Statut Lekarniške zbornice Slovenije, stran 5590.

Na podlagi

1. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1, Uradni list RS, št. 85/16) je skupščina Lekarniške zbornice Slovenije na seji dne
3. 2017 sprejela Statut Lekarniške zbornice Slovenije, h kateremu je minister za zdravje dal soglasje dne
6. S T A T U T Lekarniške zbornice Slovenije
7. SPLOŠNE DOLOČBE
8. člen Lekarniška zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) je samostojna organizacija, ustanovljena z namenom zastopanja lekarniške dejavnosti in lekarniškega stanu.
9. člen Zbornica je pravna oseba javnega prava. Zbornica nadaljuje tradicijo Lekarniške zbornice Slovenije, ustanovljene
11. 1992 v Ljubljani, s tem da izvršuje poslanstva in naloge, določene z zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost, in tem statutom. Sedež zbornice je v Ljubljani. Pečat zbornice je okrogle oblike z napisom: Lekarniška zbornica Slovenije. V sredini pečata je križ, v katerem je znak lekarništva – stilizirana čaša s kačo.
12. člen V tem statutu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
13. člen Članstvo v zbornici je obvezno za fizične in pravne osebe s koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti, javne lekarniške zavode, bolnišnice in druge izvajalce lekarniške dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost. V zbornico se lahko prostovoljno včlanijo farmacevtski strokovni delavci, ki opravljajo strokovno delo v lekarni, in sicer: magistri farmacije, magistri farmacije specialisti ter farmacevtski tehniki.
14. člen Zbornica skrbi za ugled, verodostojnost in razvoj lekarniške dejavnosti ter varuje in zastopa interese svojih članov. Zbornica opravlja naslednje naloge:
15. ministru, pristojnemu za zdravje, (v nadaljevanju: minister) pošilja poročila o delovanju in rezultatih lekarniške dejavnosti, in daje ministru, pristojnim subjektom in članom zbornice mnenja in predloge o preskrbi z zdravili, izdaji zdravil, ureditvi lekarn, vzgoji in usposabljanju farmacevtskih strokovnih delavcev in drugih zadevah, ki se nanašajo na lekarniško dejavnost,
16. sodeluje pri pripravi predpisov, ki se nanašajo na lekarniško dejavnost, zdravstveno dejavnost, zdravstveno zavarovanje, zdravila, vključno z oblikovanjem lekarniške mreže na primarni, sekundarni in terciarni ravni, načrtovanjem kadrovskih potreb lekarniške dejavnosti in drugih predpisov, ki vplivajo na izvajanje lekarniške dejavnosti,
17. pripravi vsebine specializacij in predlog o vrstah in trajanju specializacij in postopku opravljanja specialističnega izpita ter postopku imenovanja izpitne komisije ter pripravi predlog vsebine dodatnih specialnih znanj,
18. predlaga ministru v sprejem predpise, potrebne za izvajanje lekarniške dejavnosti, in druge predpise v skladu z zakonodajo, ki ureja lekarniško in zdravstveno dejavnost,
19. sprejema, izdaja in nenehno posodablja Kodeks magistralnih zdravil in Kodeks galenskih zdravil ter v ta namen sprejme pravila za vključevanje magistralnih in galenskih zdravil v kodeksa,
20. daje mnenje občini ali več sosednjim občinam o koncesijskem aktu, mnenje občini ali več sosednjim občinam o ustanovitvi javnega lekarniškega zavoda na primarni ravni, mnenje občini o poslovanju podružnice lekarne, mnenje občini o organiziranju priročne zaloge zdravil, mnenje izvajalcu o ustanovitvi oziroma organiziranju lekarne oziroma podružnice lekarne, in druga mnenja v skladu z veljavnimi predpisi,
21. predlaga ministru v sprejem predpise, s katerimi se podrobneje določijo postopki za podeljevanje, podaljšanje in odvzem licence magistrom farmacije in določa večje strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu, katerih posledica je odvzem licence,
22. sodeluje pri določanju izhodišč za sklepanje pogodb z ZZZS in za oblikovanje cen storitev lekarniške dejavnosti v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja,
23. določa način oblikovanja cen zdravil, ki niso financirana iz javnih sredstev,
24. pripravlja kadrovske in druge strokovne standarde in normative za delo farmacevtskih strokovnih delavcev v lekarnah,
25. vodi evidence o rednem strokovnem izpopolnjevanju,
26. sprejme standarde, smernice in priporočila za izvajanje in razvoj lekarniške dejavnosti,
27. sodeluje s farmacevtsko industrijo in trgovci z zdravili na debelo za zagotavljanje kakovostne oskrbe z zdravili,
28. sodeluje z izobraževalnimi zavodi in Slovenskim farmacevtskim društvom pri oblikovanju izobraževalnih programov,
29. sodeluje s Slovenskim farmacevtskim društvom pri reševanju farmacevtske problematike,
30. sodeluje pri pripravi kolektivne pogodbe za delavce lekarniške dejavnosti in sklepa kolektivne pogodbe v imenu izvajalcev lekarniške dejavnosti kot delodajalcev,
31. sodeluje z razširjenim strokovnim kolegijem, pristojnim za lekarniško dejavnost, pri urejanju zadev, povezanih s strokovnimi vidiki delovanja lekarniške dejavnosti,
32. lahko ustanavlja sklade za pomoč svojim članom,
33. vodi evidenco o vseh predpisih, ki se nanašajo na lekarniško dejavnost, in z njimi seznanja svoje člane,
34. opravlja založniško in izdajateljsko dejavnost za strokovne publikacije ter izdaja strokovno glasilo zbornice in informativne publikacije,
35. organizira strokovna srečanja, seminarje in druge oblike strokovnega izpopolnjevanja in
36. opravlja druge naloge v skladu z zakonskimi in drugimi predpisi in svojimi akti. Zbornica opravlja kot javno pooblastilo naslednje naloge:
37. organizira pripravništvo, strokovno izpopolnjevanje in specializacijo farmacevtskih strokovnih delavcev,
38. sprejema Kodeks lekarniške deontologije in pravila dobre lekarniške prakse ter ukrepa ob njihovih kršitvah,
39. daje mnenje o podelitvi koncesij za izvajanje lekarniške dejavnosti,
40. vodi register farmacevtskih strokovnih delavcev pri izvajalcu lekarniške dejavnosti,
41. podeljuje, podaljšuje in odvzema licenco magistrom farmacije,
42. vodi evidence o izpolnjevanju pogojev za podeljevanje in podaljševanje licenc,
43. izvaja strokovni nadzor s svetovanjem pri izvajalcu lekarniške dejavnosti in
44. določa vrste izdelkov, ki se lahko prodajajo v lekarnah v okviru lekarniške dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost.
