Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Rogaška Slatina, stran 644

Na podlagi

člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 61/17 – ZUreP-2) in na podlagi
člena Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 67/17) je Občinski svet Občine Rogaška Slatina na
seji dne
2019 sprejel O D L O K o občinskem prostorskem načrtu Občine Rogaška Slatina I. UVODNE DOLOČBE
člen (vsebina odloka)

(1)S tem odlokom Občina Rogaška Slatina (v nadaljnjem besedilu Občina) sprejme občinski prostorski načrt Občine Rogaška Slatina (v nadaljnjem besedilu: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2)Strateški del določa:

Izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine
Zasnovo prostorskega razvoja občine
Zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena
Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
Okvirna območja razpršene poselitve
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
Usmeritve za razvoj v krajini
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

(3)Izvedbeni del določa:

Enote urejanja prostora
Namensko rabo prostora
Splošne prostorske izvedbene pogoje
Podrobne prostorske izvedbene pogoje
Območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) z usmeritvami za pripravo.

(4)Za OPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti na varovana območja.

člen (območje OPN) OPN Občine velja na celotnem območju Občine.
člen (pomen izrazov)

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. Antenski stolp je samostoječ objekt, namenjen javnim elektronskim komunikacijskim storitvam. Nameščen je na terenu. 2. Apartma je bivalna enota namenjena občasnem bivanju v navezavi s turistično dejavnostjo. 3. Bazna postaja je namenjena javnim elektronskim komunikacijskim storitvam; sestavljena je iz antenskega droga, antenskega nosilca z antenami in iz elektronske komunikacijske opreme, nameščene v primernem prostoru ali zabojniku. 4. Bruto tlorisna površina (v nadaljevanju BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836; izračun BTP vključuje površine pod točkama

a)in
b)v točki 5.1.3.1 navedenega standarda (pri čemer se upošteva BTP vseh etaž s svetlo višino nad 2,20 m). 5. Cestni svet je do 2,00 m širok zemljiški pas, merjen od črte, ki jo sestavljajo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest in njihovih elementov določene končne točke prečnega profila cestnega telesa z napravami za odvodnjavanje in brežinami ceste. 6. Dopolnilna gradnja je gradnja objekta v vrzeli med obstoječimi zakonito zgrajenimi objekti. 7. Dozidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta do največ 50 %. 8. DPN je kratica za državni prostorski načrt. 9. Družinski hotel je manjši hotel ali gostišče oziroma penzion, običajno v upravljanju družine z do 50 ležišči. 10. Drevored je linijska zasaditev več kot petih dreves. 11. Dvojček sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji. 12. Dvoriščna fasada objekta meji na dvorišče, notranji atrij objekta ali na zelene površine, ki pripadajo objektu. 13. Družinska hiša je prostostoječa eno- ali dvostanovanjska stavba. 14. Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. 15. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo štejejo tudi pritličje (P), mansarda (M) ali terasna etaža (T). Klet in podstrešje kot etaža nista posebej označena, ker je v skladu s pogoji tega odloka gradnja kleti in izkoriščenost podstrešja dopustna pri vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektih. Klet je lahko izvedena tudi v več nivojih (etažah), če to omogočajo geomehanske in hidrološke značilnosti zemljišča namenjenega gradnji. 16. Etažnost stavbe je določena s številom etaž nad terenom. 17. EUP je kratica za enoto urejanja prostora. 18. Faktor izrabe (v nadaljevanju FI) je razmerje med BTP stavbe in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FI se ne upoštevajo BTP kleti, ki so namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije). 19. Faktor zazidanosti (v nadaljevanju FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom in površino parcele, namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči. Upoštevajo pa se površine tlorisne projekcije največjih zunanjih dimenzij vseh enostavnih in nezahtevnih objektov nad terenom ter površine uvoza v klet in izvoza iz kleti. 20. Faktor zelenih površin (v nadaljevanju FZP) je razmerje med zelenimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji stavb. 21. Frčada je dvignjeni del strehe, namenjen osvetljevanju podstrešnega prostora. 22. Gabarit stavbe pomeni višino in tloris stavbe na terenu; višinski gabarit stavbe pomeni višino stavbe do kapi; tlorisni gabarit stavbe pomeni površino prve etaže stavbe na stiku terenu. 23. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom Občine, ter tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, elektronsko komunikacijsko in prometno infrastrukturo. 24. Gradbeni inženirski objekt je namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih potreb in interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in podobno). 25. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt. 26. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega obrata namenjen osnovni dejavnosti. 27. Historično območje ožjega mestnega središča obsega območje Zdraviliškega in Južnega parka in je varovano z Odlokom o razglasitvi zdraviliškega kompleksa Rogaška Slatina za naselbinski spomenik (Uradni list RS, št. 85/97). 28. Javna površina je površina v javni rabi, ki je pod enakimi pogoji namenjena in dostopna vsakomur. 29. Javna cesta je prometna površina splošnega pomena za cestni promet, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Javne ceste so državne in občinske ceste. 30. Klet je del stavbe, katerega prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Za klet se šteje tudi etaža stavbe, ki ni v celoti vkopana, če je vsaj ena stran te etaže stavbe v celoti vkopana. 31. Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del spodnjega sloja strešne konstrukcije. 32. Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki ima enotno vodstvo in se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. 33. Manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte. 34. Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe pod poševno streho. Poševna streha se umika neposredno iz ravnine fasade proti stavbi pod naklonom. 35. Medetaža je vmesna etaža med dvema etažama stavbe, ki ne obsega več kot 70 % BTP spodnje polne etaže in se šteje za samostojno etažo. 36. Medsosedska ograja je ograja za lastne potrebe, namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na parcelo, namenjeno gradnji, zaradi zagotavljanja zasebnosti. 37. Nadomestna gradnja je odstranitev obstoječega objekta in gradnja novega objekta po določbah tega odloka. 38. Nadomestna kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so namenjena za usposobitev za kmetijsko rabo. 39. Nadzidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta nad nivojem terena brez povečanja zazidane površine objekta. 40. Naselje je območje strnjeno grajenih stavb z različnimi namembnostmi s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, in površinami, predvidenimi za širitev. V kolikor v tem odloku ni drugače navedeno, se izraz naselje uporablja skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 61/17 – ZUreP-2) za območje naselja. 41. Naselbinska dediščina je nepremična dediščina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo območje poselitve. 42. Natura 2000 je mreža posebej varovanih območij Natura 2000. Njen namen je ohranjanje biotske raznovrstnosti, in sicer tako, da varuje naravne habitate ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, pomembnih za Evropsko unijo. 43. Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja ali nevarna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim. 44. Neizkoriščeno podstrešje je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod streho. Ti prostori ne služijo dejavnostim oziroma namembnosti objekta. 45. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom nestanovanjskih. 46. Nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba. 47. Nevarna gradnja je nedovoljena gradnja in pomeni, da gradnja, ki se izvaja, ali že zgrajeni objekt ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico. 48. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. 49. Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi. 50. Objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno. Glede na obliko in vrsto se delijo na: samostoječe table oziroma stenske table, svetlobne vitrine, plakatne stebre, svetlobne prikazovalnike in na druge objekte za oglaševanje, kot so obešanke na drogovih javne razsvetljave, transparenti, platna na slepih fasadah stavb ali na gradbenih odrih, slikovno in pisno obdelane stene stavb in podobno. Kadar so objekti za oglaševanje nameščeni na fasadah stavb, se obravnavajo kot panoji po predpisih, ki razvrščajo objekte glede na zahtevnost. 51. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in sončna energija. 52. Obstoječi objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem ali je bil zgrajen pred letom 1967. 53. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se vzpostavi prejšnje stanje. 54. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki. 55. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše ljudi, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno, pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi in funkcionalno ovirane osebe z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi. 56. Otroško igrišče je površina, namenjena in urejena za igro mlajših otrok (do 12 let), opremljena z igrali, klopmi in podobno opremo ter zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo. Otroško igrišče je lahko namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja. 57. Parcela, namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov (gradbena parcela), na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. 58. PIP je kratica za prostorske izvedbene pogoje. 59. PPIP je kratica za podrobne prostorske izvedbene pogoje. 60. Počitniška hiša je stavba namenjena občasnemu bivanju. 61. Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov ter drug poseg v objekt ali na njem in v fizične strukture na terenu in pod njim. 62. Poseg na objekt ali območje varovano na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine pomeni vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote zaradi katerih je objekt ali območje pridobilo ta status (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine). 63. Praviloma: izraz pomeni, da gre za priporočilo, ki ga je treba upoštevati razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal in iz drugih utemeljenih razlogov ni mogoče. Odstopanje od določil mora biti usklajeno z javnim interesom in varstvenimi režimi pri čemer morajo biti odstopanja od določil obrazložena in utemeljena v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za izvedbo posega. 64. Pretežno pomeni več kot 50 %. 65. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad kletjo ali zemeljsko površino (do največ 1,40 m nad zemeljsko površino, razen v primeru drugega stavka 28. točke tega odstavka). 66. Prikaz stanja prostora vsebuje grafični in tekstualni del, in se ves čas posodablja in javno objavlja. Vsebuje prikaze dejanskega stanja v prostoru, ki vključuje prikaz stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč ter prikaz varstvenih, zavarovanih, degradiranih, ogroženih in drugih območij, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim. 67. Raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije. 68. Referenčna višina objekta je višina določenega obstoječega objekta, po katerem se morajo ravnati višine novih stavb. 69. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture. 70. RPE je kratica za Register prostorskih enot. Osnova Registra prostorskih enot je integrirana podatkovna baza z lokacijskimi in opisnimi podatki. V registru so evidentirane tudi vse hišne številke in se povezuje s katastrom stavb. 71. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali gornji stični rob strešin in je najvišja točka stavbe. 72. Splavnica je bazen v prekopu ali na reki, v katerem se z dviganjem oziroma spuščanjem vode omogoča prehod plovilom. 73. Sprememba namembnosti pomeni, da se objektu ali delu objekta spremeni namen, kot ga določa predpis o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov ali ta odlok. 74. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom namenjenih bivanju. 75. Stavba je objekt z enim ali več prostori, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti. 76. Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt oziroma so namenjeni gradnji objektov. 77. Športni park obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene športni rekreaciji, kakovostnemu športu in vrhunskemu športu. Obsega program športa in stavbe za dvoranske športe (košarka, odbojka, rokomet, squash, badminton in tenis, plavalni zimski bazeni, telovadnice, drsališča in podobno) s prostori za športnike, lahko tudi s prostori za kratkotrajno namestitev športnikov, gledalce, ter površine za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke. 78. Športni center obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene kakovostnemu športu in vrhunskemu športu (vadbi oziroma organizaciji vrhunskih športnih dogodkov). Obsega več športnih objektov in naprav za različne športe z racionalnim izkoriščanjem spremljajoče infrastrukture (tribune, parkirišča, komunalna infrastruktura) ter specializirana športna igrišča in naprave (hipodrom, velodrom, regatni center, smučišča in žičniške naprave in podobno). 79. Tehnološki park je območje, v katerem delujejo podjetja z razvitimi tehnologijami in storitvami z visoko vsebnostjo znanja. V tehnološkem parku je prisotna tesna prostorska povezanost z raziskovalnimi centri, univerzo in gospodarstvom. 80. Terasna etaža (T) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe in neposredno pod ravno ali poševno streho z naklonom do 7º. BTP terasne etaže ne sme presegati 70 % BTP zadnje etaže pod vencem stavbe. 81. Trg je odprta javna površina, ki je delno ali v celoti obdana s stavbami, primerna za zbiranje ljudi. 82. Trgovina na drobno vključuje dejavnosti pod šifro 47 (Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), razen dejavnosti pod šifro 47.3 (Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08). 83. Ulični niz so objekti ob ulici med dvema križiščema cest. 84. Ulična fasada je stran objekta, ki tvori ulični niz. 85. Ulična gradbena črta je linija, ki jo tvori niz najmanj treh obstoječih objektov ob ulici. 86. Varovalna ograja je namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, avtocest ali drugih javnih cest, železnic, pristanišč, žičnic, smučišč, nestanovanjskih stavb, vojaških objektov in drugih površin, v katerih se opravlja dejavnost. 87. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s področnimi predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture. 88. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila, vila blok, ploščica, hiša v terasah, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti). 89. Veduta je pokrajina ali njen del, ki se vidi z določene točke. 90. Venec stavbe je najvišja točka fasade ali lom med fasado in streho. 91. Vila blok je večstanovanjski objekt z največ 6 stanovanji višine P+2+M oziroma T. Zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne programske posebnosti (nadstandardna površina bivalnih prostorov, podzemne garaže, velik delež odprtih zunanjih površin na stanovanje ipd.). 92. Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko slemena stavbe s poševno streho (eno ali večkapnica) ali na vencu stavbe z ravno streho (v primeru gradnje na nagnjenem terenu se višina stavbe meri od najnižje kote stavbe na terenu in najvišjo točko stavbe). Dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimnik, inštalacijske naprave, sončni zbiralnik ali sončne celice, dostop do strehe, jaški in strojnice dvigal, ograja, objekt in naprava elektronske komunikacijske infrastrukture. 93. Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov. 94. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Vrste vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve objektov. 95. Zbiralnica ločenih frakcij odpadkov je prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov te frakcije prepuščajo. 96. Zbiralnik za kapnico je montažen ali obzidan in nadkrit (lahko tudi vkopan) prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe. 97. Zbirni center za odpadke je pokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij odpadkov, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. 98. Zbirno mesto odpadkov je prostor za stalno, redno in nemoteno ločeno zbiranje odpadkov v posodah do dneva prevzema na prevzemnem mestu. 99. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. 100. Zelene površine so urejene in opremljene (otroška igrišča, klopi, spominska obeležja ipd.) ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so ureditvi okolice objektov, preživljanju prostega časa, izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človekovega okolja. Zunanja površina objekta v javni rabi je površina, ki je potrebna za normalno obratovanje objekta. 101. Zeleni sistem so območja z namensko rabo površine za oddih, rekreacijo in šport znotraj Urbanističnega načrta mesta Rogaška Slatina z oznakami ZSa, ZSb, ZSc, ZSd in ZSe. Te površine so trajno namenjene zaledju zdraviliške dejavnosti mesta. Na njih se lahko ohranja obstoječa kmetijska raba. Primarno pa so namenjene zelenim površinam zdravilišča. Na njih so v pretežni meri zapovedani kulturni (spomeniški) in krajinski režimi. Ta območja so nujno potrebna zaradi specifike zdraviliškega turizma, ki potrebuje veliko odprtega prostora za sprehajanje, rekreacijo, regeneracijo in rehabilitacijo zdraviliških gostov. 102. Zidanica je gospodarski objekt namenjen spravilu pridelkov in orodja.

