

(5)Ostali del Občine Dobrova - Polhov Gradec ni predviden za plinifikacijo zaradi redke poseljenosti in velikih razdalj brez pozidave med posameznimi zaselki. Izjema bodo morebitna nova ureditvena zazidalna območja v neposredni bližini že navedenih območij za plinifikacijo.

(6)Oskrbo objektov za potrebe ogrevanja izven območij predvidenih za plinifikacijo bo potrebno reševati z lokalnimi viri, na primer samostojna ali skupna postaja utekočinjenega naftnega plina, postavitev energetskega vira na biomaso in podobno. Daljinsko ogrevanje

(1)Predvideno je toplovodno daljinsko ogrevanje javnih in poslovnih stavb ter stanovanjskih hiš, ki že imajo sistem hišnega centralnega ogrevanja.

(2)Potencialni porabniki daljinskega ogrevanja se nahajajo na območju naselij Pristava, Briše in Polhov Gradec. Male hidroelektrarne

(1)Vodotoki v občini imajo dovolj velik vodni potencial za izgradnjo malih hidroelektrarn, saj so na teh potokih že bile številne žage in mlini. Z izgradnjo mHE bi poleg pridobljene električne energije stabilizirali vodotoke (jezovi) in dvignili podtalnico. Izgradnja objektov za vodnogospodarsko koriščenje ne sme biti v nasprotju z načeli varstva narave. Alternativni viri energije

(1)Občina bo spodbujala učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine, posebej obnovljivih energetskih virov, pri čemer bo zahtevala, da bodo objekti in ureditve prostorsko integrirani in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje. Prednostno se spodbuja uporaba energentov, ki prispevajo tudi k zmanjševanju onesnaženosti z delci PM in drugimi onesnaževali zunanjega zraka.

(2)Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) ter izrabe obnovljivih virov energije. II.4.5 Ostala infrastruktura 20. člen (javna razsvetljava)

(1)Oskrba naselij z javno razsvetljavo je skoraj 80-odstotna. Zaradi neenakomerne poseljenosti pa so hriboviti kraji mnogo slabše oskrbljeni z javno razsvetljavo kakor nižje ležeči. V vaškem jedru je javna razsvetljava, zaselki in samotne kmetije pa so brez nje.

(2)Usmeritev občine je, da se razširi javna razsvetljava na neosvetljene pohodne in vozne površine.

1. člen (pokopališka dejavnost) V občini so pokopališča ob cerkvah: na Dobrovi, v Dvoru, v Polhovem Gradcu, Šentjoštu in Črnem Vrhu. Vsa pokopališča imajo mrliške vežice. Širitev pokopališč je možna na vseh lokacijah, razen v Dvoru. II.5 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana Okvirna območja naselij so prikazana na karti 2.1.3 Okvirna območja naselij, razpršene gradnje in razpršene poselitve.
2. člen (določitev območij naselij) Območja naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec so: Babna Gora, Belica, Brezje pri Dobrovi, Briše pri Polhovem Gradcu, Butajnova, Črni Vrh, Dobrova, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, Draževnik, Dvor pri Polhovem Gradcu, Gabrje, Hrastenice, Hruševo, Komanija, Log pri Polhovem Gradcu, Osredek pri Dobrovi, Planina nad Horjulom, Podreber, Podsmreka, Polhov Gradec, Praproče, Razori, Selo nad Polhovim Gradcem, Setnica, Smolnik, Srednja vas pri Polhovem Gradcu, Stranska vas, Šentjošt nad Horjulom, Šujica, Vodomet in Zalog. II.6 Določitev območij razpršene poselitve Območja razpršene poselitve so prikazana na karti 2.1.3 Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve.
3. člen (določitev območij razpršene poselitve)

(1)Območja razpršene poselitve se pojavljajo na celotnem območju občine in se pojavljajo na območjih statističnih naselij Babna Gora, Belica, Brezje pri Dobrovi, Briše pri Polhovem Gradcu, Butajnova, Črni Vrh, Dobrova, Dolenja vas pri Polh. Gradcu, Draževnik, Dvor pri Polhovem Gradcu, Gabrje, Hrastenice, Hruševo, Komanija, Log pri Polhovem Gradcu, Osredek pri Dobrovi, Planina nad Horjulom, Podreber, Podsmreka, Polhov Gradec, Praproče, Razori, Rovt, Selo nad Polhovim Gradcem, Setnica – del, Setnik, Smolnik, Srednja vas pri Polh. Grad., Srednji vrh, Stranska vas, Šentjošt nad Horjulom in Šujica.

(2)Na območjih statističnih naselij Babna Gora, Brezje pri Dobrovi, Briše pri Polhovem Gradcu, Butajnova, Črni Vrh, Gabrje, Podsmreka, Razori, Setnica – del, Setnik, Srednji Vrh, Stranska vas, Šujica, in Dobrova se osamela poselitev mestoma zgosti v zaselke ali druge oblike strnjenih manjših naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967. II.7 Usmeritve za razvoj poselitve in za prenovo Usmeritve za razvoj poselitve so prikazane na karti 2.1.4.1 Usmeritve za razvoj poselitve. 24. člen (razvoj naselij)

(1)Razvoj naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec se v skladu z vlogo v omrežju naselij ter v smeri dviga kakovosti naselij zagotavlja znotraj območij naselij, pri čemer se prvenstveno upoštevajo najprej razpoložljive možnosti notranjega razvoja naselij z boljšim izkoristkom in večjo kvaliteto izrabe prostora z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih zazidanih površin, s celovitimi prenovami naselij ali njihovih delov, sanacijami degradiranih območij ter izrabo nezazidanih stavbnih zemljišč. Kasneje se v skladu z razvojnimi potrebami naselij in v okviru omrežja naselij razvoj zagotavlja s širitvami in zaokrožitvami naselij v primeru, da znotraj naselja ni več primernih razpoložljivih zemljišč za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, kar pomeni, da se širijo razvojno močna naselja. Pri drugih naseljih so dopustne zaokrožitve naselij v okviru komunalno opremljenih območij. Območja večjih širitev naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.

(2)Graditi je treba predvsem na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejuje primarna raba kmetijskih zemljišč, možnosti za racionalno uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve čimbolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.

(3)Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti. 25. člen (notranji razvoj, prenova in širitve naselij)

(1)Za naselja Dobrova in Polhov Gradec se zagotovi prenova naselij. Za stara jedra ostalih naselij je predvidena prenova, ki obsega predvsem funkcionalno in oblikovno prenovo. Eden izmed ciljev revitalizacije je tudi izboljšanje demografskega stanja.

(2)Širitve se načrtujejo za naselje Dobrova. Ker je le-ta prostorsko izredno omejena, se širitve predvidevajo v naseljih Razori, Hruševo, Gabrje, Šujica in Stranska vas, ki so z Dobrovo funkcionalno povezana, delovna mesta in razvoj proizvodnih dejavnosti pa se zagotavlja tudi v gospodarski coni v Šujici, ki je z Dobrovo funkcijsko povezana (vključena je v urbanistični načrt Dobrove). V naselju Polhov Gradec se načrtuje notranji razvoj s površinami za širitev na zahodu naselja, skupaj z delno prenovo jedra naselja. Tudi Polhov Gradec ima veliko omejitvenih faktorjev za širitev, zato se širitve predvidevajo tudi v naseljih Briše, Podreber in Srednja vas, ki so s Polhovim Gradcem funkcionalno povezana. Manjše širitve so predvidene tudi v drugih naseljih, predvsem v naselju Brezje pri Dobrovi, Podsmreka, Črni Vrh in Šentjošt nad Horjulom.

(3)Ostala naselja se zaokrožujejo in dopolnjujejo.