45. člen Obvezni člani zbornice imajo pravico: – da volijo in so njihovi predstavniki ali član sam izvoljeni v organe zbornice, – do storitev, ki jih zbornica opravlja v okviru svojih nalog, – do udeležbe in sodelovanja na organiziranih strokovnih srečanjih, seminarjih in oblikah strokovnega izpopolnjevanja, ki jih organizira zbornica, – do interesnega združevanja v sekcije, – do brezplačnega prejemanja zborničnega strokovnega glasila, – druge pravice, ki izhajajo iz aktov zbornice in sklepov organov zbornice. Prostovoljni člani imajo pravico biti izvoljen v organe zbornice in pravice iz druge do šeste alineje prejšnjega odstavka.
46. člen Dolžnosti obveznih in prostovoljnih članov zbornice so: – spoštovanje in izvajanje aktov in sklepov, ki jih sprejmejo organi zbornice, – plačilo vpisnine in redno plačevanje članarine v višini, kot jo določi skupščina, – redno posredovanje vseh podatkov in njihovih sprememb, ki so potrebni za izvajanje nalog zbornice ali so jih določili organi zbornice, – posredovanje podatkov zbornici o vseh nepravilnostih, ki jih ugotovijo na svojem območju v zvezi z opravljanjem dejavnosti ali kršenjem predpisov, ki zadevajo lekarniško dejavnost.
47. ORGANI ZBORNICE
48. člen Organi zbornice so: – skupščina, – izvršni odbor, – nadzorni odbor in – predsednik zbornice. Disciplinski organi zbornice so: – disciplinska komisija, – disciplinsko sodišče in – tožilec zbornice. Člana zbornice lahko zastopa v skupščini zbornice le magister farmacije z licenco. V organe zbornice je lahko izvoljen samo magister farmacije z licenco. 2.
49. Skupščina
50. člen Skupščina je najvišji organ zbornice, ki ga sestavljajo predstavniki obveznih članov oziroma obvezni člani. Obvezni član ima na skupščini toliko predstavnikov, kolikor lekarn in lekarniških podružnic ima v svoji sestavi. Predstavnik obveznega člana oziroma obvezni član zbornice ima pri glasovanju na skupščini en glas. Predstavnik obveznega člana oziroma obvezni član zbornice lahko na podlagi pooblastila zastopa in glasuje tudi v imenu kateregakoli drugega predstavnika obveznega člana oziroma obveznega člana zbornice. Pooblastilo se da za glasovanje o sklepih, ki so vnaprej oblikovani in posredovani z gradivom za skupščino.
51. člen Skupščina zbornice:
52. sprejema Statut Lekarniške zbornice Slovenije,
53. odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na gospodarski položaj in način financiranja lekarniške dejavnosti,
54. sprejema kodeks lekarniške deontologije,
55. sprejema pravila dobre lekarniške prakse in dobre proizvodne prakse,
56. sprejema pravila za vključevanje magistralnih zdravil v Kodeks magistralnih zdravil in vključevanje galenskih zdravil v Kodeks galenskih zdravil,
57. sprejema splošne akte zbornice, s katerimi ureja organizacijo in poslovanje zbornice in njenih organov in zadeve iz pristojnosti zbornice, razen tistih, ki jih po tem statutu ali po posebnem pooblastilu skupščine sprejema izvršni odbor zbornice,
58. sprejema kadrovske in druge strokovne standarde in normative za delo farmacevtskih strokovnih delavcev v lekarnah,
59. sprejema standarde, smernice in priporočila za izvajanje in razvoj lekarniške dejavnosti,
60. voli predsednika in ga razrešuje,
61. voli in razrešuje člane izvršnega in nadzornega odbora, predsednika in člane disciplinske komisije in njihove namestnike, predsednika in člane disciplinskega sodišča in njihove namestnike ter tožilca zbornice in njegovega namestnika,
62. sprejema poročilo organov o delu zbornice v minulem letu in ocenjuje njihovo delo,
63. potrjuje letni obračun,
64. sprejema delovni program in finančni načrt,
65. odloča o višini vpisnine, članarine in drugih prihodkov,
66. odloča o vključevanju v mednarodne organizacije in izstopu iz njih,
67. obravnava vprašanja, ki se nanašajo na položaj in status izvajalcev lekarniške dejavnosti,
68. potrjuje ustanovitev sekcije članov zbornice,
69. obravnava in sklepa o vseh drugih vprašanjih, ki se nanašajo na preskrbo z zdravili, zdravstvo in izobraževanje farmacevtskih strokovnih delavcev. Za izvajanje javnih pooblastil skupščina sprejema: – pravilnik o izvajanju pripravništva, – pravilnik o registru farmacevtskih strokovnih delavcev pri izvajalcu lekarniške dejavnosti, – pravilnik o izvajanju strokovnega nadzora s svetovanjem. Odločitve iz 1., 2., 4., 7.,
70. in
71. točke prvega odstavka tega člena sprejema skupščina s kvalificirano večino.