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prvem odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi.

(3)Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz drugih členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.

(4)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. 4. člen (sestavni deli OPN s prilogami)

(1)OPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.

(2)Tekstualni del predstavlja ta odlok s Prilogo 1 (Podrobni prostorski izvedbeni pogoji in usmeritve za občinske podrobne prostorske načrte).

(3)Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte: – Prikaz zasnove prostorskega razvoja občine 01 – Prikaz zasnove gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra 02 – Prikaz okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in razpršene poselitve 03 – Prikaz usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo 04 – Prikaz usmeritev za razvoj v krajini 05 – Prikaz usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč 06

(4)Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:

Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture
Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev
Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture
Prikaz območij enot urejanja prostora, občinskih podrobnih prostorskih načrtov in državnih prostorskih načrtov
Legenda.

(5)Okoljsko poročilo z dodatkom za varovana območja. II. STRATEŠKI DEL

člen (splošne določbe) Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in PIP ter zasnovo GJI lokalnega pomena, območja naselij ter območja razpršene poselitve.
člen (izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine)

(1)Strategija prostorskega razvoja občine sledi izhodiščem Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije. Prostorski razvoj občine sloni na uravnoteženi rabi prostora, upoštevanju regionalnih posebnosti in ohranitvi naravnih in ustvarjenih kvalitet.

(2)Občina Rogaška Slatina je del subregije Obsotelje in Kozjansko, ki je ena izmed subregij Savinjske razvojne regije.

(3)Izhodišča prostorskega razvoja obsegajo:

Prostorska strategija izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja občine. Osnovni cilj prostorskega načrtovanja v občini je uvajanje načel trajnostnega razvoja kot celostnega pristopa k načrtovanju, oziroma pripravi razvojne strategije občine.
Razvoj Rogaške Slatine kot središče regionalnega pomena (v somestju s Šmarjem pri Jelšah);
Načrtovanje poselitvenega in infrastrukturnega omrežja, ki bo enakovreden sosednjim središčem v regiji;
Okrepitev centralnih, upravnih, gospodarskih in oskrbnih funkcij za celotno gravitacijsko območje občine;
Ohranjanje krajinske pestrosti;
Umeščanje prostorskih ureditev in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku tako, da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost. Poleg tega se z ureditvami ne sme povzročati poslabšanja stanja voda in vodnega režima. Cilj je tudi ohranjanje retencijskih sposobnosti območij in zagotovitev njihove ponovne vzpostavitve, če je to mogoče;
Ohranjanje kakovostne kulturne krajine z ohranjanjem kmetijske rabe prostora ter preprečevanjem razpršene gradnje oziroma izvajanjem njene sanacije;
Ohranjanje značilnega stavbarstva, kulturne, tehnične in umetnostno zgodovinske dediščine;
Ohranjanje zavarovanih območij narave, naravne vrednote in biotsko raznovrstnost (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000);
Ohranitev zdravega in kakovostnega bivalnega okolja;
Na lokalni ravni zagotavljanje enakomerne infrastrukturne opremljenosti;
Ohranjanje in razvoj turistične dejavnosti;
Ohranjanje in razvoj proizvodnih dejavnosti z dodano vrednostjo.
člen (cilji prostorskega razvoja občine)

(1)Skladen razvoj občine po načelih trajnostnega razvoja, v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami;

(2)Racionalen in učinkovit prostorski razvoj:

Z zmerno rastjo prebivalstva v občini in omejevanjem pretirane urbanizacije doseči še dopustno obremenitev prostora.
Z zmernim zgoščanjem, dograjevanjem in širitvijo naselij, uvajati delne prenove znotraj naselij in s tem izboljševati izkoriščenost stavbnega fonda ter s saniranjem razvrednotenih stavbnih zemljišč zagotoviti racionalno rabo prostora.
Zagotoviti uravnotežen razvoj stanovanjskih, oskrbnih, proizvodnih in storitvenih zmogljivosti v naseljih.
S prostorskim načrtovanjem doseči usklajenost sektorskih strategij razvoja ter doseči gospodarski učinkovitost in socialno povezanost v naravnem in bivalnem okolju.
Uvajati proizvodne programe z večjo dodano vrednostjo in udeležbo znanja in inovativnih sposobnosti, ter manjšo porabo energije ob upoštevanju varovanja okolja in smotrne rabe prostora.
Zagotovitvi več delovnih mest.
Dopolnjevati naselja z boljšo opremljenostjo raznovrstnih dejavnosti.
Zagotoviti zadostne količine različnih stanovanj.
Še dodatno izboljšati turistično ponudbo v občini (zgraditi avtokamp, povečati nastanitvene kapacitete, izboljšati kongresni turizem, dodatno razviti turistične kmetije, urediti turistične in kolesarske poti v občini, razviti pohodništvo in rekreacijo v krajini).
Zagotoviti smotrno rabo in zaščito neobnovljivih naravnih virov in zagotavljanje ekološkega ravnovesja.
Omogočati trajnostno rabo kulturne dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne bo povzročala degradacije ali celo izgube dediščinskih lastnosti.

(3)Razvoj policentričnega omrežja naselij in skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi:

Usmerjanje poselitev znotraj okvirnih območij naselij na način, da se bodo prvenstveno izkoristile proste in nezadostno izkoriščene površine v naseljih.
Prenova in sanacija degradiranih območij v naseljih.
Opredelitev novih okvirnih območij naselij na osnovi analiz.
Zagotovitev nadaljnjega razvoja naselij v okviru Savinjske razvojne regije.
Doseči usklajeno medobčinsko partnerstvo, ki je usmerjeno na tista področja, kjer je razvojni zaostanek območja najbolj pereč.

(4)Kvalitetni razvoj naselij in varstvo okolja:

Zagotoviti rast komunalnega in bivalnega standarda in kvaliteto življenja v naseljih.
Izvajati kvaliteto bivalnega okolja z prenovo in oživljanjem naselij z sanacijo degradiranih območij v naseljih.
Izboljšati strukturo stanovanjske gradnje z poenoteno tipologijo.
Zagotoviti ohranjanje kulturne raznovrstnosti, ki je temelj nacionalne in lokalne prepoznavnosti.
Upoštevati javno korist varstva dediščine in omogočati celostno ohranjanje kulturne dediščine s katerim se zagotavlja nadaljnji obstoj in obogatitev dediščine, njeno vzdrževanje, obnovo, prenovo, uporabo in oživljanje.
Izoblikovati prostorske mehanizme zaustavljanja trendov nekakovostne urbanizacije in s tem degradacije naselbinske dediščine.
Izboljšati vsebino prostorskih aktov, ki bodo fleksibilnejši in ki bodo upoštevali veliko posebnosti.
Pri načrtovanju razvoja poselitve se upošteva varstvene pogoje in usmeritve za ohranjanje zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti v okviru ohranjanja naravnih kakovosti.