(4)Za vsa naselja se zagotavlja notranji razvoj naselij.

(5)Kvaliteto bivanja v naseljih se dviga z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme. Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Zagotavlja se tako prostorsko razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, le te pa povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine znotraj naselij in z zaledjem se povežejo s kolesarskimi in peš potmi. Zagotavlja se boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč.

(6)V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti in turizma.

(7)Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij se upošteva ohranjanje kulturnih in krajinskih kvalitet naselja ali njegovega dela. 26. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)Dejavnosti se v naselja usmerja skladno s tipom, položajem in vlogo, ki jo posamezno naselje ima v okviru omrežja naselij, ter glede na obstoječe dejavnosti v naselju.

(2)V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfiktne med seboj in s stanovanjskimi območji.

(3)Stanovanjska dejavnost: Stanovanjsko dejavnost bomo razvijali v ravninskem in dolinskem delu, v hribovitem delu pa jo bomo ohranjali (v funkciji ohranjanja poselitve). Večji razvoj stanovanjske dejavnosti se predvideva v naseljih Dobrova, Polhov Gradec, Brezje pri Dobrovi, Briše pri Polhovem Gradcu, Podsmreka, Komanija, Stranska vas, Šujica, Hruševo, Gabrje, Dvor pri Polhovem Gradcu, Srednja vas pri Polhovem Gradcu, Butajnova, Črni Vrh in Šentjošt nad Horjulom. V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenja gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev, in sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Možno je tudi izvajanje obrtnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kvalitet. Zaradi preprečevanja emisijskih vplivov je potrebno poskrbeti za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš (objektov) od kmetijskih objektov. Za območja počitniških hiš so predvidena manjša območja v območju naselij Smolnik in Osredek pri Dobrovi.

(4)Centralne dejavnosti Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi, storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se določa v središčnih naseljih, v ostalih naseljih pa se določa prevladujoča stanovanjska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi. Območja družbenih dejavnosti so v območjih središčnih naselij, kjer bo občina zagotavljala prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj. Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih območjih, kjer se ohranja možnost razvoja. V smislu upravnih funkcij in šolstva se te še nadalje razvijajo v Dobrovi in Polhovem Gradcu, dejavnosti varstva predšolskih otrok v Dobrovi in Polhovem Gradcu, centralne funkcije (pošta, bančništvo, lekarne ipd.) pa se grupirajo v središču Dobrova in na novo oblikujejo tudi v središču Polhov Gradec. Površine športno-rekreacijskih dejavnosti so že razvite v naseljih Gabrje, Polhov Gradec, Brezje pri Dobrovi in Šentjošt nad Horjulom, že predvidene, a ne zadostno izkoriščene pa na območju naselja Dobrova. Na območju naselja Polhov Gradec se vzpostavlja novo športno-rekreacijsko območje, za parkovne površine se opredeli območje Kalvarije (ko bo na območju umaknjeno varovanje varovalnih gozdov s predpisom o varovalnih gozdovih), načrtuje pa se tudi zelena cezura med gradom in načrtovano obvoznico. Vsa ostala naselja, ki so namenjena predvsem bivanju in dopolnjevanju s kmetijsko dejavnostjo, se lahko dopolnjuje z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi pod pogojem, da ta služijo potrebam prebivalcev v gravitacijskem območju posameznega naselja. Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš.

(5)Gospodarske dejavnosti Večje površine za poslovno proizvodne dejavnosti so načrtovane v naseljih Polhov Gradec, Dobrova, Podsmreka, Gabrje-Žerovnik, Srednja vas in (dolgoročno) v gospodarski coni v Šujici, ki je z Dobrovo funkcijsko povezana (vključena je v območje urbanističnega načrta). Proizvodne dejavnosti se prednostno umešča v gospodarske cone, poslovne in servisne dejavnosti ter proizvodno obrt pa tudi v druga območja centralnih dejavnosti, namenjenih gospodarskim dejavnostim. V gospodarske cone se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi. V funkciji ohranjanja poselitve in zmanjševanja delovnih migracij se lahko malo gospodarstvo in obrt razvijata in umeščata tudi v ostala naselja, če se z njimi ne povzroča čezmernih vplivov na okolico. 27. člen (usmeritve glede sanacije razpršene gradnje)

(1)Območij razpršene gradnje, ki se sanirajo kot območja sanacije razpršene gradnje in se opredelijo kot novo naselje v občini, ni.

(2)Območij razpršene gradnje, ki se sanirajo kot območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v naselje, so na območju občine neizrazita. V večini primerov gre za posamezne objekte, ki se priključijo naselju.

(3)Območij razpršene gradnje, ki se sanirajo kot območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot posebno zaključeno območje poselitve v občini, ni.

(4)Ostala območja razpršene gradnje se oblikovno in komunalno sanira (lahko se jim določijo stavbna zemljišča enako kot površinam razpršene poselitve). Pogoji sanacije se določijo s prostorskimi izvedbenimi pogoji. 28. člen (usmeritve za razpršeno poselitev)

(1)Na območjih, kjer je razpršena poselitev spoznana kot avtohtoni poselitveni vzorec, je možna širitev stavbnih zemljišč za gradnjo novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati kulturno krajino.

(2)V demografsko ogroženih območjih se praznjenje območij razpršene poselitve preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva, razvoj dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat ...) ter razvoj turizma. Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.

(3)V središčnih naseljih območij ohranjanja poselitve se zagotavljajo površine in vzpodbujajo umestitve vseh vrst oskrbnih in storitvenih dejavnosti. 29. člen (usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1)V ravninskem delu občine bomo pri razvoju območij naselij in zaselkov težili k večji urbanizaciji, preostala območja naselij in zaselkov bomo razvijali kot območje zmerne urbanizacije, v hribovitih delih občine na območjih razpršene poselitve pa bomo ohranjali ruralen tip poselitve. Zlivanje naselij v dolinskem delu občine se prepreči z zelenimi cezurami.

(2)Za naselja, kjer je bil izdelan urbanistični načrt, se smiselno sledi usmeritvam urbanističnega oblikovanja iz konceptualnega dela urbanističnega načrta ob upoštevanju utemeljenih razvojnih možnosti. II.8 Usmeritve za razvoj v krajini Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane na karti 2.1.4.2 Usmeritve za razvoj v krajini. 30. člen (splošne usmeritve za razvoj v krajini)

(1)Razvoj krajine v Občini Dobrova - Polhov Gradec bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja.

(2)Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega poročila.

(3)Na območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje.

(4)Krajina v Občini Dobrova - Polhov Gradec se bo razvijala v štirih smereh, in sicer kot pretežno naravna krajina, pretežno kulturna krajina, pretežno urbana krajina in kot kmetijsko intenzivna krajina.

(5)Kot pretežno naravna krajina se bodo razvijala hribovita območja na robovih Ljubljanske kotline ter doline reke Horjulke (v osrednjem do vzhodnem delu občine), ki so bogata z ohranjenimi naravnimi kakovostmi. Prevladujoča raba v tem območju je gozd.

(6)Kot pretežno kulturna krajina se bodo razvijala podeželska območja Polhograjskega hribovja (osrednje in zahodno območje občine) s tradicionalno kmetijsko rabo in poselitvenimi vzorci.

(7)Kot intenzivna kmetijska krajina se bodo razvijala ravninska območja Ljubljanske kotline na skrajno vzhodnem delu občine, ki imajo pridelovalni potencial tal.

(8)Kot urbana krajina se bo razvijalo dolinsko območje občine, kjer so že sedaj locirana vsa večja središča občine.