72. člen Skupščina zaseda po potrebi, najmanj pa enkrat na leto. Zasedanje skupščine lahko poteka tudi korespondenčno. Zasedanje sklicuje aktualni predsednik skupščine na svojo pobudo ali na pisno zahtevo: – predsednika zbornice, – izvršnega odbora, – nadzornega odbora ali – najmanj tretjine članov zbornice. Zahteva mora vsebovati tudi predlog za dnevni red. Aktualni predsednik skupščine mora sklicati skupščino najkasneje v 30 dneh po prejemu zahteve. Po preteku tega roka lahko zasedanje skupščine skličejo predlagatelji sami.
73. člen Vabilo na redno zasedanje skupščine mora biti vročeno članom najmanj 15 dni pred zasedanjem skupščine. V vabilu na zasedanje skupščine morajo biti navedeni kraj, dan in ura ter dnevni red zasedanja.
74. člen Skupščina je sklepčna, če so na zasedanju prisotni predstavniki javnih lekarniških zavodov, fizičnih in pravnih oseb s koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti ter bolnišničnih lekarn z več kot polovico vseh glasov obveznih članov. Sklepi se sprejemajo z večino glasov prisotnih predstavnikov. V primerih, ko skupščina odloča s kvalificirano večino, je predlog sprejet, če je dobil najmanj ¾ glasov vseh obveznih članov zbornice.
75. člen Skupščina izvoli na predlog izvršnega odbora predsednika in podpredsednika skupščine. Predsednik in podpredsednik praviloma ne smeta izhajati iz iste sekcije. Mandat predsednika skupščine traja od izvolitve na prvi skupščini v letu do izvolitve predsednika skupščine na prvi skupščini v naslednjem letu. Število mandatov predsednika skupščine ni omejeno. Naloge predsednika skupščine so: – sklicuje in vodi skupščino, – podpisuje sklepe in druge dokumente, ki jih sprejme skupščina, razen aktov zbornice, – udeležuje se sej izvršnega odbora in mu daje predloge in pobude, – opravlja druge naloge skladno s statutom in drugimi akti zbornice. Naloge podpredsednika skupščine so: – sklicuje in vodi skupščino v odsotnosti predsednika skupščine in po njegovem pooblastilu, – opravlja vse tiste funkcije, za katere ga pooblasti predsednik skupščine, – v odsotnosti predsednika skupščine in po njegovem pooblastilu se udeležuje sej izvršnega odbora in mu daje predloge in pobude, – opravlja druge naloge skladno s statutom in drugimi akti zbornice.
76. člen Skupščina voli člane organov zbornice in disciplinskih organov zbornice za mandatno dobo štirih let. Skupščina lahko na obrazložen predlog izvršnega odbora razreši posamezne člane organov zbornice in disciplinskih organov zbornice pred potekom dobe, za katero so izvoljeni, in takoj izvoli nove. Če predčasno preneha mandat članu organa zbornice ali disciplinskega organa zbornice, prva naslednja skupščina izvoli novega člana.
77. člen Za organe, ki jih izvoli in imenuje skupščina, se izvede predhodni kandidacijski postopek. Kandidacijski postopek izvede kandidacijska komisija, ki jo imenuje izvršni odbor. Kandidacijska komisija evidentira kandidate za posamezne organe in iz vrst evidentiranih kandidatov sestavi listo kandidatov za vse funkcije v organih zbornice in disciplinskih organov zbornice, pri čemer mora biti na listi najmanj toliko kandidatov, kolikor jih je potrebno izvoliti. Pri listi kandidatov se praviloma upošteva regionalno zastopanost v organih zbornice.
78. člen Volitve kandidatov v organe, ki jih voli skupščina, so neposredne in tajne, če skupščina ne sklene, da se glasuje javno z izjavljanjem predstavnikov članov. 2.
79. Izvršni odbor
80. člen Izvršni odbor je izvršilni organ zbornice in vodi delo zbornice v skladu s statutom in drugimi akti zbornice. Izvršni odbor ima 12 članov. Predsednik zbornice je član izvršnega odbora po položaju, 11 članov pa se izvoli izmed kandidatov javnih lekarniških zavodov, fizičnih in pravnih oseb s koncesijo za izvajanje lekarniške dejavnosti ter bolnišničnih lekarn. Število članov izvršnega odbora po strukturi iz prejšnjega odstavka določi izvršni odbor pred volitvami na osnovi števila glasov v skupščini.
81. člen Izvršni odbor zbornice opravlja naslednje naloge: – izvršuje sklepe in odločitve skupščine zbornice, – obravnava in sklepa o vprašanjih, ki so pomembna za opravljanje lekarniške dejavnosti, – pripravlja gradiva in predloge za skupščino, – pripravlja predlog statuta, kodeksa lekarniške deontologije in drugih splošnih aktov zbornice, ki jih sprejema skupščina zbornice, – pripravlja predloge zakonskega urejanja preskrbe z zdravili, – pripravlja predloge in mnenja, ki se nanašajo na izhodišča za plane zdravstvenega varstva, – sprejema mnenja, ki se nanašajo na lekarniško mrežo na primarni, sekundarni in terciarni ravni, – sprejema predloge in stališča o izhodiščih za sklepanje pogodb z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in o oblikovanju cen lekarniških storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, – določa način oblikovanja cen zdravil, ki se ne določajo s pogodbami Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, – določa vrste izdelkov, ki se smejo prodajati v lekarnah, – imenuje sekretarja zbornice, – imenuje člane komisij in delovnih skupin zbornice, ki so ustanovljene s tem statutom oziroma jih ustanovi kot svoja delovna telesa, – imenuje člane komisije za strokovni nadzor s svetovanjem, komisije za opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti in drugih komisij v skladu z zakonodajo in splošnimi akti zbornice, – sprejme poslovnik za delovanje komisij in delovnih skupin na zbornici, – sprejme pravila glede povrnitve stroškov v disciplinskem postopku, – sprejema programe strokovnega izpopolnjevanja farmacevtskih strokovnih delavcev, – upravlja sredstva zbornice in sprejema letni obračun ter sprejema predpise v ta namen, – ugotavlja skladnost pravil sekcije s statutom zbornice, – sprejema pravilnik o organizaciji strokovne službe zbornice, o sistemizaciji delovnih mest in o delovnih razmerjih delavcev strokovne službe zbornice, – imenuje in razrešuje člane uredništva, glavnega urednika in odgovornega urednika strokovnega glasila zbornice Lekarništva, – opravlja druge naloge v skladu z akti zbornice.