(5)Učinkovito gospodarsko javno infrastrukturo:

Doseči trajnostno energetsko oskrbo, predvsem pa smotrno rabo energije v naseljih.
Izboljšati povezanost infrastrukturnih sistemov s Hrvaško na področju energetike, telekomunikacij in prometa. Izvajati načrtno pripravo stavbnih zemljišč za gradnjo.
Izboljšanje prometnega položaja Rogaške Slatine z razvojem (predvsem obnovo) cestnega in železniškega omrežja.
Izboljšanje dostopnosti posameznih programov z izgradnjo (rekonstrukcijo) vpadnic v naselje Rogaška Slatina.
Vzdrževanje kakovosti lokalnega cestnega omrežja in ureditev prometne infrastrukture v osrednjem naselju na način, ki bo v večji meri upošteval turistični značaj središča naselja.
Izgradnja mreže kolesarskih stez in pešpoti.
Pri načrtovanju novih in prenove obstoječih energetskih objektov in naprav mora biti izkazani pozitivni vplivi na urbani razvoj, na okoljevarstveno in na družbeno sprejemljivost. Zaradi ekoloških prednosti se bo bistveno povečala poraba zemeljskega plina v urbanem okolju.
Pospešiti razvoj sodobnih tehnologij za prenos informacij, ki nadomeščajo prevoz.
Zmanjševati negativne vplive prometa in prometnega omrežja omogočiti uravnotežen prostorski razvoj in izboljšati kvaliteto javnega potniškega prometa. Pri načrtovanju cestnega omrežja je potrebno upoštevati smotrno rabo prostora in v največji meri uporabiti obstoječe infrastrukturne koridorje.

(6)Uravnotežena krajina:

Pri načrtovanju razvoja krajine se upošteva varstvo zavarovanih območij, naravne vrednote in ohranjanje biotske raznovrstnosti s poudarkom ohranjanja narave v okviru ohranjanja naravnih kakovosti.
Ohranjanje naravnih ekosistemov in habitatov z namenom zmanjševanja ogroženosti živalskih in rastlinskih vrst.
Zagotavljanje pluralnosti različne rabe prostora tako podeželskega kot urbanega območja v skladu s prostorskimi možnostmi in krajinsko sliko.
Smotrno rabo in zaščito neobnovljivih virov in zagotavljanje ekološkega ravnovesja.
Zagotoviti ustrezno oblikovanje naselij in krajine.
Ohranjati in varovati okoljsko pomembne človeške, kulturne in družbene vrednote kot nujne sestavine razvoja in izboljševanja kakovosti življenja.
Zagotoviti pestrost in skladnost kulturne krajine in neokrnjeno biološko in krajinsko pestrost.
Varovati kmetijska, zlasti ravninska njivska zemljišča.
Uvajati varčno in večnamensko rabo tal in virov.
Zaustavitev nadaljnje širitve razpršene gradnje v odprtem prostoru.
Sanirati obcestno razpršeno gradnjo.
Na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je treba sistemsko rešiti nevarnost pred poplavami in plazovitostjo v občini.
Na področju kmetijstva v občini je potrebno razvijati dopolnilne dejavnosti na kmetijah v povezavi z turizmom.
Na področju rudarstva je potrebno izvršiti revitalizacijo opuščenih dnevnih kopov.
Na področju okoljskih dejavnosti je treba zavarovati potencialno pomembne vire podtalnice.
Ohraniti naravne ekosisteme in habitate z namenom zmanjševanja ogroženosti živalskih in rastlinskih vrst.
Varovati vodne vire, urejanje in varovanje odtočnega režima ter varstvo kakovosti voda.
Vsa divja odlagališča na območju občine je treba evidentirati in jih čim prej sanirati, prednostno tista na vodovarstvenih območjih in območjih varovanja narave ni kulturne dediščine.

(7)Produktivno kmetijstvo:

razvoj podeželja kot turizmu komplementarnega prostora;
razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v povezavi s turizmom;
specializacija v panoge, ki zahtevajo več delovne sile in manj površin;
povezava kulturne dediščine in ponudbe na podeželju s tematskimi potmi;
ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč s smotrnim umeščanjem dejavnosti, infrastrukture in poselitve;
spodbujanje ekološkega načina kmetovanja in kmetovanja brez genetsko spremenjenih organizmov.
člen (zasnova prostorskega razvoja občine)

(1)Prihodnji prostorski razvoj občine temelji na izdelanih strokovnih podlagah, predvsem na analizi stanja in teženj v prostoru ter ranljivosti prostora. Pri zasnovi prostorskega razvoja občine se upoštevajo izhodišča nadrejenih prostorskih aktov na državni in regionalni ravni ter smernice nosilcev razvoja prostora.

(2)Pri umeščanju dejavnosti v prostor je potrebno upoštevati združljivost dejavnosti in rabo prostora.

(3)Prostorske ureditve oziroma dejavnosti se umešča izven poplavnih, erozijskih in plazovitih območij. Pri umeščanju novih dejavnosti v gospodarske cone naj investitor zagotovi izdelavo strokovne študije obremenitve s hrupom, v kateri bo izkazano, da dejavnosti in z njo povezani prometni tokovi ne bodo prekomerno obremenjevali okolja s hrupom.

(4)Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti v občini so:

Nadaljnji razvoj poselitve bo prednostno usmerjen v notranji razvoj obstoječih naselij, v zapolnjevanje prostorskih potencialov le-teh.
V Občini Rogaška Slatina so za širitev in krepitev središč predvidena naselja Rogaška Slatina, Zgornja Kostrivnica, Sv. Florijan in Podplat.

(5)Omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij:

Mesto Rogaška Slatina je v somestju s Šmarjem pri Jelšah središče regionalnega pomena. Hkrati je tudi občinsko središče.
Lokalna središča so Podplat, Zgornja Kostrivnica in Sveti Florijan.
Edino naselje urbanega tipa je mesto Rogaška Slatina. Podplat predstavlja tip prevladujočega urbanega naselja. Naselji Zg. Kostrivnica in Sv. Florijan predstavljajta središči ruralno urbanega tipa, v katerih je zagotovljena enakovredna vsakodnevna oskrba prebivalstva. Ostala naselja pa so prevladujoče ruralna naselja.

(6)Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji:

Rogaška Slatina in Podplat sta pomembni prometni vozlišči.
Na področju obstoječih cestnih povezav v občini bo dan poudarek vzdrževanju in rekonstrukciji lokalnih cest in javnih poti.
Razvoj javnega potniškega prometa temelji na izboljšanju pogostosti prometa in širitvi avtobusnih potniških linij.
Dogradil se bo sistem turističnih in rekreativnih poti (omrežje kolesarskih in pešpoti).
Železniški promet ostane v dosedanjih okvirjih.

(7)Druga za občino pomembna območja:

Vse dejavnosti, ki temeljijo na izkoriščanju naravnih virov, se usmerijo v skladu z načeli o vzdržnem razvoju – omejuje se prekomerno izkoriščanje in upošteva področne, okoljske in naravovarstvene predpise.
Na področju kmetijstva prevladujejo zemljišča za vinograde, sadjarstvo, poljedelstvo in intenzivno živinorejo. Poljedelstvu so namenjene površine v celotnem ravninskem predelu občine, območja s primerno klimo in zemljo so rezervirana za sadjarstvo in vinogradništvo, medtem, ko je blago razgiban svet najprimernejši za intenzivno živinorejo. V druga kmetijska zemljišča spadajo strme lege, ki so primerne za ekstenzivno živinorejo.
Na področju gozdarstva prevladujejo lesno proizvodni gozdovi, ki obsegajo dobrih 95 % vseh gozdnih zemljišč v občini. Največja območja strnjenih gozdnih površin se nahajajo na območju Boča in Plešivca.
Vodna zemljišča v občini so precej razvejana. Glavni vodni tok je reka Sotla, Poplavna območja se pojavljajo ob Sotli, Mestinjščici, Negonjščici, Ločnici, Teršnici, Gabrniku, Ratanskem potoku, Irskem potoku in Tržiščem potoku.
V občini je 11 odprtih kopov, gre predvsem za kamnolome tehničnega kamna – dolomita, apnenca, andezita in andezitnega tufa. Odprti kopi se po izrabi surovin sanirajo in rekultivirajo.
Odlagališče komunalnih odpadkov Tuncovec je obratovalo do
2013, ko so se komunalni odpadki začeli odvažati na skupno odlagališče v Bukovžlak. V neposredni bližini je predvidena ureditev gospodarske cone in odlagališča za nenevarne industrijske odpadke, ki so posledica steklarske dejavnosti v občini. Na območjih teles odlagališč odpadkov je do izdaje odločbe o prenehanju okoljevarstvenega dovoljenja skladno s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, dopustno načrtovati in izvajati zgolj tiste posege v prostor, ki so potrebni zaradi obratovanja odlagališča in spremljanja stanja na njih, pri čemer je za izvedbo teh posegov treba pridobiti mnenje ministrstva, pristojnega za okolje. Ne glede na določbe veljavnih prostorskih aktov gradnja drugih objektov ali izvajanje drugih posegov v prostor ni dovoljena.
Turizem je potrebno razvijati na celotnem območju občine, predvsem pa v zdraviliškem delu mesta Rogaška Slatina (vključno s širšim severnim in južnim delom) ter ob meji s Hrvaško v smeri proti Podčetrtku.

(8)Območja ohranjanja narave

Ohranja se zavarovana območja narave, naravne vrednote in območja z visoko biotsko pestrostjo.
Na območju občine je več zavarovanih območij narave: krajinski park Boč – Plešivec, naravni spomenik Skalne pečine pod Galko, naravni Potok pod Plešivcem, naravni spomenik Trstičje pri Zg. Gaberniku, naravni spomenik kostanja pri Mateju, spomenik oblikovane narave Drevesni in gozdni parki zdravilišča Rogaška Slatina in gozdovi v njegovi okolici, naravni spomenik Rastišče velikonočnice na Boču, naravni spomenik Črni topol na Boču.
Na območju občine je večje število naravnih vrednot različnih zvrsti in pomena.
Kot ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (območja Natura 2000) sta opredeljeni območje Boč- Haloze-Donačka gora in Sotla s pritoki.

(9)Območja varstva kulturne dediščine

V Občini Rogaška Slatina se z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnava dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in hkrati kot razvojni dejavnik in prostorski potencial.
Dediščina se varuje glede na tip (arheološka dediščina, naselbinska dediščina, sakralna stavbna dediščina, profana stavbna dediščina, memorialna dediščina, vrtnoarhitekturna dediščina) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina).
Občina Rogaška Slatina ima bogato kulturno dediščino. Pri načrtovanih posegih se na podlagi veljavne področne zakonodaje upošteva varstvene režime za registrirano kulturno dediščino in njena vplivna območja. Varstvene režime in usmeritve, ki veljajo za posamezno enoto kulturne dediščine se upošteva pri pripravi enot urejanja prostora, opredeljevanju namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev.
Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, urejanje infrastrukture.
Poleg objektov dediščine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine, določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki se varujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem območju se varuje tudi druga kulturna dediščina, če je vedutno izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega območja.
Kulturna dediščina se varuje, ohranja in predstavlja na kraju samem. V izjemnih primerih, če ni nobene druge možnosti več, se lahko varstvo stavbne dediščine zagotavlja tudi v tako imenovanem muzeju na prostem.
Ohranja se stavbna dediščina na podeželju, ki se jo v kar se da največji možni meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi določenega območja. Kulturna dediščina se vključuje v tematske kulturne ali rekreacijske poti, v katere se po možnosti vključujejo tudi objekti in območja memorialne dediščine.
Pri varovanju arheološke dediščine se zagotavlja varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij. Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav.
Na območju stavbne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.
Pokriti vodotoki v zdraviliškem delu mesta Rogaška Slatina so sestavni del grajene stavbne dediščine.