(9)Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine se bodo znotraj posameznih krajin v skladu s prostorskimi potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami razvijale tudi turistično-rekreacijske dejavnosti, gospodarjenje z vodami ter izkoriščanje mineralnih surovin. To je predvsem na zahodnem območju občine.

(10)Občina bo usmerjala razvoj turizma v podeželski in športno-rekreacijski turizem predvsem na podeželskih območjih Polhograjskega hribovja z navezavo tudi v dolinski del občine (kolesarski turizem). Izhodiščna točka in glavni turistični center občine je Polhov Gradec.

(11)Vodno gospodarske aktivnosti bodo usmerjene v ohranjanje obstoječih retencijskih površin in renaturacijo vodotokov. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Izjemoma je na poplavnih območjih mogoče načrtovati posege v prostor skladno z omejitvami in pogoji veljavnih predpisov s področja urejanja voda.

(12)Izkoriščanje mineralnih surovin bo usmerjeno v območja mineralnih surovin. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo območja opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Nelegalne kope se sanira, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja. II.8.1.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire 31. člen (kmetijstvo)

(1)V Občini Dobrova - Polhov Gradec kmetijska zemljišča zavzemajo slabo tretjino vseh površin. Pretežni del le-teh se nahaja v ravninskem delu. Kmetijsko dejavnost bomo prvenstveno usmerjali na strnjene komplekse kmetijskih zemljišč na območju ravninskega dela občine. Ohranjati pa je potrebno tudi manjše komplekse kmetijskih površin v hribovitem delu predvsem z vidika pašne živinoreje.

(2)V občini se bodo še naprej razvijale različne kmetijske panoge: poljedelstvo, živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo in zelenjadarstvo. Spodbujali bomo razvoj čebelarstva.

(3)Na hribovitih območjih bomo kmetijska zemljišča ohranjali kot kvalitetno krajino in v obsegu kmetijskih gospodarstev.

(4)Na območju občine se za ohranjanje kvalitetne naravne krajine urejajo ekstenzivni planinski pašniki ter čistijo zaraščajoče planine.

(5)Glede na bogato biotsko raznovrstnost v občini bomo na celotnem območju spodbujali ekološko kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja. Ohranjali in širili bomo travniške sadovnjake, zlasti z vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in avtohtonih sort sadja.

(6)Za ohranjanje naravne ter kulturne krajine bomo na območju občine spodbujali razvoj podeželskega turizma, s poudarkom na tradicionalnih znanjih ter spodbujanju ekoloških gospodarstev.

(7)Razvoj kmetijstva se spodbuja tudi z zagotavljanjem primernih možnosti (lega, dostopnost, prostorske možnosti za razvoj ipd.) za razvoj ali preselitev kmetij izven naselij ali na njihov rob, neposredno ob strnjena območja kmetijskih zemljišč. 32. člen (gozdarstvo)

(1)V Občini Dobrova - Polhov Gradec gozdovi zavzemajo več kot polovico vseh površin. V gozdovih hribovitega dela občine bomo spodbujali sonaravno lesno proizvodnjo. V gozdovih, ki imajo velik krajinski, ekološki in rekreacijski pomen, bomo gospodarjenje prilagajali tem pogojem.

(2)Gozdove ob robovih naselij, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, bomo večinoma ohranili in vključili v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe. 33. člen (vode)

(1)Vode v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene ob hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega in doživljajskega pomena.

(2)Dejavnosti se usmerjajo izven poplavnih, erozijskih in plazovitih območij oziroma se prilagajajo naravni dinamiki prostora. Na poseljenih območjih, ki so ogrožena zaradi poplavnih, erozijskih in plazovitih območij, je treba zagotoviti varstvo ljudi in premoženja.

(3)Območje občine sodi v porečje Gradaščice s pritokom Horjulko, ki se nato steka v Mali Graben. Vsi potoki, ki tečejo iz Polhograjskega hribovja v Gradaščico, so hudourniškega značaja.

(4)Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima se upošteva naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.

(5)Vodotoki, ki sodijo v

1. in 1.–
2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu se izvzamejo iz vsakršne gospodarske rabe.

(6)Na vseh poselitvenih območjih se zagotavlja okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. To je še posebno pomembno pri razvoju turističnih kmetij in turistične infrastrukture, ki se nahaja izven strnjenih območij poselitve.

(7)Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje.

(8)Vse vodne vire se ustrezno varuje. Spodbuja se varčno in smotrno rabo pitne vode. Za vsa območja, ki se nahajajo na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, je treba pri načrtovanju upoštevati zakonodajo s področja voda ter omejitve in pogoje iz aktov o zavarovanju. Na vodovarstvenem območju se lahko omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov, ali zaveže lastnike ali druge posestnike zemljišč na vodovarstvenem območju, da izvršijo ali dopustijo izvršitev ukrepov, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov. Določila tega odstavka je potrebno upoštevati tudi za varovanje virov pitne vode, ki še nimajo določenih vodovarstvenih območij, tako za javne vodovode, ter lastno oskrbo s pitno vodo in zasebne vire pitne vode, ki še niso v upravljanju javne službe.

(9)Pri prostorskem načrtovanju je potrebno upoštevati že podeljene vodne pravice. 34. člen (turizem in rekreacija)

(1)Razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem poselitvijo in kmetijstvom.

(2)Na turističnih ter športno-rekreacijskih območjih je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremljenost ter v skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne in parkirne površine.

(3)Nastanitvene kapacitete je treba v urbanih naseljih zagotavljati v hotelih, motelih ter penzionih, v podeželskih območjih pa v apartmajskih in gostinskih objektih, v okviru turističnih kmetij ter v kampih.

(4)Zaradi ohranjanja naravnih kakovosti se izvajanje posameznih športno-rekreacijskih dejavnosti časovno omeji (glede na letni čas).

(5)Glavno športno-rekreacijsko območje za rekreacijo v naravi je celotno območje Polhograjskega hribovja. Območja nižinskega dela občine so med sabo povezana s kolesarskimi potmi.

(6)Pomembnejše rekreacijsko izhodišče z osnovno infrastrukturo (gostišče, prenočišča, informacijska točka, parkirišča, prireditve) je Polhov Gradec. Kot sekundarna rekreacijska izhodišča se opredeli Šentjošt nad Horjulom ter Črni Vrh.

(7)Pomembnejše športno-rekreacijsko območje je območje smučišča Šentjošt nad Horjulom ter območje novih športno-turističnih površin v Polhovem Gradcu. Večje športno rekreacijske površine se načrtuje še nad Osredkom pri Dobrovi (adrenalinski park, glamping ipd.) pod naseljem Topol pri Medvodah (sv. Katarina), zahodno od Butajnove (adrenalinski park) ter v dolini Širokega potoka (športna igrišča, razvoj turizma).

(8)Športno-rekreacijska ponudba Polhograjskega hribovja temelji na naravnih kakovostih. Spodbuja se razvoj športno-rekreacijske in turistične dejavnosti v povezavi z naravnimi in kulturnimi kakovostmi območja ob hkratni skrbi za njihovo ohranjanje in s čim manjšo potrebo po poseganju v prostor. Gradnja potrebne infrastrukture se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine. Posodablja se obstoječa turistična infrastruktura (smučišče). Uredijo (sanirajo) se točke, kjer se ljudje že sedaj zbirajo (parkirišča, piknik prostori, razgledišča, pešpoti.). Turistične točke, ki omogočajo daljše zadrževanje večjih skupin ljudi, se ne ureja v neposredni bližini naravnih vrednot. Športno-rekreacijska ponudba je podprta s ponudbo ekoloških in turističnih kmetij ter z etnološko dediščino območja. Ureditve na območjih vodnih virov se lahko načrtujejo le skladno z omejitvami in pogoji iz veljavnih predpisov o zaščiti pitne vode in posebnih smernic.