82. člen Seje izvršnega odbora sklicuje in vodi predsednik zbornice. Seja je sklepčna, če je navzoča večina članov izvršnega odbora. Izvršni odbor sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov. Za svoje delo odgovarja skupščini zbornice. 2.
83. Predsednik zbornice
84. člen Predsednika zbornice voli skupščina na neposrednih in tajnih volitvah. Za to mesto lahko kandidira vsak član zbornice oziroma predstavnik člana zbornice, ki je magister farmacije z licenco, in aktualni profesionalni predsednik, če gre za ponovno kandidaturo. Predsednik zbornice opravlja svojo funkcijo profesionalno ali neprofesionalno. O tem sprejme pred razpisom za novega predsednika ustrezen sklep izvršni odbor. Izvoljen je kandidat, ki je dobil največje število glasov. Če je kandidat en sam, je veljavno izvoljen, če prejme najmanj polovico prisotnih glasov predstavnikov. Funkcija predsednika zbornice ni združljiva s funkcijami v organih političnih strank. Predsednik zbornice mora to potrditi s pisno izjavo. Predsednik za svoje delo odgovarja skupščini zbornice.
85. člen Predsednik zbornice: – predstavlja zbornico in zastopa zbornico ter vodi njene aktivnosti, – sklicuje in vodi seje izvršnega odbora, – skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in izvršnega odbora, – podpisuje akte zbornice, ki jih sprejema izvršni odbor, – opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti izvršni odbor.
86. člen Predsednika zbornice v njegovi odsotnosti nadomešča namestnik, ki ga določi predsednik izmed članov izvršnega odbora. 2.
87. Nadzorni odbor
88. člen Nadzorni odbor nadzira materialno in finančno poslovanje zbornice in zborničnih skladov, skupščini lahko posreduje svoje ocene letnega zaključnega računa ter po svoji presoji ali na zahtevo skupščine ali predsednika skupščine kadarkoli v vmesnem obdobju preverja finančno poslovanje zbornice. Nazorni odbor ima 5 članov. Člani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika. Predsednik nadzornega odbora se udeležuje sej izvršnega odbora in mu daje predloge in pobude.
89. člen Nadzorni odbor mora najmanj enkrat na leto pregledati finančno poslovanje in premoženjsko stanje zbornice in njenih skladov ter letni obračun, o svojih ugotovitvah pa poročati skupščini. Nadzorni odbor je neposredno odgovoren skupščini. 2.5 Disciplinska komisija
90. člen Disciplinska komisija je disciplinski organ zbornice, ki odloča o odgovornostih farmacevtskega strokovnega delavca za kršitve Kodeksa lekarniške deontologije, kršitve dolžnosti pri izvajanju lekarniške dejavnosti ter kršitve Statuta zbornice in drugih aktov in odločitev zbornice, razen v zadevah, za katere je v skladu z ZLD-1 in tem statutom pristojno disciplinsko sodišče.
91. člen Predsednika in člane disciplinske komisije ter njihove namestnike izvoli skupščina zbornice iz vrst nosilcev lekarniške dejavnosti. V posamični disciplinski zadevi odloča disciplinska komisija v senatu, ki ga imenuje predsednik zbornice in ga sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednik zbornice imenuje hkrati tudi namestnike predsednika in članov senata disciplinske komisije. Senat disciplinske komisije odloča soglasno. 2.6 Disciplinsko sodišče
92. člen Disciplinsko sodišče je disciplinski organ zbornice, ki odloča o: – kršitvah nosilca lekarniške dejavnosti, zaradi katerih mu je mogoče odvzeti licenco in – pritožbah zoper odločitve disciplinske komisije.
93. člen Predsednika in štiri člane disciplinskega sodišča ter njihove namestnike izvoli skupščina zbornice iz vrst nosilcev lekarniške dejavnosti. Senat disciplinskega sodišča odloča soglasno. 2.7 Tožilec zbornice
94. člen Tožilec zbornice je disciplinski organ zbornice, ki ima pravico in dolžnost zahtevati uvedbo postopka zoper farmacevtskega strokovnega delavca zaradi kršitve Kodeksa lekarniške deontologije, kršitve dolžnosti pri izvajanju lekarniške dejavnosti ter kršitve statuta zbornice in drugih aktov ter odločitev zbornice. Tožilec zbornice tudi zastopa obtožbo zoper nosilca lekarniške dejavnosti zaradi kršitev, zaradi katerih mu je mogoče odvzeti licenco.
95. člen Tožilca zbornice in njegovega namestnika izvoli skupščina zbornice iz vrst nosilcev lekarniške dejavnosti.
96. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST FARMACEVTSKIH STROKOVNIH DELAVCEV 3.1 Disciplinske kršitve
97. člen Dejanja, zaradi katerih se uvede disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo so: – dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri izvajanju lekarniške dejavnosti, – dejanja, ki pomenijo kršitev vestnega opravljanja dela in prakse v lekarni, in – druga dejanja, ki pomenijo kršitev Kodeksa lekarniške deontologije. Dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri izvajanju lekarniške dejavnosti, so: – dajanje prednosti posameznemu zdravilu ali izdelku ali skupini izdelkov ali proizvajalcu zdravil in izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, da bi se pridobila določena finančna ali materialna korist, – opravljanje lekarniških storitev na protipraven in škodljiv način, – ponavljajoče ali hujše neupoštevanje prepisov s področja zdravstvene in lekarniške zakonodaje ter zakonodaje, ki ureja zdravila, – trgovanje ali sodelovanje pri trgovanju s ponarejenimi zdravili in druga dejanja, ki so kot kazniva dejanja navedena v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije, in jih stori magister farmacije ali drug farmacevtski strokovni delavec pri opravljanju svojega poklica. Dejanja, ki pomenijo kršitev vestnega opravljanja dela in prakse v lekarni, so: – pospeševanje s svetovanjem pacientom neracionalne in nesmiselne uporabe zdravil in izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, – opustitev ravnanja, s katerim bi se lahko preprečilo nepravilno uporabo zdravil in izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, – opustitev ravnanja, s katerim bi se preprečilo škodo ali zdravstvene težave pacienta, ki bi lahko nastale kot posledica napačnega zdravljenja ali nepravilne uporabe zdravil in izdelkov za podporo zdravljenja ali ohranitev zdravja, – opravljanje poklica, ki je v očitnem nasprotju s pravili znanosti in stroke in ima za posledico poslabšanje zdravja ali celo smrt pacienta, – nekompetentno opravljanje storitev lekarniške dejavnosti, zlasti farmacevtske obravnave pacienta. Kršitve načel Kodeksa etike lekarniške deontologije so najmanj: – izvajanje lekarniške dejavnosti, ki je v očitnem nasprotju z etiko, doktrino in standardi lekarniške stroke, – odklonitev nujne medicinske pomoči v okviru strokovnih kompetenc, razen v primeru, ko bi bilo ogroženo življenje farmacevtskega strokovnega delavca, – sprejemanje podkupnin in daril večje vrednosti, kot so določene za javne uslužbence v zakonskih aktih, – kršitve poklicne molčečnosti in varovanja zasebnosti in dostojanstva pacientov, – širjenje neresnic, ki škodujejo ugledu poklica magistra farmacije in drugih farmacevtskih strokovnih delavcev v lekarni in ugledu lekarniške dejavnosti, – razkrivanje identitete pacienta in podatkov o njegovem zdravstvenem stanju, zdravljenju in zdravstveni negi v nasprotju s predpisi, – kraja intelektualne lastnine in zloraba strokovnih dosežkov kolegov zaradi lastne promocije, – neprimerno vedenje na delovnem mestu (pijančevanje, uživanje mamil, spolno nadlegovanje …), – izmikanje vabilu za obravnavo pred disciplinskimi organi in zavlačevanje dela disciplinskih organov, – uničenje ali ponarejanje podatkov, zlasti z namenom prikrivanja strokovnih napak, – oviranje samostojnega delovanja in napredovanja kolegov, – kršenje zborničnih pravil in obveznosti člana zbornice.
98. člen Dejanja, zaradi katerih se uvede postopek pred disciplinskim sodiščem zaradi odvzema licence, so večja strokovna pomanjkljivost ali napaka pri delu in se delijo na dejanja, zaradi katerih se magistru farmacije začasno vzame licenca, in dejanja zaradi katerih se magistru farmacije trajno vzame licenca. Dejanja, zaradi katerih se magistru farmacije licenca vzame začasno, so: – magister farmacije lahko s svojim delom resno ogroža zdravje ali življenje pacienta, – magistru farmacije je s sodno ali drugo pravnomočno odločbo začasno prepovedano ali onemogočeno izvajanje lekarniške dejavnosti ali opravljanje poklica, – v postopku podelitve licence je magister farmacije dokazal izpolnjevanje pogojev z zavajanjem uradne osebe, kot se ugotovi po podelitvi licence. Dejanja, zaradi katerih se magistru farmacije trajno vzame licenca, so večja strokovna napaka pri delu, zaradi katere je prišlo do trajne hujše posledice za zdravje pacienta ali smrti pacienta. 3.2 Disciplinske sankcije
99. člen Disciplinski ukrepi so: – opomin – ukor in – denarna kazen. Ob izreku disciplinskega ukrepa se disciplinskemu obdolžencu lahko naloži izpolnitev določene obveznosti, prenehanje s kršitvijo ali odprava posledic kršitve. Disciplinska komisija ali disciplinsko sodišče lahko odloči, da se odločitev z izrečenim disciplinskim ukrepom, objavi v strokovnem glasilu zbornice. Zbornica vodi evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov, v kateri se vodijo podatki iz pravnomočnih odločb o izrečenih disciplinskih ukrepih.
100. člen Denarna kazen se sme izreči kot disciplinski ukrep v razponu od 100 do največ 1.000 EUR. Če se kot disciplinski ukrep izreče denarna kazen, se določi tudi rok plačila, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev. Znesek denarne kazni se vplača na račun zbornice. Sredstva, zbrana iz vplačanih denarnih kazni, se uporabljajo za namene strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja farmacevtskih strokovnih delavcev.
101. člen Pri izrekanju disciplinskega ukrepa se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na vrsto ukrepa in višino denarne kazni, zlasti teža kršitve in njene posledice, stopnja odgovornosti, prejšnje delo in vedenje disciplinskega obdolženca in morebitni prej izrečeni disciplinski ukrepi. Pri izrekanju disciplinskega ukrepa denarne kazni se upošteva tudi premoženjsko stanje obdolženca. Za ugotavljanje prištevnosti in stopnje odgovornosti (naklep, malomarnost) se neposredno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika RS. Pri odločanju o vrsti izreka disciplinskega ukrepa se upoštevajo tudi oteževalne in olajševalne okoliščine. Med oteževalne okoliščine sodijo zlasti: – nepripravljenost disciplinskega obdolženca za odpravo napake oziroma krivice, – izraba njegovega ugleda za brisanje sledi, – namerno oteževanje dela razsodišča pri ugotavljanju kršitve, – če je disciplinski obdolženec kršitev storil naklepno ali s koristoljubnim namenom, – težje poslabšanje pacientovega stanja ali smrt, – psihične ali materialne posledice, nastale zaradi kršitve. Med olajševalne okoliščine sodijo: – pripravljenost obdolženca za popravo napake, – njegovo prejšnje ravnanje in ugled pri opravljanju lekarniške dejavnosti, – posebna stiska disciplinskega obdolženca ali prispevek oškodovanca, ki bi bila lahko vzrok za povzročeno dejanje.