(10)Območja varstva kakovosti okolja: 1. Območja prepoznavnosti so gozd, gozdni rob, gozdne gruče, obvodna zemljišča in osamelci. Prepoznavna kulturna krajina je značilna struktura njivskih kmetijskih površin.

(11)Urbana središča, za katera se izdela urbanistične načrte:

Na območju občine se izdela urbanistični načrt za mesto Rogaška Slatina. Podrobnejša določila glede varovanja in obsega kulturne dediščine v historičnemu območju ožjega mestnega središča se določijo skladno s
točko prvega odstavka tretjega člena tega odloka.
člen (zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra)

(1)Občina bo razvijala gospodarsko javno infrastrukturo, tako da bo zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnosti za uravnotežen družben in prostorski razvoj. Hkrati bo zagotavljala razumne cene za komunalne proizvode in storitve, ustrezno cenovno politiko ter racionalno porabo sredstev in dela za optimalno oskrbo prebivalcev. Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena je potrebno zagotoviti, da je le-ta v prostor umeščena tako, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta.

(2)Prometna infrastruktura:

Rekonstrukcija obstoječega omrežja cest v občini bo obsegala dograditev manjkajočih priključkov in delov naselij na zbirne ceste in manjkajočih notranjih povezav, ureditev nepreglednih križišč, ureditev pločnikov, ureditev avtobusnih postajališč in javne razsvetljave ter ureditev najnujnejših prehodov železniške proge.
V naselju Rogaška Slatina je potrebno zaradi povečanih potreb po parkirnih mestih omogočiti dodatne parkirne površine.
S turističnega vidika sta pomembni lokalni cesti Rogaška Slatina–Vonarje–Sodna vas in Rogaška Slatina–Boč. Zaradi izboljšanja turistične ponudbe je načrtovano oblikovanje osmih vinskih cest.
Obstoječi odseki kolesarskih poti v občini se bodo postopoma dograjevali v predvideno omrežje kolesarskih poti, ki se bodo navezovale na regionalno kolesarsko omrežje in na povezave s sosednjimi občinami.

(3)Energetika:

Lokalni energetski koncept temelji na obstoječem elektroenergetskem vodu v pristojnosti ELES-a, zaradi povečanih potreb je predvidena gradnja vzporednega 400 kV daljnovoda. Daljnovod DV 1x400 je sicer navezan na državno elektroenergetsko omrežje prek Celja.
Plinovodi M1, M2 in M4 predstavljajo magistralne plinovode. Zaradi povečanih potreb se načrtuje povečanje zmogljivosti obstoječih plinovodov M1 in M
Predhodno aktiviranje neaktivnih priključkov.

(4)Komunikacijsko omrežje:

Telekomunikacijsko omrežje, ki je razvito v Rogaški Slatini, Irju, Cerovcu, Spodnjem Sečovem in Spodnji Rjavici, je potrebno razširitve in posodobitve, predvsem na področju telefonskih storitev.
Na območju občine ni predvidenih novih medkrajevnih TK vodov, razen dograditev in širitev obstoječih TK kapacitet zaradi povečanih potreb.

(5)Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja:

Celotno občinsko kanalizacijsko omrežje se nahaja v naselju Rogaška Slatina in je le delno izgrajeno. Gre za kanalizacijski sistem mešanega tipa z razbremenitvami. Delež gospodinjstev z dostopom do omrežja znaša 98 %, 100 % pokritost pa se načrtuje do leta
Občinsko vodovodno omrežje, na katerega je priključenih 98 % gospodinjstev, je dobro razvejano, vendar je v slabem stanju, saj prihaja do 30 % izgub. Slednje zahteva rekonstrukcijo javnih vodovodov tudi z izgradnjo novih.

(6)Vodnogospodarstvo

Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se upošteva: – da se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost; – da se z ureditvami ne poslabšuje stanje voda in vodni režim oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi; – da se ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče; kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda; – da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča se splošno rabo vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa predpis o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
Upravljanje voda: Na poplavnih in erozijskih območjih je potrebno prostorske ureditve in dejavnosti izvajati tako, da ne bodo sprožili naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. Redno vzdrževanje vodotokov bo usmerjeno k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, kot so jezovi, pragovi in drugi objekti, ki se bodo redno obnavljali. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo naravni habitati značilni za območje.
Vzpostavijo se tudi ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora vodotokov ter pritokov, pri čemer se vzdržujejo vodni objekti na teh vodotokih. Pri neobhodnih oziroma začasnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih mora ostanek pretoka oziroma akumulacija vode zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov – izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in povezanost habitatov vrst, vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej ter ohranjati ekološko sprejemljiv pretok.
Varstvo pred škodljivim delovanjem voda: Zagotavlja se varnost naselij pred visokimi vodami ter pri tem uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retenzijske površine in mokrišča, vode se zadržuje v povirnem delu.
Raba vode in ureditve v obvodnem prostoru: vodotoki z obvodnim prostorom se skladno s prostorskimi možnostmi in naravovarstvenimi omejitvami nameni turističnim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvaja ob ohranjanju morfoloških značilnosti vodotokov, obvodnega prostora, značilnosti posameznih ekosistemov ter kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine. Na vodnem in priobalnem zemljišču se razen v izjemnih primerih ne posega v prostor v pasovih, kot jih določajo predpisi o vodah. Rekreacijska območja se lahko urejajo le tam, kjer je mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne pomenijo spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov.
Oskrba s pitno vodo, vodo za gospodarsko rabo in vodo za prostočasne dejavnosti se zagotavlja iz javnega vodovodnega omrežja. Raziskale se bodo tudi možnosti za izkoriščanje še neodkritih in nezajetih vodnih virov. Zavaruje se vsa zajetja v občini. Na območju občine naj se vzpostavi enotna evidenca vseh virov mineralne vode in predvidi njihovo zavarovanje.
V središču mesta Rogaška Slatina je precejšen del vodotokov pokrit. Vanje so speljani komunalni vodi. Te komunalne vode je potrebno odstraniti in zgraditi ustrezne kolektorje.
Na severnem delu občine je med dvema obstoječima vodovarstvenima območjema, območje predlaganega nivoja, ki je prepoznano, kot pomembno za varovanje vodnih virov, vendar ni formalno varovano. To območje je treba varovati kot potencialno pomemben vodni viri in na tem območju ne načrtovati takšne rabe in dejavnosti, ki bi ta vir lahko ogrozile.
člen (določitev naselij)

(1)V Občini Rogaška Slatina se določi 34 okvirnih območij naselij, oziroma 35 z območjem počitniških hiš – Klevža: OBMOČJE NASELJA PO ZPN NASELJE PO RPE (večji del v primeru preseganja meje) BRESTOVEC 1 BRESTOVEC 1 BREZJE PRI PODPLATU 2 BREZJE PRI PODPLATU 2 CEROVEC POD BOČEM 3, 4, 5, 6 CEROVEC POD BOČEM 3 CESTE 4 ČAČA VAS 5 Območje počitniških hiš – Klevža 35 DREVENIK 6 GABRCE 7 GABROVEC PRI KOSTRIVNICI 8 GRADIŠKI DOL 9 IRJE 7 IRJE 10 KAČJI DOL 8 KAČJI DOL 11 KAMENCE 9 KAMENCE 12 KAMNA GORCA 13 MALE RODNE 10 MALE RODNE 14 NIMNO 15 PLAT 16 PODPLAT 11 12, 13 PODPLAT 17 PODTURN 18 PRISTAVICA 14 PRISTAVICA 19 PRNEK 20 RAJNKOVEC 15 RAJNKOVEC 21 RATANSKA VAS 22 RJAVICA 16 RJAVICA 23 ROGAŠKA SLATINA 17, 18 ROGAŠKA SLATINA 24 SPODNJA KOSTRIVNICA 19 SPODNJA KOSTRIVNICA 25 SPODNJE NEGONJE 26 SPODNJE SEČOVO 20 SPODNJE SEČOVO 27 SPODNJI GABERNIK 21 SPODNJI GABERNIK 28 STRMEC PRI SV. FLORIJANU 22 STRMEC PRI SV. FLORIJANU 29 SV. FLORIJAN 23 SV. FLORIJAN 30 TEKAČEVO 24 TEKAČEVO 31 TOPOLE 25, 26 TOPOLE 32 TRŽIŠČE 27 TRŽIŠČE 33 TUNCOVEC 28 TUNCOVEC 34 VELIKE RODNE 29, 30 VELIKE RODNE 35 VINEC 36 ZAGAJ POD BOČEM 37 ZGORNJA KOSTRIVNICA 31, 32 ZGORNJA KOSTRIVNICA 38 ZGORNJE NEGONJE 39 ZGORNJE SEČOVO 33 ZGORNJE SEČOVO 40 ZGORNJI GABERNIK 34 ZGORNJI GABERNIK 41

(2)Okvirna območja naselij, ki vključujejo tudi območja razpršene gradnje so: Brestovec, Brezje pri Podplatu, Podplat (11, 12, 13), Rajnkovec, Rjavica, Rogaška Slatina (17, 18), Spodnje Sečovo, Strmec pri Sv. Florijanu, Sv. Florijan, Tekačevo, Topole

(25), Zgornja Kostrivnica (31, 32) in Zgornji Gabernik.

(3)Okvirna območja novih naselij razpršene gradnje: Cerovec pod Bočem

(6), Irje, Kamence, Male Rodne, Pristavica, Topole

(26)in Velike Rodne

(30).

(4)Naselja (po RPE) v Občini Rogaška Slatina, ki spadajo med demografsko ogrožena območja (obmejna območja) so Gabrovec pri Kostrivnici, Gabrce, Čača vas, Drevenik, Ceste, Gradiški dol, Male Rodne, Nimno, Podturn, Rajnkovec, Sv. Florijan, Vinec, Zgornje Negonje, Zgornje Sečovo. 11. člen (določitev območij razpršene poselitve) Razpršena poselitev je avtohtona in prepoznavna značilnost izven območij naselij po celotnem območju Občine Rogaška Slatina. V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se določijo okvirna območja razpršene poselitve, ki se ohranja.

(1)Območje razpršene poselitve se ohranja izven strnjenih območij naselij, kjer gre za avtohtono ali prepoznano kvalitetno obliko poselitve na podeželju, s prednostno funkcijo ohranjanja kulturne krajine.

(2)Na območjih iz prejšnjega odstavka je načrtovanje novih posegov v prostor možno le skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega načrta.

(3)Pri urejanju teh območij je treba upoštevati tip kulturne krajine, obliko funkcionalnih območij poselitvenega vzorca in značilnosti oblikovanja grajenih struktur. Temeljno izhodišče za določitev območij razpršene poselitve so registrirane kmetije, ki se jih z določitvijo stavbnih zemljišč v območju razpršene poselitve omogoči nadaljnji razvoj in obstanek.