1. člen (mineralne surovine) Na podlagi podatkov Geološkega zavoda Slovenije je v občini poleg evidentiranega nelegalnega kopa Hrastenice, ki ga je potrebno sanirati, dodatno evidentiranih še 21 nelegalnih kopov. Od teh je 9 nelegalnih kopov (Butajnova, Planina nad Horjulom, Črni Vrh-c, Srednji vrh-a, Črni Vrh-d, Smolnik-a, Smolnik-b, Gabrše in Srednja vas) možno opredeliti kot potencialne prostore za namen izkoriščanja mineralnih surovin v primeru izkazanega interesa. Izkoriščanje mineralnih surovin na teh lokacijah bo možno le v primeru na novo podeljene rudarske pravice za izkoriščanje na podlagi Zakona o rudarstvu. Preostale nelegalne kope: Potok, Planina nad Horjulom-b in c, Črni Vrh-a in b, Kucelj-Mrzel Grič, Setnik, Selo nad Polhovim Gradcem, Praproče, Setnica, Dvor in Marevšnikar se sanira, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin; 3 nelegalne kope (Hruševo, Petračev Graben in Črni Vrh-e) se prepusti procesu naravne samosanacije. II.8.1.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
2. člen (prepoznavne kvalitete prostora)

(1)Polhograjsko hribovje: Območje značilne raztresene razporeditve poselitve z manjšimi naselji in razpršeno poselitvijo. Značilno je, da se naselja in razpršena poselitev nahajajo na uravnavah terena ali v pobočjih; stavbe so razporejene v gruče oziroma skladno linijam terena; značilna je umestitev cerkva na dominantnih točkah. Pobočja so v večjem deležu pokrita z gozdovi, ki so pretežno na prisojnih pobočjih in uravnavah izkrčeni. Območje členijo in prekinjajo tudi spremembe reliefa, ki z ozkimi grapami ustvarjajo hitre vertikalne prehode. Preplet raztresene razporeditve poselitve, gozdne in (izkrčene) kmetijske krajine na razgibanem reliefu pričuje o prostorski pestrosti območja.

(2)Polhov Gradec: Naselje je kvalitetno vpeto v prepoznavno kulturno krajino ter ima tradicijo in kulturno zgodovinske kvalitete. Historično naselje ima večje število objektov kulturne dediščine in ima kot naselje kvalitete urbanističnega spomenika, ki ga obdaja širše območje zavarovane naravne dediščine. 37. člen (usmeritve za posamezna krajinska območja) Glede na enotne naravne in kulturne značilnosti ter prevladujočo rabo se prostor občine členi na enote odprtega prostora, ki se jim v OPN načrtu določi podrobnejše usmeritve. Ta območja so: KE1 – Enota odprtega prostora Polhograjsko hribovje

(1)Enoto odprtega prostora Polhograjsko hribovje okvirno sestavljajo višji predeli severno ter bolj gričevnati predeli zahodno od Polhovega Gradca.

(2)Za predel severno od Polhovega Gradca so značilna izrazito gozdnata strma pobočja, ki so izjemoma izkrčena na prisojnih pobočjih in uravnavah. Ohranja se tradicionalna podoba prepleta značilne raztresene razporeditve poselitve (manjša naselja, razpršena poselitev), gozdne in kmetijske krajine.

(3)Za razgibano gričevje zahodno od Polhovega Gradca je značilen večji obseg tradicionalne kmetijske krajine. Vsi predvideni posegi in dejavnosti na tem območju morajo zagotavljati varstvo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti. Ohranja se obstoječa intenzivnost kmetijstva in tradicionalna podoba ter struktura kmetijske krajine. Ohranja in obnavlja se tradicionalna podoba naselij in razpršene poselitve ter njihova značilna umestitev v krajino. Nova poselitev se prednostno (kot zaokrožitev) umešča v obstoječe vasi, zaselke in druga obstoječa območja razpršene poselitve. Na erozijskih območjih se varuje sklenjene gozdne površine. Spodbuja se ohranjanje kmetijske dejavnosti na krčevinah in preprečuje zaraščanje celkov. Manjše, nelegalne površinske kope se sanira in renaturira.

(4)Na celotnem območju enote odprtega prostora Polhograjsko hribovje se ohranja tradicionalno pašništvo (varstvo pred zaraščanjem). Ohranja se značilen arhitekturni tip, omejuje se gradnjo počitniških objektov in spodbuja razvoj turističnih kmetij v povezavi z izletništvom in nastanitvijo. Spodbuja se razvoj turizma in rekreacije, ki ga je potrebno uravnotežiti z naravnimi danostmi, zmogljivostmi in merilom prostora. Varuje se območja vodnih virov. KE2 – Enota odprtega prostora Ključ

(1)Hribovje z reliefno dinamiko in izoblikovanimi vegetacijskimi pasovi, ki je pretežno neposeljeno. Ohranja se naravna krajina. Vsi predvideni posegi in dejavnosti na tem območju morajo zagotavljati varstvo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti. Gospodarjenje v gozdu se izvaja na način, ki je prilagojen poudarjenim varovalnim in ekološkim funkcijam. Na erozijskih območjih se varuje sklenjene gozdne površine. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije in turizma. Varuje se območja vodnih virov. Nove poselitve se v tej enoti ne načrtuje. KE3 – Enota odprtega prostora Debeli hrib

(1)Izrazito gozdnata strma pobočja. Ohranja se naravna krajina. Vsi predvideni posegi in dejavnosti na tem območju morajo zagotavljati varstvo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti. Gospodarjenje v gozdu se izvaja na način, ki je prilagojen poudarjenim varovalnim in ekološkim funkcijam. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije in turizma. Nove poselitve se v tej enoti ne načrtuje. KE4 – Enota odprtega prostora Osredek

(1)Nagibi prehodnega pasu med dnom doline in gozdnatimi pobočji so večinoma med 10 in 20 %, čeprav se mestoma pojavljajo tudi izravnave ali pa večje strmine. Relief je razgiban. Ponekod gre za širša razgibana območja, ki se dvigajo nad dnom doline, drugod zgolj za ozek, komaj opazen pas, kjer se strmo gozdno pobočje skoraj brez prehoda stika z ravnim dolinskim dnom. Poselitev se praviloma načrtuje znotraj ter kot zaokrožitev obstoječih poselitvenih območij. V naseljih se ohranja odprte, zelene in rekreacijske površine, ki se jih preko naravnih koridorjev navezuje na širši zeleni sistem krajine. KE5 – Enota odprtega prostora Dobrova

(1)Značilna je mehko razgibana krajina. Značilne so tudi točke, ki zaradi izjemnega položaja in prepoznavne oblike ustvarjajo prepoznavnost tega območja. Značilen je pojav vodotokov, obraščenih z obvodno vegetacijo, ki se pojavljajo sredi obdelanih kmetijskih površin. Gozdov je v ravnini ostalo bolj malo, ker so bile vse primerne površine izkrčene za kmetijstvo. Gozdna vegetacija se je ohranila še ob rekah (poplavni gozdovi) in manjših potokih.

(2)V krajinskem vzorcu se poselitev pojavlja na robovih, na prehodih v pobočja, pa tudi na ravnini, pri čemer se izogiba občasno poplavljenim predelom. Območje je gosto poseljeno. Za primestni del je značilna pretežno poselitev v enostanovanjskih hišah, mnoga manjša naselja pa so še ohranila kmečki značaj.

(3)Naselja so oblikovana tako, da so iz osrednjih gruč ob cestah nepravilno razrasla, s pravokotno in vzporedno na cesto postavljenimi stavbami; dominante so ob robovih naselij.