102. člen Če je zoper farmacevtskega strokovnega delavca uveden disciplinski postopek zaradi večje strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu, lahko disciplinsko sodišče izreče farmacevtskemu strokovnemu delavcu začasno prepoved izvajanja lekarniške dejavnosti. Disciplinsko sodišče lahko izreče začasno prepoved izvajanja lekarniške dejavnosti na podlagi predloga tožilca zbornice, ki ga poda že v obtožbi, ali na lastno pobudo, če bi zaradi nadaljevanja izvajanja lekarniške dejavnosti farmacevtskega strokovnega delavca grozil nastanek hujše posledice za zdravje in življenje pacientov ali hujše materialne škode. Začasna prepoved izvajanja lekarniške dejavnosti lahko traja do konca disciplinskega postopka. Zoper odločbo o izreku začasne prepovedi izvajanja lekarniške dejavnosti iz prvega odstavka tega člena je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za zdravje, (v nadaljevanju: ministrstvo) v roku 8 dni od prejema odločbe. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. 3.3 Zastaranje
103. člen Pregon disciplinskih kršitev zastara v dveh letih od dneva kršitve. Če je disciplinska kršitev obenem tudi kaznivo dejanje, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje. Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v dveh letih od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.
104. člen Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga prijava disciplinske kršitve disciplinskemu tožilcu in vsako opravilo v postopku pred disciplinsko komisijo ali disciplinskim sodiščem. Zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa se pretrga z dejanji, s katerimi se pretrga zastaranje po določbah kazenskega zakona. Pregon disciplinske kršitve in izvršitev disciplinskega ukrepa zastarata v vsakem primeru, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona disciplinske kršitve oziroma za zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa. Zastaranje disciplinske kršitve ne teče v času, ko teče kazenski postopek zoper farmacevtskega strokovnega delavca. Že uvedeni disciplinski postopek zoper farmacevtskega strokovnega delavca za dejanje, za katerega je zoper farmacevtskega strokovnega delavca uveden tudi kazenski postopek, se prekine do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku.
105. DISCIPLINSKI POSTOPEK PRED DISCIPLINSKO KOMISIJO IN DISCIPLINSKIM SODIŠČEM
106. člen Uvedbo postopka zoper farmacevtskega strokovnega delavca zaradi kršitve Kodeksa lekarniške deontologije, kršitve dolžnosti pri izvajanju lekarniške dejavnosti ter kršitve statuta zbornice in drugih aktov ter odločitev zbornice (v nadaljevanju: disciplinski postopek) zahteva tožilec zbornice, če je kakorkoli obveščen o dejstvih in dokazih, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da je farmacevtski strokovni delavec kršil svojo dolžnost. Uvedbo disciplinskega postopka zahteva najpozneje v 30 dneh od prejema obvestila o kršitvi. Tožilca zbornice lahko o kršitvi obvesti vsak član zbornice, organ zbornice, vsaka sekcija zbornice, kdorkoli, ki dela v lekarniški dejavnosti, in drugi zdravstveni delavci ter državni organi. Pobudo za uvedbo disciplinskega postopka lahko poda tudi pacient, njegovi svojci ali zastopnik pacientovih pravic. Obvestilo ali pobuda morata vsebovati navedbo dejstev in dokazov, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da je farmacevtski strokovni delavec kršil svojo dolžnost. Minister lahko zahteva uvedbo disciplinskega postopka. V tem primeru mora tožilec zahtevati uvedbo disciplinskega postopka najpozneje v 15 dneh od dneva prejema zahteve. Tožilec v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka opredeli kršitev farmacevtskega strokovnega delavca ter navede dejstva in predlaga dokaze, ki naj se izvedejo za ugotovitev obstoja kršitve. Če tožilec odstopi od disciplinskega postopka, pisno pojasni razloge, zaradi katerih je odstopil od disciplinskega postopka. Če tožilec odstopi od disciplinskega postopka, katerega uvedbo je zahteval minister, o tem najpozneje v osmih dneh od dneva odstopa obvesti ministra.
107. člen Predsednik disciplinske komisije oziroma disciplinskega sodišča pošlje zahtevo tožilca za uvedbo disciplinskega postopka oziroma obtožbo brez odlašanja farmacevtskemu strokovnemu delavcu, zoper katerega je zahteva oziroma obtožba vložena, (v nadaljevanju: disciplinski obdolženec) v odgovor. Disciplinski obdolženec mora na navedbe v zahtevi oziroma obtožbi odgovoriti v 15 dneh.
108. člen Pisanja se disciplinskemu obdolžencu vročajo po pošti na naslov, ki je kot njegov stalni ali začasni naslov naveden v registru farmacevtskih strokovnih delavcev. Če vročitev na stalni ali začasni naslov disciplinskega obdolženca ni uspešna, se pisanja vročajo preko delodajalca na delovnem mestu. Če tudi ta vročitev ni uspešna, se pisanje nabije na oglasno desko v prostorih zbornice in se po preteku 15 dni šteje za vročeno.
109. člen Po prejemu odgovora disciplinskega obdolženca ali po preteku roka za odgovor lahko predsednik disciplinske komisije oziroma predsednik disciplinskega sodišča pred razpisom obravnave po potrebi odredi, da se opravi predhodna preiskava, in določi člana disciplinske komisije oziroma disciplinskega sodišča, ki opravi predhodno preiskavo. O tem obvesti disciplinskega tožilca in disciplinskega obdolženca. Po opravljeni predhodni preiskavi pošlje predsednik disciplinske komisije oziroma predsednik disciplinskega sodišča spise tožilcu zbornice. Ta lahko v 8 dneh po prejemu spisov spremeni ali dopolni zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka oziroma obtožbo.