(4)Območja poselitve nizke gostote, ki so posledica avtohtonega poselitvenega vzorca, se nahajajo na območjih naselij (po RPE) Zgornje Sečovo, Cerovec, Sv. Florijan in Zgornja Kostrivnica.

(5)Poselitev nizke gostote avtohtonega poselitvenega vzorca predstavljajo tudi samotne kmetije. Slednje skrbijo za ohranjanje kulturne krajine v občini. Nahajajo se predvsem na območjih naselij (po RPE) Zgornji in Spodnji Gabrnik, Podturn, Spodnja Kostrivnica, Zagaj pod Bočem, Sv. Florijan in Podplat. 12. člen (usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)

(1)Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo:

Razvoj poselitve predvideva razvoj občine kot enotnega prostora, temelječega na osrednjem urbanem prostoru, ki se prepleta s perifernimi poselitvenimi območji. Območja razpršene gradnje so opredeljena z negativnimi vplivi, kot tudi z razvojnimi možnostmi. Koncept razvoja poselitve teži k preobrazbi območij razpršene gradnje v smeri racionalizacije poselitvenega vzorca. Poselitev bo usmerjena v obstoječa območja poselitve s prednostnim zgoščevanjem poselitve.
Območja, kjer obstajajo možnosti notranjega razvoja naselij so na območjih: Brezij pri Podplatu, Tekačeva, Svetega Florijana, Rogaške Slatine, Spodnjega Gabernika, Zgornjega Sečovega, Cerovca, Podplata, Malih Roden, Velikih Roden in Brestovca. V Zgornjem Sečovem, Cerovcu in Ločendolu je potrebno oblikovati osrednje vaške prostore in križišča.
Predvidene so prenove delov mesta Rogaška Slatina za potrebe turističnih in centralnih dejavnosti.
Predvidene so širitve v naseljih, ki so opredeljena kot krepitev središč: Podplat, Zgornja Kostrivnica, Sveti Florijan in Rogaška Slatina. Ostale širitve naselij so posledica zaokroževanja in sanacije razpršene gradnje.
Na območju občine se bo razpršena gradnja vključevala predvsem v naselja Rogaška Slatina, Sveti Florijan in Spodnja Kostrivnica. Sanacija z vključitvijo razpršene poselitve v naselje se izvaja tam, kjer je možno razpršeno gradnjo funkcionalno in oblikovno povezati z obstoječim naseljem, zagotoviti dostop do obstoječe družbene infrastrukture naselja, priključiti razpršeno gradnjo predvsem na prometno omrežje in javni potniški promet, kanalizacijsko in vodovodno omrežje naselja ter elektro omrežje.
Sanacija in prenova razpršene gradnje je predvidena na območjih iz drugega in tretjega odstavka
člena.
Poselitev se ohranja na območjih razpršene poselitve.
Obstoječi razpršeni gradnji v občini se onemogoči nadaljnje širitve in razvoj v razpršeno poselitev. Se pa razpršeni gradnji omogoča njen obstanek, prenovo in infrastrukturno urejanje.

(2)Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih:

Poleg spodbujanja razvoja centralnih dejavnosti v naselju Rogaška Slatina, ki je občinsko središče, je potrebna selitev nekaterih centralnih dejavnosti v predmestje in manjše kraje. S tem bi se doseglo komplementarno prekrivanje urbanih in krajinskih sistemov. V čim večji meri je potrebno zagotoviti avtonomnost naselij Podplat, Kostrivnica in Sveti Florijan.
V občini bo ostalo eno območje namenjeno industriji – Steklarna Rogaška, ki se bo postopoma usmerilo se preoblikovalo v proizvodnjo unikatnih produktov z visoko dodano vrednostjo.
Ostale cone bodo oblikovane kot gospodarske cone, prav tako namenjen tehnološkim parkom in/ali obrtno-storitvenim- trgovskim dejavnostim. Lokacije takšnih con so predvidene v Podplatu, v Negonju (Rogaška Slatina), v Ratanski vasi, severno od odlagališča v Tuncovcu – sortirnica gradbenega materiala, južno od odlagališča v Tuncovcu in v Tekačevem.
Povečevanje prenočitvenih kapacitet Zdravilišča in gradnja novih spremljajočih objektov. V okolici Zdravilišča bodo sanirana tri območja, ki bodo namenjena apartmajski gradnji, družinskim hotelom in organizirani turistični gradnji večjega obsega. Ohranjati se mora tradicionalen vzorec poselitve.
Na severnem delu mesta Rogaška Slatina je predvideno območje za kamp.
Na jugu naselja Rogaška Slatina stoji manjši športni objekt (nogometno igrišče), ki se bo razširil v večji športno-rekreacijski kompleks.
Ob Vonarskem jezeru je predvidena ureditev športno-turistične infrastrukture in razvoj različnih programov vezanih na ojezeritev. S tem bi se izboljšala turistična ponudba območja in omogočil razvoj novih turističnih produktov, ki bi se navezovali na zdraviliški turizem. Osnova za načrtovanje rabe zemljišč in dejavnosti na tem območju je izdelava strokovnih podlag, v katerih bodo posebej obravnavani vplivi na rastlinstvo, živalstvo in habitatne tipe obravnavanega območja. Na podlagi teh ugotovitev se načrtujejo taki posegi in dejavnosti, ki bodo z vidika varstva narave sprejemljivi.
Poseben pomen za občino predstavlja vzpostavitev kakovostne mreže kolesarskih in pešpoti. S tem bi se zmanjšal avtomobilski promet v mestu, dvignila kakovost življenja in nivo turistične ponudbe. Za izboljšanje turistične ponudbe pa se bodo oblikovale vinske ceste in kolesarske poti.
Na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status se rekreacijske površine, kolesarske, pešpoti in tematske poti vzpostavlja predvsem po že obstoječih poteh ter ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev za ohranjanje zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.

(3)Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij:

Oblikovanje naselij je prednostno usmerjeno v zgoščanje, zaokroževanje in minimalne širitve, kjer je to neizogibno. Pušča se vmesne zelene pasove med morfološko popolnoma različnimi oblikami poseljenosti, ki se kaže v postavitvi objektov na parcelo in v oblikovanju objektov. Obcestno pozidavo se zgoščuje v obstoječem obsegu, saj nadaljnje širitve ob komunikacijah niso dopustne. Območja razpršene gradnje se striktno omejuje in usmerja v za to določena območja. Potrebno je sanirati obstoječo stihijsko pozidavo in preprečiti nadaljnje spremembe namembnosti iz zidanic v stanovanjske objekte. Gradnja počitniških objektov se nadaljuje v oblikovanih ureditvenih območjih naselij. Ohranjanje samostojnih kmetij je potrebno zaradi ohranjanja kulturne krajine, kjer se kmetije ohranja z razvojem kmetijske ali uvajanjem dopolnilne dejavnosti.
V Mestu Rogaška Slatina je treba pozidavo usmerjati na robove dolin, medtem, ko morajo dna dolin ostati še naprej rezervirana za parkovne površine in sprehajalne poti. Neposredno ob obstoječih oziroma predvidenih hotelskih ureditvah se bodo oblikovali 4 novi parki z dvema povezavama zelenih sistemov preko dolin. Povezave zelenih sistemov bodo razširile ponudbo parkovnih površin in omogočile sprehajanje gostov zdravilišča mimo urbanih površin vse do obronkov Boča.
Za odpravljanje problema pomanjkanja parkirnih površin, namenjenih gostom Zdravilišča, so predvidene podzemne garaže na območju turističnega kompleksa, ki bodo neposredno povezane z vpadnicami. Strateška usmeritev je, da se v ožjem območju zdravilišča ukine promet za motorna vozila (razen intervencije in dostopov za posebne priložnosti) in parkiranje na terenu. S tem se bo uporabnikom zdravilišča omogočilo sprehajanje brez sekanja voznih površin na območju velikem cca 100 ha. Območje se bo prometno napajalo iz vpadnic.
člen (usmeritve za razvoj v krajini)

(1)V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se določijo usmeritve glede razvoja v krajini, pri čemer se določijo:

Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire (kmetijstvo, gozdarstvo, vode, turizem in rekreacija, izkoriščenje mineralnih surovin),
posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne iz vidika krajinskih in urbanističnih ter arhitekturnih značilnosti,
območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja,
območja in objekti za potrebe obrambe.

(2)Razvojna območja posameznih dejavnosti, temelječih na naravnih virih:

Skladen razvoj kmetijstva je odvisen od naravnih virov, omejitev zaradi ranljivosti prostora za kmetijsko dejavnost in omejitev zaradi teženj drugih dejavnosti po prostorskem razvoju, ki bi se prekrival z razvojem kmetijstva. Potrebno je omejevanje posegov, ki bi spreminjali rabo v območjih najboljših kmetijskih površin, upoštevanje meril in pogojev za varstvo kmetijskih zemljišč na območjih drugih rab, ki mejijo na kmetijska zemljišča, preverjanje skladnosti dejanske rabe in plansko opredeljene rabe, ohranjanje strnjenih gozdnih površin v kmetijski krajini ter zagotavljanje ustreznega deponiranja hlevskih organskih odpadkov in gnojenje kmetijskih površin.
Potrebno je spodbujati tudi ekološki način kmetovanja in kmetovanje brez genetsko spremenjenih organizmov.
Gozdno gospodarjenje je potrebno izvajati v skladu s smernicami Zavoda za gozdove Slovenije.
Upravljanje z vodami v občini mora zagotoviti gospodarsko učinkovito, ekološko sprejemljivo in prostorsko skladno gospodarjenje z vodnim in obvodnim prostorom, v skladu s pogoji upravljalca.
Osnovno gonilo razvoja občine je turizem. Predvsem mesto Rogaška Slatina je turistično mesto s specifičnimi potrebami za razvoj zdraviliškega turizma. Kulturno krajino je potrebno varovati in je sestavni del turistične ponudbe. Raba kmetijskih in gozdnih površin se znotraj naselja Rogaška Slatina spremeni v zeleni sistem z višjo dodano vrednostjo, ki s posebnim režimom urejanja lahko ohranjajo sedanjo kmetijsko rabo, ki pa je podrejena turistični rabi. Ta območja predstavljajo strateško rezervo zdravilišča.
Pri razvijanju turističnih dejavnosti je pomembno usklajevanje interesov ter upoštevanje prostorskih, okoljskih, naravovarstvenih, družbenih in ekonomskih posledic posegov.
Izkoriščanje mineralnih surovin je potrebno usmeriti v obstoječe kope, pri čemer je potrebno posege načrtovati tako, da se ohranja zavarovana območja narave in biotska pestrost. Pridobivalni prostor je potrebno sanirati, bodisi sprotno, bodisi po končanem izkoriščanju. S sanacijo je potrebno obnoviti naravno stanje, nadomestiti izgubljene kakovosti prostora in omogočiti obnovo vseh funkcij naravnega ekosistema.

(3)Usmeritve pri zasnovi krajine se nanašajo predvsem na vidik varovanih delov prostora, ki se navezuje tudi na širši prostorski kontekst. Pri zasnovi krajine je potrebno upoštevati določila iz Evropske konvencije o krajini, Granadske konvencije, SPRS in drugih strateških aktov.