(4)Novo poselitev se usmerja v prostor v obliki manjših zgostitev in širitev. Kmetijsko rabo se ohranjanja v čim bolj obstoječem obsegu. V naseljih se ohranja odprte, zelene in rekreacijske površine, ki se jih preko naravnih koridorjev navezuje na širši zeleni sistem krajine. Ohranja se kar najbolj sonaravno stanje vodotokov in obvodne vegetacije. KE6 – Enota odprtega prostora Polhov Gradec

(1)V enoti se kmetijske površine (večinoma travniki) izmenjujejo z zaplatami drevnine – gozdnimi otoki, sadovnjaki, gručami dreves ali potezami grmovnic. Večina naselij je umeščenih v to območje – na rob dolinskega dna, nekatera pa so tudi na ravnini.

(2)Naselja so večinoma oblikovana tako, da so iz osrednjih gruč ob cestah nepravilno razrasla, s pravokotno in vzporedno na cesto postavljenimi stavbami; dominante so ob robovih naselij. V enoti ima večino naselij izrazito prepoznavno jedro.

(3)Novo poselitev se usmerja v prostor v obliki manjših zgostitev in širitev. Ohranja se kar najbolj sonaravno stanje vodotokov in obvodne vegetacije. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije. KE7-Enota odprtega prostora smučišče Šentjošt

(1)Smučišče Šentjošt se nahaja v neposredni bližini centra vasi. KE8 – Enota odprtega prostora kamnolom Hrastenice

(1)Območje opuščenega nadzemnega pridobivalnega prostora se nahaja neposredno ob naselju Hrastenice in ob cesti Dobrova–Polhov Gradec. II.8.1.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

1. člen (ocena ogroženosti za posamezne nesreče) Glavni cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic nesreč. Možne naravne in druge nesreče v občini so zemeljski potres do 8 stopnje po MSK lestvici, poplave ob Gradaščici, Horjulščici, Mali vodi in njihovih pritokih, zemeljski plazovi, ekološke nesreče (ogroženost občine z nevarnimi snovmi: Bencinski servis Petrol Dobrova, KZ Polhov Gradec, ki ima v okviru svoje trgovine s kmetijskim in gradbenim materialom tudi črpalko za prodajo dizelskega goriva D2 za kmetijske namene ter plinovod M3, ki v občini predstavlja nevarnost zaradi morebitnega izpusta zemeljskega plina), požarne nesreče, viharji in ujme s točo, žled, suša ter nesreče v prometu.
2. člen (zaščita in reševanje)

(1)Prva medicinska pomoč je organizirana preko osnovnega zdravstvenega varstva v splošni ambulanti v Dobrovi ter Polhovem Gradcu. Nobena od zdravstvenih služb nima nujne medicinske pomoči, kar je velik problem predvsem za prebivalce odročnejših krajev. Reševalci morajo na to področje iz Ljubljanskega UKC.

(2)V primeru naravnih ali drugih nesreč večjega obsega je potrebno zagotoviti evakuacijo prebivalcev iz ogroženih območij ter njihovo nastanitev v primerne objekte, rušenje neuporabnih objektov ter odstranjevanje ruševin. V primeru rušilnega potresa bi bilo predvidoma potrebno razseliti in zagotoviti najnujnejše pogoje za približno 220 oseb, od tega 45 družin. Takoj po nesreči je možno organizirati nastanitve prebivalcev v športnih parkih pri osnovnih šolah na Dobrovi in v Polhovem Gradcu, ter podružničnih v Črnem Vrhu in v Šentjoštu. Če osnovne šole ne bi utrpele ob nesreči večjih poškodb, bi bilo možno tudi v njih nastaniti ogrožene prebivalce. Prav tako bi bile na razpolago dvorane kulturnih in gasilskih domov na Dobrovi, Polhovem Gradcu, Črnem Vrhu in Šentjoštu.

(3)V občini ni deponije za odlaganje kontaminiranih materialov.

(4)Občina javnih zaklonišč nima. Hoja – Mobiles Polhov Gradec ima zgrajeno lastno zaklonišče za 50 oseb, opremljeno z opremo za RBK zaščito. V OŠ Polhov Gradec je bilo pri gradnji objekta pred približno 25 leti grajeno tudi zaklonišče, vendar ni bilo dokončano do funkcionalne faze. Ocenjuje se, da bi ta prostor lahko uporabili kot zaklonilnik za nekajurno bivanje do 50 ljudi za šolske potrebe.

(5)Zagotoviti je treba prostorske možnosti za pokop ljudi in živali. Pokop ljudi naj se v primeru nesreč izvaja na obstoječih pokopališčih. Pokop živali naj se v primeru nesreč izvaja na ustreznih kmetijskih zemljiščih. II.8.1.4 Območja za obrambne potrebe

1. člen (območja za obrambne potrebe) V občini je perspektivno območje za obrambne potrebe na območju Pasja ravan. II.9 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
2. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)Obstoječa stavbna zemljišča se v večji meri ohranja. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini.

(2)Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja občine. Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tudi na območjih, ki so se na podlagi analiz izkazala kot za gradnjo neustrezna zemljišča.

(3)Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se prednostno izvaja na območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti poselitev (na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij in robovih poselitve, na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje območja ipd.). Pri tem je treba v največji možni meri upoštevati kvaliteto kmetijskih zemljišč in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo. Pri spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča je treba upoštevati tudi naravne kakovosti posameznih območij.

(4)Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče razen kot zaokrožitve poselitve.

(5)Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno vzpostaviti evidenco stanja na obstoječih območjih ter opredeliti potencialne prostore za izkoriščanje mineralnih surovin. Ostala območja nelegalnih kopov se sanira, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin.

(6)Na območju občine je potrebno dolgoročno zagotoviti zbirni center, opremljen za ločeno zbiranje odpadkov.

(7)Pri določitvi območij voda je treba dosledno upoštevati dejansko stanje. Kjer to ni možno se ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali začasno prisotna opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.

(8)Stavbnim zemljiščem določamo tudi podrobnejšo namensko rabo, kjer gre v notranji strukturi za preplet posameznih dejavnosti.

(9)Obstoječa stavbna zemljišča na poplavnih območjih praviloma ohranijo status stavbnih zemljišč, vendar je gradnja na teh zemljiščih možna le po predhodno izdelani hidrološko hidravlični presoji z določitvijo razredov nevarnosti, ki ugotovi možnost gradnje na poplavnem zemljišču. II.10 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev 42. člen (usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev)

(1)Temeljne usmeritve za prostorske izvedbene pogoje ob upoštevanju usmeritev predhodnih členov: – V poselitvenih območjih zahodnega hribovitega dela ter severnega območja nad dolino Gradaščice prevladuje stanovanjska in kmetijska dejavnost. Poselitvena območja pretežno urbaniziranega območja ob regionalni cesti so namenjena prepletu centralnih in stanovanjskih dejavnosti z ločenimi območji za gospodarske dejavnosti. – V poselitvenih območjih središčnih naselij se na novih zazidljivih površinah, ki se urejajo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, načrtuje poselitev večje gostote do 80 preb/ha. – V območjih zmerne urbanizacije se načrtuje gradnja zmerne gostote do 50 preb/ha. – V poselitvenih območjih ostalih območij se načrtuje poselitev manjše gostote. – V naseljih zahodnega hribovitega dela občine so še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je potrebno ohranjati tudi v prihodnje. – V ravninskem in dolinskem delu do Polhovega Gradca se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij ali območij razpršene poselitve.

