Odlok o razglasitvi cerkve sv. Tomaža – Velike Poljane – za kulturni spomenik lokalnega pomena, stran 4555.

Na podlagi

1. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 odl. US, 90/12 in 111/13) in
2. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 17/12) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine št. 6221-0005/2018-2 z dne
4. 2018 je Občinski svet Občine Ribnica na
5. seji dne
7. 2019 sprejel O D L O K o razglasitvi cerkve sv. Tomaža – Velike Poljane – za kulturni spomenik lokalnega pomena
8. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Velike Poljane – cerkev sv. Tomaža, EŠD 2648 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).
9. člen Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik so: Cerkev sv. Tomaža je ena najstarejših in najpomembnejših cerkva nekdanje obsežne ribniške župnije in predstavlja pomemben člen v razvoju sakralne arhitekture in srednjeveškega slikarstva v ribniški dolini. V notranjosti cerkve ohranjeni večplastni fragmenti poslikave od
10. do
11. stoletja. Na severnem delu slavoločne stene je ohranjen edinstven fragment poslikave motiva Luksurije iz
12. stoletja, pripisane slikarju iz kroga Tomaža iz Senja. Cerkev sv. Tomaža zaradi izjemnih arhitekturnih, zgodovinskih, umetnostno zgodovinskih lastnosti in predvsem zaradi pričevalnosti in redkosti motivov upodobitev na freskah iz
13. stoletja, izpričuje pomemben poznosrednjeveški sakralni objekt na Slovenskem. Predstavlja pomemben člen v razvoju sakralne arhitekture in srednjeveškega slikarstva v ribniški dolini in se navezuje na čas Primoža Trubarja in protestantizma. Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine: Cerkev se varuje v celoti: z ohranjenimi arhitekturnimi in umetnostno zgodovinskimi prvinami ter notranjo opremo in opravo.
14. člen Spomenik obsega nepremičnine parc. št. 622/67, k.o. 1616 – Velike Poljane. Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega nepremičnine parc. št. 622/92, 622/93, 622/66 in 622/67, vse v k. o. 1616 – Velike Poljane. Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so določene na digitalnem katastrskem načrtu izvorno merilo 1:2880 in vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:
15. Obvezni elementi predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije za razglasitev nepremičnega kulturnega spomenika št. 56221-0005/2018-3 in izvirniki načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Ribnica (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
16. člen Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – ohranjanje in redno vzdrževanje kulturnih, umetnostnih, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti na zunanjščini in v notranjščini z vso originalno opremo, – ohranjanje namembnosti spomenika skladno s prvotno namembnostjo, – strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične podobe spomenika, – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter notranje opreme po načelu ohranjanja v obliki, legi, materiali, strukturi in barvni podobi, – prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine ter notranje opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin, – zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika ter pravic lastnika, – predhodno izdelavo konservatorskega načrta v primeru večjih posegov v spomenik ali v njegovo celovito prenovo, – ohranjanje vedut na spomenik in s spomenika na okolico, – redno vzdrževanje spomenika in njegovih delov ter neposredne okolice, – dovoljeno je izvajati sanitarno sečnjo. Notranja oprema: – ohranjanje lesenih klopi oziroma obnova po obstoječi obliki in barvni prezentaciji, – ohranjanje ograje kora oziroma obnova po obstoječi obliki in barvni prezentaciji. Spomenik je zavarovan z namenom, da se – ohrani njegov sakralni pomen in raba, – ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih ter socioloških vrednot, – poveča pričevalnost kulturnega spomenika in situ in v medijih ter – vzpodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.
17. člen Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki – prepoveduje posegati v plasti arheološkega spomenika, razen pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem zavoda, – prepoveduje spreminjati varovane elemente arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin; če je spomenik ali njegov varovani del okrnjen, je treba zagotoviti povrnitev v stroške povzročitelja, – dovoljuje izvajati sanitarno sečnjo.
18. člen Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti. V primeru okrnitve spomenika ali notranje opreme je potrebno zagotoviti dostop javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika ter pravic lastnika.
19. člen Za vse posege v spomenik in v njegovo vplivno območje, razen ča zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturo varstveno soglasje zavoda.
20. člen Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat pristojen za področje kulturne dediščine.
21. člen Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku
22. člena tega odloka.
23. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-6/2018-3 Ribnica, dne
24. junija 2019 Župan Občine Ribnica Samo Pogorelc Kazalo Na vrh