(4)Naravne nesreče. Območje Občine Rogaške Slatine je podvrženo poplavam in plazenju in eroziji zemljine. Posebno pozornost je potrebno posvetiti gradnji ob vodotokih.

Poplavna območja se nahajajo ob Sotli, Mestinjščici, Negonjščici, Ločnici, Teršnici, Gabrniku, Ratanskem potoku, Irskem potoku in Tržiščem potoku.
Znaten del občine je podvržen plazenju zemljine in erozije, zato je pri gradnji potrebno preveriti in zagotoviti varno gradnjo z ustreznimi ukrepi.
Občina leži na območju s potresno nevarnostjo
stopnje po MSC lestvici in temu primerno je potrebno tudi načrtovanje protipotresnih novogradenj.
Na območjih varstva vodnih virov se: – uredi odvajanje odpadne vode z dograditvijo kanalizacijskih sistemov in čiščenje odpadne vode v okviru čistilni naprav; – na območjih, ki jih ni racionalno priključevati na kanalizacijsko omrežje, se uredi individualne čistilne sisteme, s katerimi se nadomesti klasične nepretočne greznice; – uredi gnojnične jame in gnojišča kot vodotesne brez iztoka ter se gnojevko odvaža na za to primerne površine; – vodne vire tudi drugače zaščiti pred onesnaženjem ter se omejuje posege v skladu z upoštevanjem veljavnih predpisov. Za vsak dovoljen poseg je predhodno treba pridobiti vodno soglasje.

(5)Za bivanje (evakuacijo) v primeru naravnih in drugih nesreč je pri Cerovcu pod Bočem (na območju kampa) predvideno območje za bivanje.

(6)Za pokop ljudi v primeru izrednih razmer je predvideno območje ob obstoječem pokopališču Rogaške Slatine.

(7)V primeru izrednih razmer se ruševine odlagajo na predvidenem območju sortirnice gradbenih materialov pri Tuncovcu.

(8)Območja izključne rabe za obrambne potrebe so predvidena na območju Boča, v katastrski Občini Drevenik. 14. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se na podlagi usmeritev glede razvoja poselitve, razvoja v krajini ter zasnove gospodarske javne infrastrukture določijo usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč za: 1. stavbna zemljišča (ki vključujejo tudi zeleni sistem), 2. kmetijska zemljišča, 3. gozdna zemljišča, 4. vodna zemljišča, 5. druga zemljišča.

(2)Stavbna zemljišča:

Pri določitvi stavbnih zemljišč se poskuša čim manj posegati na kmetijska zemljišča, predvsem prve kategorije, in čim bolj obsežno saniranje obstoječih območij stavbnih zemljišč.
Na najboljših kmetijskih zemljiščih je gradnja objektov dopustna le, če ni mogoče uporabiti manj primernih zemljišč za kmetijsko pridelavo.

(3)Najboljša in druga kmetijska zemljišča se določijo na podlagi namenske rabe teh zemljišč v veljavnem prostorskem aktu ter ob upoštevanju podatkov o gozdu in o stavbnih zemljiščih za širitev naselij.

(4)Gozdna zemljišča se določijo na podlagi namenske rabe teh zemljišč v veljavnem prostorskem aktu.

(5)Vodna zemljišča se določijo na podlagi dejanske rabe in zemljiškega katastra, ker v prej veljavnem prostorskem aktu niso bila določena. Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot območja celinskih voda, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu ter vodotoke in stoječe celinske vode obravnava, kot vodna zemljišča s pripadajočimi zemljišči omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.

(6)Druga zemljišča se določijo na podlagi namenske rabe teh zemljišč v veljavnem prostorskem aktu, dejanske rabe in ob upoštevanju smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora. Pri izkoriščanju mineralnih surovin se stremi k optimizaciji pridobivanja. Število objektov se optimizira glede na okoljska gospodarska in družbena merila. 15. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se na podlagi zasnove prostorskega razvoja in zasnove gospodarske javne infrastrukture ter v povezavi z usmeritvami za razvoj poselitve, za celovito prenovo, za razvoj v krajini in za določitev namenske rabe zemljišč opredelijo usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev, kjer je to smiselno.

(2)Za naselje Rogaška Slatina se usmeritve za prostorsko izvedbene pogoje izdelajo na podlagi strokovne podlage – urbanističnega načrta.

(3)Prostorski izvedbeni pogoji se bodo izdelovali in sprejemali ločeno za posamezna območja. Kot obvezna izhodišča pri pripravi PIP, se bodo upoštevale usmeritve za urejanje naselij iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZUreP-2).

(4)V izvedbenem delu tega OPN so določeni PIP za naselja, za območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprt prostor po različnih EUP. PIP določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču, velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno komunalno opremo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj območij stavbnih zemljišč ter za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov. III. IZVEDBENI DEL 1. Splošne določbe 16. člen (stopnja natančnosti mej) Meje enot urejanja prostora so določene na zemljiških parcelah v merilu 1:5000. V primeru odstopanja digitalnega katastrskega načrta od parcelne meje v naravi, je treba upoštevati parcelno mejo v naravi. 17. člen (omejitve za razvoj v prostoru)

(1)Poleg določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki pomenijo omejitve za razvoj v prostoru in določajo javnopravne režime, na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.

(2)Omejitve za razvoj v prostoru, vzpostavljene na podlagi posebnih predpisov in drugih aktov, so predvsem:

Zeleni sistem,
zavarovana območja, naravne vrednote in varovana območja narave, posebna varstvena območja Natura 2000, potencialna posebna ohranitvena območja Natura 2000 in ekološko pomembna območja,
objekti in območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana arheološka najdišča in območja in objekti registrirane kulturne dediščine,
varovalni gozdovi,
gozdovi s posebnim pomenom,
gozdni rezervati,
vodovarstvena območja,
poplavno ogrožena območja in z njimi povezane erozije celinskih voda,
plazljiva, plazovita in erozijsko ogrožena območja,
potresna območja,
območja za potrebe obrambe ter območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
območja možne prekomerne obremenitve s hrupom.

(3)Omejitve za razvoj v prostoru iz prejšnjega odstavka tega člena in druge morebitne omejitve za razvoj v prostoru, vzpostavljene na podlagi posebnih predpisov in drugih aktov, so prikazane v prikazu stanja prostora in se sproti posodabljajo. 2. Enote urejanja prostora 18. člen (enote urejanja prostora)

(1)Enota urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) je območje z enotno namensko rabo, enotnim tipom zazidave objektov ter z enakimi prostorskimi izvedbenimi pogoji. EUP so prikazane so na kartah: »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«, »Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture« in »Prikaz območij enot urejanja prostora in občinskih podrobnih prostorskih načrtov«.

(2)Enota urejanja prostora se označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne enote. Kadar se EUP ne ureja samo s tem odlokom ampak je zanjo predvideno urejanje z OPPN, je v drugi oziroma tretji vrstici izpisana oznaka OPPN.

(3)Celotno območje OPN je razdeljeno na enote urejanja prostora. 19. člen (funkcionalne enote)

(1)Enote urejanja prostora se za potrebe označevanja združujejo v funkcionalne enote.

(2)Območje OPN je razdeljeno na naslednje funkcionalne enote: Oznaka funkcionalne enote Ime funkcionalne enote BR BRESTOVEC BPP BREZJE PRI PODPLATU CPB CEROVEC POD BOČEM CE CESTE ČAV ČAČA VAS DR DREVENIK GA GABRCE GPK GABROVEC PRI KOSTRIVNICI GRD GRADIŠKI DOL IR IRJE KAD KAČJI DOL KA KAMENCE KAG KAMNA GORCA MRO MALE RODNE NI NIMNO PL PLAT PO PODPLAT POD PODTURN PR PRISTAVICA PRN PRNEK RN RAJNKOVEC RAV RATANSKA VAS RJ RJAVICA ROS ROGAŠKA SLATINA RA ROGAŠKA SLATINA (območje RA za UN) TT ROGAŠKA SLATINA (območje TT za UN) ZD ROGAŠKA SLATINA (območje ZD za UN) SKO SPODNJA KOSTRIVNICA SNE SPODNJE NEGONJE SNE SPODNJE NEGONJE SSE SPODNJE SEČOVO SGA SPODNJI GABERNIK SSF STRMEC PRI SV. FLORIJANU SF SV. FLORIJAN TE TEKAČEVO TO TOPOLE TR TRŽIŠČE TU TUNCOVEC VRO VELIKE RODNE VI VINEC ZPB ZAGAJ POD BOČEM ZKO ZGORNJA KOSTRIVNICA ZNE ZGORNJE NEGONJE ZNE ZGORNJE NEGONJE ZSE ZGORNJE SEČOVO ZGA ZGORNJI GABERNIK OP ODPRT PROSTOR DPN DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT 3. Namenska raba prostora 20. člen (vrste namenske rabe prostora)

(1)Ta odlok določa 28 vrst območij podrobnejše namenske rabe (v nadaljnjem besedilu: območje namenske rabe). V preglednici so prikazane vrste območij namenske rabe in njihova pretežna namembnost. Na območju DPN se ohranja veljavna namenska raba v času njegovega sprejema. OSNOVNE NAMENSKE RABE OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE NADALJNA ČLENITEV PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ S – območja stanovanj SS – stanovanjske površine SSa – pretežno enostanovanjske površine SSb – večstanovanjske hiše, več kot šest stanovanj SSc – mešane stanovanjske površine SK – površinske podeželskega naselja / SP – površinske počitniških hiš / C – območja centralnih dejavnosti CU – osrednja območja centralnih dejavnosti / CD – druga območja centralnih dejavnosti / I – območja proizvodnih dejavnosti IP – površine za industrijo / IG – gospodarske cone / B – posebna območja BT – površine za turizem / BC – športni centri / Z – območja zelenih površin ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport ZS a ZS b ZS c ZS d ZS e ZK – pokopališča / P – območja prometnih površin PC – površine cest / PŽ – površine železnic / E – območja energetske infrastrukture / / O – območja okoljske infrastrukture O – območja okoljske infrastrukture / A – površine razpršene poselitve A – površine razpršene poselitve / II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K 1 – najboljša kmetijska zemljišča / / K2 – druga kmetijska zemljišča / / III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ G – gozdna zemljišča / / IV. OBMOČJA POVRŠINSKIH VODA V – površinske vode VC – celinske vode / VI – območja vodne infrastrukture / / V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ LN – območja nadzemnega pridobivalnega prostora LN – območja nadzemnega pridobivalnega prostora / N – območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami / / f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij / / OO – ostala območja OO – ostala območja /

(1)Namenska rabe je prikazana na karti: »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(2)Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe. Poleg osnovne oziroma prevladujoče namenske rabe se v EUP lahko v manjšem delu pojavijo tudi druge namenske rabe. Na poplavnem območju veljajo omejitve iz 83. člena tega odloka. 4. Skupni prostorski izvedbeni pogoji 21. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji)

(1)Ta odlok v III. poglavju določa splošne prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov in rabo prostora.