(2)V hribovitih predelih ter na poplavnih območjih ob vodotokih je potrebno zagotoviti ukrepe za varstvo pred ogroženostjo, na območjih obremenjenih s hrupom (predvsem ob regionalnih cestah) pa protihrupne ukrepe. III. IZVEDBENI DEL 43. člen (vsebina izvedbenega dela)

(1)Izvedbeni del določa: – namensko rabo prostora, – gospodarsko javno infrastrukturo, – enote urejanja prostora, – prostorske izvedbene pogoje, – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN.

(2)Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.

(3)Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru. Če nameravana gradnja leži na območju, ki je s predpisi opredeljeno kot varovalni pas gospodarske javne infrastrukture, ali na območju, ki je s predpisi opredeljeno kot varovano območje (npr. ogrožena (poplavna, erozijska, plazljiva, plazovita) in vodovarstvena območja, območja varovanja kulturne dediščine in ohranjanja narave, varovalni gozdovi itd.), je treba k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje oziroma mnenje pristojnega soglasodajalca (mnenjedajalca). 44. člen (stopnja natančnosti mej)

(1)Meje enot urejanja prostora in namenske rabe prostora so določene na katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtih različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot urejanja prostora ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek. Za nekatera območja razpršene poselitve, kjer prihaja do bistvenih razlik med dejanskim in zemljiškokatastrskim stanjem (npr. se podatek iz katastra stavb zaradi razhajanj med različnimi geodetskimi podlagami ne nahaja na parceli zemljiškokatastrskega podatka kot je zapisano v njegovem tekstovnem (atributnem) podatku), je bil za določitev meje uporabljen zemljiškokatastrski podatek.

(2)Položajna natančnost mej enot urejanja prostora in namenske rabe prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškokatastrskega prikaza, kolikor meja sovpada s parcelno mejo, zato lahko prihaja do posameznih razhajanj med zarisom meja v OPN in podatki o dejanskem stanju prostora.

(3)V primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškokatastrskega prikaza in prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti mej. 45. člen (členitev prostora)

(1)Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na naslednje prostorske enote: – ureditvene enote odprtega prostora, ki obsegajo območja vseh namenskih rab, tako stavbna kot druga zemljišča, – funkcionalne enote stavbnih zemljišč po posameznih naseljih.

(2)Funkcionalne enote stavbnih zemljišč so nadalje členjene na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP). EUP je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora. Prikazane so na kartah »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. 46. člen (prostorske enote)

(1)Ureditvene enote odprtega prostora so: Enota odprtega prostora Oznaka enote odprtega prostora KE1 Enota odprtega prostora Polhograjsko hribovje KE2 Enota odprtega prostora Ključ KE3 Enota odprtega prostora Debeli hrib KE4 Enota odprtega prostora Osredek KE5 Enota odprtega prostora Dobrova KE6 Enota odprtega prostora Polhov Gradec KE7 Enota odprtega prostora smučišče Šentjošt KE8 Območje opuščenega nadzemnega pridobivalnega prostora kamnolom Hrastenice

(2)Funkcionalne enote stavbnih zemljišč po naseljih so naslednje: Oznaka funkcionalne enote Ime naselja BA BABNA GORA BE BELICA BD BREZJE PRI DOBROVI BR BRIŠE PRI POLHOVEM GRADCU BU BUTAJNOVA ČR ČRNI VRH DO DOBROVA DL DOLENJA VAS PRI POLH. GRADCU DR DRAŽEVNIK DV DVOR PRI POLHOVEM GRADCU GA GABRJE HR HRASTENICE HU HRUŠEVO KO KOMANIJA LO LOG PRI POLHOVEM GRADCU OS OSREDEK PRI DOBROVI PL PLANINA NAD HORJULOM PO PODREBER PS PODSMREKA PG POLHOV GRADEC PR PRAPROČE RA RAZORI RO ROVT SE SELO NAD POLHOVIM GRADCEM SC SETNICA – DEL SK SETNIK SM SMOLNIK SV SREDNJA VAS PRI POLH. GRAD. SR SREDNJI VRH ST STRANSKA VAS ŠE ŠENTJOŠT NAD HORJULOM ŠU ŠUJICA ZA ZALOG 47. člen (enote urejanja prostora)

(1)EUP so prikazane v kartografskem delu izvedbenega dela OPN ter označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz: – oznake naselja – zaporedno številko EUP. Primer: DO-01

(2)EUP razpršene poselitve so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz: – oznake osnovne namenske rabe razpršene poselitve – A – zaporedno številko EUP razpršene poselitve v celotni občini. Primer: A 01

(3)Enote urejanja odprtega prostora so označene z enolično oznako enote odprtega prostora. Primer: KE1

(4)Enote urejanja odprtega prostora se lahko delijo na manjša območja, ki so označena z oznako odprtega prostora s poddelilko sestavljeno iz črke »R« in zaporedne številke. Primer: KE5/R1. 48. člen (prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za EUP)

(1)Za vsako EUP ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: – splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.

1. poglavju tega odloka, – podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.
2. poglavju tega odloka in – morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne EUP, določene v III.
3. poglavju tega odloka.

(2)Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja prostora, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji oziroma drugimi členi tega odloka določeno drugače.

(3)Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji, razen če ni z drugimi členi tega odloka določeno drugače.

(4)Za posamezno EUP oziroma manjša območja so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni pogoji, razen če ni z drugimi členi tega odloka določeno drugače.

(5)Za enote urejanja prostora, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III.5. poglavju in Prilogi 2 tega odloka. 49. člen (prikaz stanja prostora)

(1)Prikaz stanja prostora je obvezna priloga OPN in je pripravljen na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor, in veljavnih področnih predpisov. Odraža stanje v prostoru, kakršno je bilo v trenutku pridobitve podatkov.

(2)Prikaz stanja prostora vsebuje predvsem varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena ter druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim v prostoru in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim aktom občine.

(3)Pri preverjanju ali na območju posamezne namenske rabe oziroma EUP velja posamezni pravni režim, je potrebno upoštevati tudi položajno natančnost geodetskih podlag, uporabljenih pri določanju meja namenske rabe, EUP oziroma manjših območjih znotraj EUP v skladu z določili 44. člena tega odloka. III.1 Namenska raba prostora 50. člen (vrste namenske rabe prostora)

(1)Vsaka zemljiška parcela ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe.

(2)Namenska raba prostora je prikazana na kartah »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(3)Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica: OSNOVNA NAMENSKA RABA PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA ČLENITEV PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ S – OBMOČJA STANOVANJ SS – stanovanjske površine SSe – območja stanovanjske prostostoječe gradnje SSs – območja stanovanjske strnjene gradnje SK – površine podeželskega naselja SKj – območja historičnega oziroma funkcijskega jedra podeželskega naselja SP – površine počitniških hiš C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI CU – osrednja območja centralnih dejavnosti CD – druga območja centralnih dejavnosti CDi – območja namenjena dejavnostim izobraževanja, vzgoje in športa CDk – območja namenjena dejavnostim kulture ter verskim objektom s pripadajočimi ureditvami CDo – območja namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim, gostinskim dejavnostim in obrti I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI IG – gospodarske cone IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo B – POSEBNA OBMOČJA BT – površine za turizem Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport ZP – parki ZD – druge urejene zelene površine ZK – pokopališča P – OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE PC – površine cest PO – ostale prometne površine O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ G – GOZDNA ZEMLJIŠČA IV. OBMOČJA VODA VC – CELINSKE VODE VI – VODNA INFRASTRUKTURA V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ III.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji III.2.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 51. člen (dopustnost gradenj)

(1)Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se urejajo z DPN ali OPPN, dovoljene naslednje vrste gradenj:

1. gradnja novega objekta v skladu z določili
2. člena,
3. gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega legalno zgrajenega objekta (določilo ne velja za objekt kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za gradnjo novega objekta na mestu prej odstranjenega predhodno pridobi soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine), kadar se novi objekt zgradi znotraj gradbenih meja in maksimalnega višinskega gabarita dosedanjega objekta in se bistveno ne spremeni namembnosti dosedanjega objekta,
4. rekonstrukcija legalno zgrajenega objekta, pri čemer se ne sme bistveno spreminjati namembnosti objekta,
5. odstranitev objekta (določilo ne velja za objekt kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za odstranitev predhodno pridobi soglasje v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine),
6. vzdrževalna dela.