110. člen Predsednik disciplinske komisije oziroma predsednik disciplinskega sodišča razpiše obravnavo najpozneje v 30 dneh po prejemu odgovora disciplinskega obdolženca oziroma po preteku roka za odgovor na zahtevo o uvedbi disciplinskega postopka oziroma obtožbo, če disciplinski obdolženec ni podal odgovora v predpisanem roku, oziroma po opravljenih dejanjih iz prejšnjega člena. Če je po opravljeni predhodni preiskavi disciplinski tožilec spremenil ali dopolnil zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka oziroma obtožbo, se spremenjena ali dopolnjena zahteva oziroma obtožba pošlje disciplinskemu obdolžencu z vabilom na ustno obravnavo. Vabilo na obravnavo se disciplinskemu obdolžencu vroči najmanj 15 dni pred dnevom obravnave.
111. člen Obravnava pred disciplinsko komisijo oziroma disciplinskim sodiščem se opravi ustno. Ustna obravnava ni javna, razen kadar disciplinski obdolženec to izrecno zahteva. Ustna obravnava se lahko opravi tudi brez navzočnosti disciplinskega obdolženca, če je bil v redu povabljen, pa izostanka ni pravočasno in utemeljeno opravičil, ali če je sporočil senatu, da se obravnave ne bo udeležil in da naj se upošteva njegov zagovor v odgovoru na zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka ali v predhodni preiskavi. Senat lahko neposredno zasliši priče, če ni mogoče dobiti njihovih pisnih izjav ali če iz okoliščin primera izhaja, da je neposredno zaslišanje prič nujno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Senat lahko sklene, da se v dokazne namene uporabijo zapisniki o izpovedbah soobdolženih, prič, zapisniki o izpovedbah v postopkih pred sodišči, organi zbornice, drugimi državnimi organi, mnenju izvedencev ter drugi listinski dokazi. Disciplinska komisija oziroma disciplinsko sodišče odloči po opravljeni ustni obravnavi. Odločba disciplinske komisije oziroma disciplinskega sodišča mora biti pisno izdelana v 30 dneh od opravljene ustne obravnave.
112. člen Disciplinska komisija lahko disciplinskega obdolženca oprosti, postopek ustavi (če tožilec zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka umakne) ali izreče ukrep.
113. člen Zoper odločitev disciplinske komisije je dovoljena pritožba v 15 dneh od prejema odločbe. Pritožbo lahko vložita farmacevtski strokovni delavec, ki mu je bila izdana odločba v disciplinskem postopku, in tožilec zbornice. O pritožbi zoper odločitev disciplinske komisije odloča disciplinsko sodišče. Odločitev o pritožbi sprejme na seji brez ustne obravnave najkasneje v 60 dneh od prejema pritožbe v obravnavo. Predsednik disciplinskega sodišča preveri, ali je pritožba popolna in pravočasna. Če ni, jo zavrže s sklepom. Popolno in pravočasno pritožbo pošlje predsednik nasprotni stranki v odgovor.
114. člen V postopkih zaradi odvzema licence disciplinsko sodišče ugotavlja obstoj kršitve, zaradi katere je mogoče nosilcu lekarniške dejavnosti odvzeti licenco, ali zavrne obtožbo zoper nosilca lekarniške dejavnosti. Če ugotovi obstoj kršitev, po pravnomočnosti svoje odločitve predlaga izvršnemu odboru zbornice začasen ali trajen odvzem licence. V pritožbenih postopkih zoper odločitve disciplinske komisije, lahko disciplinsko sodišče pritožbo zavrne ali pritožbi ugodi in odpravi odločitev disciplinske komisije oziroma jo spremeni.
115. člen Zoper odločitve disciplinskega sodišča o odvzemu licence je dovoljena pritožba na ministrstvo v 15 dneh od prejema odločbe. Pritožbo lahko vložita disciplinski obdolženec in tožilec zbornice. O pritožbi odloča ministrstvo. Zoper druge odločitve disciplinskega sodišča pritožba ni dovoljena.
116. člen Zbornica obvesti prijavitelja o pravnomočni odločbi disciplinske komisije.
117. člen Stroški disciplinskega postopka so izdatki, ki nastanejo v disciplinskem postopku. Izvršni odbor zbornice podrobno predpiše pravila povrnitve stroškov.
118. člen O izločitvi člana disciplinske komisije odloča predsednik disciplinske komisije. O izločitvi predsednika disciplinskega komisije odloča predsednik senata disciplinskega sodišča. Če je predsednik disciplinske komisije zadržan ali izločen, ga nadomešča imenovani namestnik. V disciplinskem postopku ni mogoče zahtevati izločitve disciplinskega tožilca ali njegovega namestnika.
119. člen Pravnomočna odločba disciplinske komisije in disciplinskega sodišča se vpiše v evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov, ki jo vodi zbornica, ter pošlje izvršnemu odboru zbornice zaradi izvršitve in ministru. V evidenci izrečenih disciplinskih ukrepov so zaradi uporabe podatkov v disciplinskem postopku pri uvedbi ali izrekanju disciplinskih ukrepov vsebovani naslednji podatki iz pravnomočnih odločb o izrečenih disciplinskih ukrepih: – ime in priimek farmacevtskega strokovnega delavca, – naslov farmacevtskega strokovnega delavca, – številka in datum odločbe, – izrečen disciplinski ukrep. Končani disciplinski spisi se vlagajo v arhiv zbornice in se hranijo 10 let od zadnje odredbe. Podatki o izrečenih disciplinskih ukrepih se v evidenci iz prejšnjega odstavka hranijo 10 let po izrečenem disciplinskem ukrepu.
120. člen V postopku pred disciplinsko komisijo in disciplinskim sodiščem se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če z zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost, in s tem statutom ni določeno drugače.