(2)Za posamezne EUP, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi pogoji, lahko veljajo poleg splošnih prostorskih izvedbenih pogojev iz prvega odstavka tega člena, tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju PPIP), ki so prikazani v Prilogi 1.

(3)Če so za EUP določeni PPIP, ki so drugačni od splošnih prostorskih izvedbenih pogojev, veljajo PPIP.

(4)Če so za EUP določeni PPIP, je treba upoštevati tudi tiste splošne prostorske izvedbene pogoje, ki jih PPIP ne spreminjajo.

(5)S PPIP ni dopustno spreminjati namenske rabe zemljišč, ki je določena

členu tega odloka.
Vrste objektov glede na namen v območjih namenske rabe
člen (dopustni objekti in dejavnosti po območjih namenske rabe)

(1)Vrste dopustnih objektov in dejavnosti so določene na podlagi Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18), pri čemer:

so vrste objektov označene s šifro iz Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18),
je vedno navedena le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni.

(2)V preglednici so določeni dopustni in pogojno dopustni objekti ter dejavnosti po območjih namenske rabe. 1. SSa – PRETEŽNO ENOSTANOVANJSKE POVRŠINE A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe. B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:

a)Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti za potrebe območja: – 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (do 50 ležišč), – 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovalnimi stanovanji (do 50 ležišč), – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (do 1000 m 2 BTP objekta ali dela objekta), – 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo zdravstveni dom, ambulante, – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 12420 Garažne stavbe (za potrebe območja), – 12650 Stavbe za šport (za potrebe območja), – 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem – večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za določeno igro z žogo, garderobe, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 250,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice, – bari (do 35,00 m 2 BTP dela objekta), – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo družinski hotel, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo družinski hotel, – 12201 Stavbe javne uprave (za potrebe območja), – 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (za potrebe območja), – 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta), – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 150,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta), – 12303 Oskrbne postaje (površina gradbene parcele do 1000,00 m 2 ), – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve, – 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice (samo galerije, knjižnice), – 12203 Druge poslovne stavbe, – 12510 Industrijske stavbe: samo obrtne delavnice (do 300,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta), – 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe: samo vila bloki z do šest stanovanji.
b)Dejavnosti in stavbe iz točke
a)so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti, – neposredna navezanost javno cesto, – 12510 Industrijske stavbe (obrtne delavnice do 300,00 m 2 BTP) so ob izpolnitvi pogojev iz prve in druge alineje te točke dopustne le če gradbena parcela takega objekta ne meji na območja z namensko rabo ZS, BT ali CU. 2. SSb – VEČSTANOVANJSKE HIŠE, VEČ KOT 6 STANOVANJ A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe (s šestimi ali več stanovanji), – 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine, – 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovalnimi stanovanji, – 12420 Garažne stavbe (za potrebe območja). B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a)Pogojno so v pritličju in mezaninu stanovanjskih stavb dopustne tudi naslednje dejavnosti: – pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno, dejavnosti osebnih storitev, zdravstva, športne in druge dejavnosti za prosti čas ter druge storitvene dejavnosti, – dejavnosti predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja.
b)Dejavnosti iz točke
a)so dopustne, če sta izpolnjena naslednja pogoja: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami (ki so lahko v kletnih etažah) za potrebe stavbe in dejavnosti, – zagotovljen direktni zunanji dostop v prostore za pisarniške in poslovne dejavnosti. 3. SSc – MEŠANE STANOVANJSKE POVRŠINE A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe, – 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine, – 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovalnimi stanovanji, – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, – 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo zdravstveni dom, ambulante, – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 12420 Garažne stavbe (za potrebe območja), – 12650 Stavbe za šport (za potrebe območja), – 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem – večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za določeno igro z žogo, garderobe, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča. B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a)Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti za potrebe območja: – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 250,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice, – bari (do 35,00 m 2 BTP dela objekta), – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo penzion, gostišče, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12201 Stavbe javne uprave (za potrebe območja), – 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (za potrebe območja), – 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta), – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 150,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta), – 12303 Oskrbne postaje (površina gradbene parcele do 1000,00 m 2 ), – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve, – 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice (samo galerije, knjižnice), – 12203 Druge poslovne stavbe, – 12510 Industrijske stavbe: samo obrtne delavnice (do 300,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta),
b)Dejavnosti in stavbe iz točke
a)so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti, – neposredna navezanost javno cesto, – 12510 Industrijske stavbe (obrtne delavnice do 300,00 m 2 BTP) so ob izpolnitvi pogojev iz prve in druge alineje te točke dopustne le, če gradbena parcela takega objekta ne meji na območja z namensko rabo ZS, BT ali CU. 4. SK – POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe: do tri stanovanja, – 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (do 50 ležišč), – 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovalnimi stanovanji (do 50 ležišč), – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo družinski hotel, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo družinski hotel, – 12301 Trgovske stavbe (trgovina na drobno), – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: do 200,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta, – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve, – 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice (samo galerije, knjižnice), – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, – 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo, samo zdravstveni dom, ambulante, – 24110 Športna igrišča, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, – 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, – 12713 Stavbe za skladiščenje pridelka, – 12712 Stavbe za rejo živali, – 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti, – 12510 Industrijske stavbe: samo obrtne delavnice: do 300,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta, – 12420 Garažne stavbe: samo gasilski domovi, – Dopolnilna dejavnost kmetije v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji razen pridobivanje in prodaja energije iz vetrnih virov, – Zidanice. B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a)Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki dopolnjujejo namembnost območja: – 12201 Stavbe javne uprave, – 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, – 12203 Druge poslovne stavbe, – 12650 Stavbe za šport, – 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta), – 12303 Oskrbne postaje (površina gradbene parcele do 1000,00 m 2 ).
b)Dejavnosti in stavbe iz točke
a)so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti. 5. SP – POVRŠINE POČITNIŠKIH HIŠ A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – 11100 Enostanovanjske stavbe: stanovanje v počitniški hišici, – 11210 Dvostanovanjske stavbe: stanovanji v počitniški hišici. B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a)Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti za potrebe območja: – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 250,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice, – 12301 Trgovske stavbe (do 200,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta),
b)Dejavnosti in stavbe iz točke
a)so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti, – neposredna navezanost na javno cesto. C. Na območju Krajinskega parka Boč – Plešivec je na podlagi akta o zavarovanju prepovedana gradnja počitniških hišic in naselij počitniških hišic. 6. CU – OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DELAVNOSTI A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe, – 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine, – 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovalnimi stanovanji, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12201 Stavbe javne uprave, – 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, – 12203 Druge poslovne stavbe, – 12301 Trgovske zgradbe (tudi nepokrite tržnice), – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, – 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice, – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, – 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo, – 12650 Stavbe za šport, – 24110 Športna igrišča, garderobe, – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, – 12420 Garažne stavbe (za potrebe območja). B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a)Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti za potrebe območja: – 12303 Oskrbne postaje (površina gradbene parcele do 1000,00 m 2 ), – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe so dopustni samo za potrebe osnovne dejavnosti objekta, – 12510 Industrijske stavbe: samo obrtne delavnice: do 300,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta.
b)Dejavnosti in stavbe iz točke
a)so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti, – neposredna navezanost na lokalno cesto ali višjo kategorijo ceste. 7. CD – DRUGA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe, – 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine, – 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovalnimi stanovanji, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12202 Stavbe javne uprave, stavbe bank, pošt, zavarovalnic, druge upravne in pisarniške zgradbe, – 12301 Trgovske zgradbe, – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, – 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice, – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, – 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo, – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov. B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a)Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti za potrebe območja: – 12303 Oskrbne postaje (površina gradbene parcele do 1000,00 m 2 )
b)Dejavnosti in stavbe iz točke
a)so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti, neposredna navezanost na lokalno cesto ali višjo kategorijo ceste. 8. IP – POVRŠINE ZA INDUSTRIJO A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – 12510 Industrijske stavbe, – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, – 22232 Čistilne naprave, – 23030 Objekti kemične industrije, – 23040 Drugi kompleksni industrijski objekti, ki niso uvrščeni drugje, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (samo za potrebe območja), – 12203 Druge poslovne stavbe, – 12301 Trgovske stavbe (do 1000,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta), – 12303 Oskrbne postaje, – 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbirni center za odpadke, – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe za nastanitev gasilcev s spremljajočim programom, – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo za potrebe dejavnosti v območju, – 12420 Garažne stavbe, – 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, – 21111 Avtoceste, hitre ceste in glavne ceste (daljinske ceste): samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila, – 21112 Regionalne ceste – oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. 9. IG – GOSPODARSKE CONE A. VRSTE DOPUSTNIH OBJEKTOV IN DEJAVNOSTI: – 12201 Stavbe javne uprave, – 12510 Industrijske stavbe, – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, – 12303 Oskrbne postaje, – 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti, – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti, – 12203 Druge poslovne stavbe, – 12301 Trgovske stavbe, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo za potrebe območja, – 12420 Garažne stavbe, – 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbirni center za odpadke, – 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, – 21111 Avtoceste, hitre ceste in glavne ceste (daljinske ceste): samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila, – 21112 Regionalne ceste, – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo za predšolsko vzgojo ter izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo za potrebe dejavnosti tehnološkega parka, – oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. 10. BT – POVRŠINE ZA TURIZEM A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12201 Stavbe javne uprave (za potrebe območja), – 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (za potrebe območja), – 12301 Trgovske stavbe (za potrebe območja), – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (za potrebe območja), – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, – 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice, – 12203 Druge poslovne stavbe, – 12650 Stavbe za šport, – 24110 Športna igrišča, – 12420 Garažne stavbe za potrebe osnovne namembnosti območja, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, – 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo, samo zdravstveni dom, ambulante (kot dopolnilna dejavnost zdraviliške dejavnosti). B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a)Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti za potrebe območja: – 12303 Oskrbne postaje (površina gradbene parcele do 1000,00 m 2 ) so dopustni: – v ožjem mestnem središču samo v garažnih stavbah, – izven ožjega mestnega središča ob lokalnih zbirnih cestah ali cestah višje kategorije. – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta. – Apartmajske namestitve (samo za kratkotrajno bivanje in oddajanje v najem v navezavi s turistično dejavnostjo) – 11100 Enostanovanjske stavbe: samo izven ožjega zdraviliškega območja v mestu Rogaška Slatina za nastanitev lastnikov turističnih objektov, ki so v družinski lasti (kot družinski hotel), – 11210 Dvostanovanjske stavbe: samo izven ožjega zdraviliškega območja v mestu Rogaška Slatina za nastanitev lastnikov turističnih objektov, ki so v družinski lasti (kot družinski hotel). 11. BC – ŠPORTNI CENTRI A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – 12650 Športne dvorane, – 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante, – 24110 Športna igrišča, garderobe, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (samo za potrebe območja), – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (samo za potrebe območja). B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a)Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja: – 12301 Trgovske stavbe, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12203 Druge poslovne stavbe, – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (storitve, vezane na program v območju), – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta, – 12420 Garažne stavbe, – prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi in stalnimi konstrukcijami (baloni, šotori, nadstreški), – dopustni so spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje športnih igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski prostori), do 1000,00 m 2 . 