(2)Na stavbnih zemljiščih so (razen na območjih, ki se urejajo z DPN ali OPPN), poleg vrst gradenj dovoljenih na celotnem območju občine, dovoljene še naslednje vrste gradenj:

1. gradnje novih objektov v skladu z določili podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev glede na namensko rabo določeno za EUP in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev določenih za posamezno EUP,
2. rekonstrukcije legalno zgrajenih objektov v skladu z določili podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev glede na namensko rabo določeno za EUP in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev določenih za posamezno EUP,
3. sprememba namembnosti legalno zgrajenih objektov v skladu z določili podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev glede na namensko rabo določeno za EUP in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev določenih za posamezno EUP.

(3)Na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih so (razen na območjih, ki se urejajo z DPN ali OPPN), poleg vrst gradenj dovoljenih na celotnem območju občine, dovoljene še naslednje vrste gradenj:

1. gradnje novih objektov v skladu z določili podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma manjše območje znotraj EUP,
2. sprememba namembnosti legalno zgrajenih objektov v skladu z določili podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma manjše območje znotraj EUP.

(4)Določila za razpršeno gradnjo so določena v

1. členu.
2. člen (dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor)

(1)Če ta odlok ne določa drugače, so na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se urejajo z DPN ali OPPN, dovoljeni naslednji objekti oziroma naslednje ureditve: – nezahtevni in enostavni objekti v skladu s Prilogo 1 tega odloka; – cevovodi, elektroenergetski vodi in komunikacijska omrežja; – lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te alineje, razen poljskih poti in cest, če so te predvidene v karti Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture, ni dovoljena (izjemoma je ob rekonstrukcijah državnih in občinskih cest dopustna postavitev nadstreškov za potnike na postajališčih s tlorisno površino največ 15 m² ter ureditev javnih kolesarnic z nadstreškom s tlorisno površino največ 15 m², kolesarskih in pešpoti)); – mostovi, viadukti, predori in podhodi (na kmetijskih zemljiščih je gradnja novih objektov iz te alineje dopustna le izjemoma ob rekonstrukcijah državnih, občinskih in drugih cest); – objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah (na kmetijskih zemljiščih so dopustni kot začasne ureditve); – vodnogospodarske ureditve kot so jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug, nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami, hudourniške pregrade ipd. (na kmetijskih zemljiščih so dopustne kot začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali ob rekonstrukcijah državnih, občinskih in drugih cest); – stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov; – raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira; – vojaški inženirski objekti, zaklonišča in drugi zaščitni objekti med izrednim ali vojnim stanjem (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te alineje ni dovoljena); – objekti in ukrepi, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem; – objekti in ukrepi, namenjeni zagotovitvi varnosti plovbe in varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih; – manjša počivališča s premičnimi klopmi in mizami, koši za odpadke, usmerjevalnimi tablami za označevanje poti in znamenitosti ipd. ob peš, kolesarskih, jahalnih in drugih podobnih poteh, pri čemer je potrebno posamezne lokacije počivališč določiti v sodelovanju s pristojno občinsko službo za prostor.

(2)Ne glede na določila tretje alineje prvega odstavka je na kmetijskih zemljiščih dostop do objekta, dopusten zgolj, če gre za objekt: – ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, – ki je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč), – ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve oziroma drugih stavbnih zemljiščih. 53. člen Črtan. 54. člen Črtan. 55. člen (vrste objektov)

(1)Vrste objektov so opredeljene v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11 in 61/17 – GZ). Pri opredelitvi objektov v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) je potrebno smiselno upoštevati predpis iz prejšnjega stavka.

(2)V podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih so dovoljene vrste objektov po posameznih namenskih rabah označene tudi s šifro iz predpisa o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena.

(3)Dopustne vrste nezahtevnih in enostavnih objektov po posamezni namenski rabi so določene v Prilogi 1. Poimenovanje vrst objektov izhaja iz Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ, 61/17 – ZUreP-2 in 37/18). Pri opredelitvi objektov v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) je potrebno smiselno upoštevati predpis iz prejšnjega stavka.

(4)Objekti se glede na zahtevnost gradnje razvrstijo v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ in 61/17 – ZUreP-2), razen če je razvrstitev objektov v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) za investitorja ugodnejša (npr., če so na območju posamezne PNRP dovoljene 11100 enostanovanjske stavbe je te možno graditi tudi kot nezahtevne objekte). III.2.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov 56. člen (regulacijske črte)

(1)Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno, kolikor so te določene, upoštevati regulacijske črte, skladno z grafičnim delom akta.

(2)Če regulacijska črta v grafičnem delu akta ni prikazana, je potrebno pri umeščanju novih objektov upoštevati regulacijsko črto, ki jo tvorijo sosednji že zgrajeni objekti, če je ta razpoznavna in smiselna, pri čemer je potrebno zagotoviti varnost cestnega prometa. 57. člen (odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)

(1)Za posamezne EUP so značilni različni razpoznavni tipi razmestitve objektov, in sicer: strnjena, gručasta, obcestna, mrežna (ulična), svojevrstna in razpršena pozidava. Skladno navedenemu je potrebno pri umestitvi novih objektov upoštevati značilnosti razporeditve obstoječih objektov v EUP oziroma okolici, morebitne gradbene linije ipd.. Na terenu v pobočju mora biti daljša stranica stavbe praviloma postavljena vzporedno s plastnicami terena, kadar za EUP ali okolico ni značilna drugačna postavitev.

(2)Razen izjem določenih s tem členom morajo biti novi objekti oddaljeni od meja sosednjih zemljišč najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti najmanj 1,5 m, če so objekti taki, da imajo enega ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi, ostali nezahtevni in enostavni objektih (razen ograje, škarpe in podporni zidovi ter objekti iz dvanajstega odstavka tega člena) pa najmanj 0,5 m, če ni z regulacijskimi črtami, ki jih določa ta odlok določeno drugače.

(3)Ne glede na določila prejšnjega odstavka morajo biti, razen izjeme določene s tem členom, novi zahtevni objekti na območjih strnjene pozidave (CU, SKj) od meja sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 m, manj zahtevni najmanj za polovico svoje višine od terena do kapa, vendar ne manj kot 2,5 m, nezahtevni in enostavni objekti vsaj 1,5 m, če so objekti taki, da imajo enega ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi, ostali nezahtevni in enostavni objekti (razen ograje, škarpe in podporni zidovi ter objekti iz dvanajstega odstavka tega člena) pa najmanj 0,5 m. Novi objekti se lahko gradijo tudi do meja sosednjih zemljišč, pod naslednjimi pogoji: – upoštevati je potrebno obstoječe gradbene linije in zagotavljati varnost cestnega prometa, – če je takšno umeščanje objektov v prostor značilno za EUP, se z njim ne poslabšuje pogojev za bivanje in delo v sosednjih stavbah in ni prizadeta javna korist, – se z nobenim delom novih objektov ne posega v sosednja zemljišča oziroma je potrebno pridobiti pravico graditi.

(4)Ne glede na določila drugega odstavka tega člena morajo biti, razen izjeme določene s tem členom, novi zahtevni objekti na območjih podrobnejših namenskih rab CDo in IG od meja sosednjih zemljišč oddaljeni vsaj 6,0 m, njihovi podzemni deli, ki so v celoti vkopani pa vsaj 4,0 m.