121. KOMISIJE
122. člen Zbornica ima stalne in občasne komisije kot svoja delovna telesa. Stalne komisije zbornice so: komisija za farmacevtska vprašanja, komisija za izobraževanje in komisija za ekonomska vprašanja. Izvršni odbor lahko imenuje tudi druge komisije in delovne skupine za reševanje posameznih strokovnih vprašanj. Izvršni odbor imenuje člane komisije za izvajanje strokovnega nadzora s svetovanjem in komisije za opravljanje preskusa strokovne usposobljenosti. Predsednika in člane komisij imenuje izvršni odbor. Komisije morajo biti sestavljene iz predstavnikov vseh področij lekarniške dejavnosti. Število članov posamezne komisije določi izvršni odbor.
123. člen Komisija za farmacevtska vprašanja pripravlja in predlaga: – strokovna navodila in usmeritve za delo v lekarnah, – usmeritve komisijam strokovnega nadzora s svetovanjem, obravnava ugotovitev teh komisij in predlaga ukrepe izvršnemu odboru, – kadrovske in delovne normative, – mnenja za izdelke, ki so primerni za prodajo v lekarnah, – mnenja in soglasja o primernosti oglaševanja izdelkov, ki se prodajajo v lekarnah.
124. člen Komisija za izobraževanje spremlja, predlaga in pripravlja: – strokovno izpopolnjevanje kadrov v lekarniški dejavnosti, – obvezno strokovno izpopolnjevanje, – pripravništvo farmacevtov in farmacevtskih tehnikov, – specializacije na področju lekarniške dejavnosti, – preskuse znanja, – strokovne izpite farmacevtskih tehnikov, – predpise, ki urejajo izobraževanje farmacevtskih kadrov v lekarniški dejavnosti.
125. člen Komisija za ekonomska vprašanja: – spremlja in analizira poslovanje lekarniške dejavnosti, – obravnava ekonomske probleme lekarniške dejavnosti v odnosih z državo, ustanovitelji, dobavitelji, financerji, uporabniki lekarniških storitev in v odnosih z zaposlenimi, – predlaga oblike in načine reševanja ekonomskih problemov lekarniške dejavnosti.
126. SEKCIJE
127. člen Člani zbornice se lahko za posamezna interesna področja organizirajo v sekcije. Ustanovitev sekcije potrdi skupščina.
128. člen Organi sekcije so zbor sekcije, odbor sekcije in predsednik. Sekcija sprejme pravila s katerimi opredeli naloge sekcije, članstvo, organe sekcije in njihove pristojnosti, program dela ter financiranje nalog, ki so posebnega pomena za sekcijo. Pravila sekcije ne smejo biti v nasprotju s statutom zbornice. Izvršni odbor ugotavlja skladnost pravil sekcije s statutom zbornice.
129. REGISTER FARMACEVTSKIH STROKOVNIH DELAVCEV PRI IZVAJALCU LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI
130. člen Zbornica vodi register farmacevtskih strokovnih delavcev pri izvajalcu lekarniške dejavnosti (v nadaljevanju: register). V register se vpisujejo magistri farmacije, magistri farmacije specialisti in farmacevtski tehniki, ki samostojno opravljajo delo v lekarniški dejavnosti. Podrobnejši postopek in pogoje za vpis in izbris iz registra farmacevtskih strokovnih delavcev predpiše zbornica s splošnim aktom, ki ga sprejme skupščina zbornice.
131. člen Vpis v register se opravi na podlagi vloge farmacevtskega strokovnega delavca, ki jo ta vloži po začetku opravljanja strokovnega dela pri izvajalcu lekarniške dejavnosti. O vpisu v register zbornica izda odločbo v upravnem postopku.
132. člen Za vodenje registra farmacevtskih strokovnih delavcev zbornica zbira naslednje osebne podatke: – priimek in ime, rojstni datum in kraj rojstva; – naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča (kraj, ulica in hišna številka); – državljanstvo; – naziv in naslov delodajalca ter naziv delovnega mesta; – kraj in datum diplome oziroma zaključnega spričevala; – datum strokovnega izpita; – datum in vrsta opravljene specializacije; – datum in trajanje podeljene licence; – datum in vrsta pridobljenega dodatnega specialnega znanja; – datum ter področje pridobljenih znanstvenih nazivov; – pridobljeni strokovni nazivi; – pridobljeni pedagoški nazivi; – članstvo v domačih in tujih strokovnih združenjih; – izjavo o uveljavljanju pravice do ugovora vesti; – druge podatke, ki so potrebni za opravljanje nalog in javnih pooblastil zbornice.
133. člen Farmacevtski strokovni delavec se izbriše iz registra farmacevtskih strokovnih delavcev, če: – izjavi, da ne želi biti več vpisan v register, – preneha opravljati strokovno delo v lekarni, – umre, – mu je s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje poklica, – postane trajno nesposoben za opravljanje svojega poklica, – se ugotovi, da ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za opravljanje strokovnega dela v lekarni. Če je farmacevtskemu strokovnemu delavcu izrečena začasna prepoved izvajanja lekarniške dejavnosti, se ta iz registra izbriše začasno, za čas trajanja prepovedi. Zbornica izda odločbo o izbrisu iz registra farmacevtskih strokovnih delavcev v upravnem postopku.
134. FINANCIRANJE ZBORNICE
135. člen Zbornica se financira iz: – prispevkov članov, – sredstev proračuna, – donacij, – denarnih kazni, izrečenih v disciplinskih postopkih, – daril in volil in – drugih virov. Prispevki članov sta vpisnina in članarina. Vpisnino plača član ob pristopu v zbornico in je namenjena oblikovanju trajnih virov sredstev zbornice, članarino pa vsako leto za pokrivanje odhodkov redne dejavnosti zbornice. Višino vpisnine in način izračuna članarine določi skupščina. Če član ne plača članarine v treh