(5)Ne glede na določila drugega odstavka tega člena je na površinah razpršene poselitve (A) manj zahtevne objekte dopustno umeščati tudi na oddaljenosti najmanj 1,5 m od meje sosednjih zemljišč, kadar meja sosednjih zemljišč sovpada z mejo zazidljivosti.

(6)Za manjše odmike od zgoraj navedenih oziroma, če niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjih štirih odstavkov, je potrebno pridobiti (pisna) soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega legalno zgrajenega objekta, kadar se novi objekt zgradi znotraj gradbenih meja in maksimalnega višinskega gabarita dosedanjega objekta in je namembnost enaka namembnosti dosedanjega objekta, se lahko zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč je dovoljena tudi gradnja stavb na/ob parcelni meji na skupni parcelni meji pri dvojčkih in stavbah v nizu.

(7)Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.

(8)Odmik objektov od javnih cest se glede na kategorijo ceste določi v skladu s prometno-tehničnimi predpisi. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci cest oziroma kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.

(9)Ograje (razen ob javnih cestah) se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na sosednje zemljišče. Ograje se lahko postavijo na mejo, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo.

(10)Podporne zidove in škarpe se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradi do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo nanje ne posega. S (pisnim) soglasjem lastnikov sosednjih zemljišč se jih lahko zgradi tudi na mejo sosednjega zemljišča.

(11)Za postavitev ograj ter gradnjo podpornih zidov in škarp ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-ti ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.

(12)Objekte in omrežja gospodarske javne infrastrukture ter druge prometne, manipulacijske, parkirne in podobne utrjene površine se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradi do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednja zemljišča.

(13)Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje. Za odstopanje od določil tega odstavka je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne površine, pri čemer je potrebno zagotoviti ukrepe za zagotavljanje ustrezne prometne varnosti.

(14)Odmik od gozdnega roba mora biti tolikšen (vsaj povprečna višina odraslih dreves gozda v neposredni bližini lokacije), da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oziroma rab prostora. Kadar takšen odmik ni zagotovljen, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojih objektih, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic. III.2.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev 58. člen (določanje velikosti objektov)

(1)Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena z: – največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti parcele objekta (FZ), – najmanjšim dovoljenim faktorjem zelenih površin (FZP) na parceli objekta oziroma z – največjo višino objektov (V).

(2)Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) večja od dovoljene zazidanosti parcele objekta, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena. V primeru odstranitve celotnega objekta ali njegovega dela je dovoljena gradnja do s tem aktom predpisanega FZ in maksimalne dovoljene višine.

(3)Za EUP, kjer je predviden način urejanja OPPN, veljajo faktorji zazidanosti kot usmeritev. Računajo se na celotno EUP. III.2.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja 59. člen (oblikovanje objektov)

(1)Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih, višini, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, ograj, opornih zidov, urbane opreme in drugih oblikovnih značilnostih prostora.

(2)Vsi objekti na posamezni parceli objekta morajo biti medsebojno smiselno oblikovno usklajeni.

(3)Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je potrebno zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega objekta z obstoječim objektom. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno smiselno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom podrobnih ali posebnih prostorskih izvedbenih pogojev. Ne glede na določila prejšnjega stavka se z nadzidavami ne sme presegati višine ali višinskega gabarita določenih v podrobnih ali posebnih prostorskih izvedbenih pogojih.

(4)V prostorskih enotah s še izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem je potrebno naklon strehe, material in barvo kritine in smeri slemen prilagoditi kakovostni podobi v prostorski enoti. V ostalih primerih je, predvsem na območju naselij, ki jih obkroža krajinska enota KE5, dovoljeno sodobno oblikovanje streh (enokapnice, ravne strehe) ob pogojih oblikovanja določenih v podrobnih ali posebnih prostorskih izvedbenih pogojih. Barve kritin (izjeme so ravne strehe) naj bodo temne (sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve, razen v enotah, varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, kjer morajo biti temno sive ali opečno rdeče barve) in ne smejo biti reflektirajoče, v primeru tehnoloških zahtev posamezne dejavnosti, pri nadstreških, zimskih vrtovih ipd. pa je lahko kritina tudi iz brezbarvnega stekla in steklu podobnih brezbarvnih materialov. Osvetlitev podstrešnih (mansardnih) prostorov je dovoljena s frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. V primeru osvetlitve podstrešnih prostorov v dveh etažah oziroma dveh horizontalnih pasovih je spodnja vrsta odprtin lahko izvedena s frčadami, zgornja vrsta odprtin pa le s strešnimi okni. Slemena stavb naj bodo vzporedna z daljšo stranico stavbe.

(5)Nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov je dovoljeno na strehah pod pogojem, da ne presegajo slemena streh in morajo biti postavljeni poravnano s strešino, razen pri ravnih strehah, kjer morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo. Module solarnih in fotovoltaičnih sistemov je dovoljeno uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje ipd.). Nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov ni dovoljeno na objekte in območja kulturnih spomenikov. Na objekte in območja kulturne dediščine pa le v primeru, da se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo.

(6)Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje ipd., potrebno smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti oziroma okolici. Na fasadah se dovoli uporaba barv iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov. Pri določitvi barve fasade prostorninsko razsežnejšim stavbam se uporabi zadržane barve, ki so v prostoru manj zaznavne. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra, živo rdeča, živo oranžna, črna ipd. ter kombinacije le-teh). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov ter napisi na fasadah, ki oglašujejo dejavnost v objektu. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena. Klimatske naprave, satelitske antene in podobne elemente je treba na objekte umeščati diskretno (po možnosti skrito očem in stran od javnih površin). Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode). Elektro omarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.

(7)Podporni zidovi so praviloma visoki do 1,5 m. Če so višji morajo imeti kaskadne zamike. Zidovi so lahko grajeni tudi brez zamikov, če je to zaradi tehničnih razlogov nujno. Podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali oziroma ozelenjeni, pri čemer je potrebno upoštevati kakovostne principe gradnje in oblikovanja, ki so značilni za posamezno območje.

(8)Višino ograje in vrsto materiala je treba praviloma prilagoditi sosednjim ograjam. Ograje morajo biti praviloma transparentne in iz kvalitetnih standardiziranih materialov. Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. V stanovanjskih območjih višine ograj (razen varovalnih, igriščnih in protihrupnih) ne smejo presegati 1,5 m. Polne ograje niso dovoljene, razen če gre za protihrupne ograje ali objekte kulturne dediščine.

(9)Posamezne gradnje je (ne glede na določila podrobnih in posebnih prostorskih ureditvenih pogojev) možno oblikovati v kontrastu z okoljem oziroma z drugačno arhitekturno-likovno govorico doseči skladnost z okoljem, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kvalitetno prostorsko dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih. V teh primerih je potrebno oblikovalske rešitve pridobiti z javnim natečajem. 60. člen (velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)

(1)Znotraj naselij je treba zagotoviti ustrezno količino zelenih (FZP) oziroma zelenih in drugih javnih odprtih površin.

(2)Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je potrebno odstranjena drevesa nadomestiti na območju parcele novega objekta, če je to smiselno.

(3)Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve parcele objekta. Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Priporoča se zasaditev robov naselij z lokalno značilnimi sadnimi sortami. Okolico prostorninsko razsežnejših stavb na vizualno izpostavljenih lokacijah je potrebno intenzivno ozeleniti. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.

(4)Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal in sušo ter sol. Minimalni pogoji so: – na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin ter nevarnih, krhkih in lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce, – pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce, – na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija, – uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih prime