12. ZS a – POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – 24110 Športna igrišča (razen površin za avtomobilske, motoristične ali konjske dirke), – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo sanitarni prostori, – tribune za gledalce. B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a)Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja: – 12301 Trgovske stavbe (do 150,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta), – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 250,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice, – bari (do 80,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta), – spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje športnih igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski prostor in podobno (do 350,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta), – prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi konstrukcijami (baloni), – počivališča, naprave za rekreacijo v naravi, piknik prostori, klopi, mize, lesena zavetišča do velikosti 100,00 m 2 , razgledišča, koši za odpadke, informativne table, kažipoti in podobna oprema. 13. ZS b – POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – 24110 Športna igrišča (razen površin za avtomobilske, motoristične ali konjske dirke), – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo sanitarni prostori, – tribune za gledalce. B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a)Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja: – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 150,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice, – bari (do 80,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta), – spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje športnih igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski prostor in podobno (do 350,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta), – prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi konstrukcijami (baloni), – počivališča, naprave za rekreacijo v naravi, piknik prostori, klopi, mize, lesena zavetišča do velikosti 100,00 m 2 , razgledišča, koši za odpadke, informativne table, kažipoti in podobna oprema. 14. ZS c – POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – 24110 Športna igrišča (razen površin za avtomobilske, motoristične ali konjske dirke), – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo sanitarni prostori, – tribune za gledalce. B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a)Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja: – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 150,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice, – spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje športnih igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski prostor in podobno (do 350,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta), – prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi konstrukcijami (baloni), – počivališča, naprave za rekreacijo v naravi, piknik prostori, klopi, mize, lesena zavetišča do velikosti 100,00 m 2 , razgledišča, koši za odpadke, informativne table, kažipoti in podobna oprema. 15. ZS d – POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo sanitarni prostori. B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a)Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja: – počivališča, naprave za rekreacijo v naravi, klopi, mize, lesena zavetišča do velikosti 100,00 m 2 , razgledišča, koši za odpadke, informativne table, kažipoti in podobna oprema. 16. ZS e – POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – / B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a)Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja: – Gozd se vzdržuje v skladu z naravovarstvenimi smernicami kot parkovni gozd, gospodarska izraba ni možna. 17. ZK – POKOPALIŠČA A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – 24204 Pokopališča, – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti, – 12301 Trgovske stavbe (do 100,00 m 2 BTP) kot sestavni del dejavnosti v območju pokopališča, – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti kot sestavni del dejavnosti v območju pokopališča. 17a. ZD – DRUGE ZELENE POVRŠINE A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – Gradnja objektov, potrebnih za rabo voda in zagotovitev varstva pred utopitvami, – Gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, – Gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, – Gradnja objektov grajenega javnega dobra po predpisu o vodah ali drugih predpisih, – Gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, – Gradnja objektov potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem ali priobalnem zemljišču, zagotoviti varnost plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, – Gradnja brvi in mostov, – Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, – Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, – Vstopno izstopna mesta, dostopi do vode in pristani. 18. O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – 22121 Daljinski (transportni) vodovodi, – 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, – 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo, – 22223 Vodni stolpi in vodnjaki, – 22231 Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija), – 22232 Čistilne naprave, – 12510 Industrijske stavbe: samo za obdelavo odpadkov, – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo za obdelavo odpadkov, – 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: samo objekti za obdelavo odpadkov, – 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo odlagališča za nenevarne odpadke in inertne odpadke, – 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti. B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a)Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja: – 12510 Industrijske stavbe, – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, – 1220 Poslovne in upravne stavbe,
b)Dejavnosti in stavbe iz točke
a)so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – da so objekti neposredno vezani na osnovno dejavnost v EUP, – sprememba namembnosti objektov v dejavnostih, ki niso vezane na okoljsko infrastrukturo, ni dopustna. 19. A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev:samo družinski hotel, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo družinski hotel, – 12301 Trgovske stavbe (trgovina na drobno), – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: do 200,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta, – 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, – 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, – 12713 Stavbe za skladiščenje pridelka, – 12712 Stavbe za rejo živali, – 12510 Industrijske stavbe: samo obrtne delavnice: do 300,00 m 2 BTP objekta ali dela objekta, – 12420 Garažne stavbe: samo gasilski domovi, – zidanice. – Dopolnilna dejavnost kmetije v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji razen pridobivanje in prodaja energije iz vetrnih virov. 20. LN – OBMOČJA NADZEMNEGA PRIDOBIVALNEGA PROSTORA A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – 23010 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin: samo odprti kop, rudarski objekti in inštalacije ter tehnične naprave za pridobivanje mineralnih surovin, opeke, strešnikov in podobno. 21. f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELJA A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – 24201 Obrambni objekti, – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo vojašnice ter drugi objekti in naprave, ki so nujni za funkcioniranje območij za potrebe obrambe, – 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport, – 12420 Garažne stavbe, – 21111 Avtoceste, hitre ceste in glavne ceste (daljinske ceste): samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna vozila, – 21112 Regionalne ceste – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, – 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine, – 24205 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. 22. OO – OSTALA OBMOČJA A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – Gradnja objektov, potrebnih za rabo voda in zagotovitev varstva pred utopitvami, – Gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, – Gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, – Gradnja objektov grajenega javnega dobra po predpisu o vodah ali drugih predpisih, – Gradnja objektov javne prometne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, – Gradnja objektov potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem ali priobalnem zemljišču, zagotoviti varnost plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, – Gradnja brvi in mostov, – Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, – Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, – Vstopno izstopna mesta, dostopi do vode in pristani. 23. PC – POVRŠINE CEST A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – 21111 Avtoceste, hitre ceste in glavne ceste, – 21112 Regionalne ceste, – 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, – 21410 Mostovi, viadukti in brvi, – 21421 Predori, – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice za potnike na postajališčih, – 12303 Oskrbne postaje, – Drugi prometni infrastrukturni objekti. B. Pogoj: – Gradnja mostov in cest v območju vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, varnost objektov pred visokimi vodami mora biti zagotovljena z minimalno varnostno višino. 24. PŽ – POVRŠINE ŽELEZNIC A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – 21111 Avtoceste, hitre ceste in glavne ceste, – 21112 Regionalne ceste, – 12201 Druge poslovne stavbe: samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu poslovanju podjetij, – 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe območja, – 12510 Industrijske stavbe: samo avtomehanične in podobne delavnice za potrebe območja, – 12303 Oskrbne postaje: samo za potrebe območja, – 12510 Industrijske stavbe: samo avtomehanične in podobne delavnice za potrebe območja, – 12303 Oskrbne postaje: samo za potrebe območja, – 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo pokrite skladiščne površine za potrebe območja, – 21210 Glavne in regionalne železniške proge, – 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe, – 21410 Mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi, – 21421 Predori, – 21422 Podhodi – postajališča in peroni, – površine, ki omogočajo dostop in delovanje javne gasilske službe in nujne medicinske pomoči ob nesrečah na železnici, vključno z nesrečami z nevarnimi snovmi, tako na ravni terena kot v podzemnih prostorih. B. Pogoj: – Gradnja mostov v območju vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, varnost objektov pred visokimi vodami mora biti zagotovljena z minimalno varnostno višino. 25. VC – CELINSKE VODE A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – 21410 Mostovi, viadukti, nadvozi in nadhodi, – 21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, – objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na območjih poplavne nevarnosti, – objekti in ureditve, potrebni za rabo voda in zagotovitev varnosti plovbe, – objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem in ohranjanju narave, – objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe (splavljanje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves za prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo odstranjevanje nevarnih snovi), – dostopi do vodotokov za potrebe športa in rekreacije, – objekti in naprave, namenjeni vzdrževanju vodnih zemljišč površinskih voda in vodnim objektom, – gradnja objektov, namenjenih obrambi države, – gradnja javne infrastrukture, – ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, – vodnogospodarske ureditve za ribogojnice. – Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah, kadar se omogoča dostop ali prehod prek vodotoka z objektom javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh, prepust pod železniško progo). B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a)Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti: – 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo male hidroelektrarne do 10 MW, pod pogojem pridobitve vodne pravice. C. Pogoj: – Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču morajo biti načrtovane tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. – Dostopna in vstopno-izstopna mesta na rekah morajo biti praviloma urejena tako, da je omogočena uporaba gibalno oviranim osebam. – Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju. Vsak poseg na vodno zemljišče mora biti izveden na način, da se v največji meri ohranja ali ponovno vzpostavi značilne življenjske pogoje vrst in habitatnih tipov vezanih na obvodno in vodno okolje. 26. K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na območjih poplavne nevarnosti, – agrarne operacije skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih, – sanacije peskokopov in kamnolomov, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja, s kontroliranim odlaganjem inertnih odpadkov (do višine okoliškega terena) in vzpostavitev kmetijskih površin na podlagi projekta in soglasij pristojnih služb, – postavitev obor in ograd za gojenje divjadi. – gradnja javne gospodarske infrastrukture vključno s cestnimi povezavami. B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a)Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti: – objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah,
b)Objekti in ureditve iz točke
a)so dopustni, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – vojno stanje ali ogroženost, – naravna ogroženost, primer ali neposredna grožnja večje nesreče. C. Pogoj: – Za vse ureditve in gradnje na kmetijskih zemljiščih mora podati soglasje ministrstvo pristojno za kmetijstvo oziroma njegova pooblaščena služba ali urad razen za objekte in dejavnosti iz točke B. – Na območju rastišča velikonočnice na Boču, ki ima status naravne vrednote, botaničnega naravnega spomenika in območja Natura 2000, se za zagotavljanje ugodnega stanja vrste upošteva pogoje in varstvene usmeritve, ki izhajajo iz akta o zavarovanju in predpisov s področja varstva naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. 27. K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na območjih poplavne nevarnosti, – agrarne operacije skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih, – sanacije peskokopov in kamnolomov, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja, s kontroliranim odlaganjem inertnih odpadkov (do višine okoliškega terena) in vzpostavitev kmetijskih površin na podlagi projekta in soglasij pristojnih služb, – gradnja javne gospodarske infrastrukture vključno s cestnimi povezavami, – vodnogospodarske ureditve za ribogojnice, – postavitev sončnih elektrarn, – postavitev obor in ograd za gojenje divjadi. B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a)Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti: – objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah
b)Objekti in ureditve iz točke
a)so dopustni, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – vojno stanje ali ogroženost, – naravna ogroženost, primer ali neposredna grožnja večje nesreče. C. Pogoj: – Za vse ureditve in gradnje na kmetijskih zemljiščih mora podati soglasje ministrstvo pristojno za kmetijstvo oziroma njegova pooblaščena služba ali urad razen za objekte in dejavnosti iz točke B. – Gradnja objektov za izrabo sončne energije naj se umešča izven vidno izpostavljenih območij: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam ter izven zavarovanih območij narave naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti (ekološko pomembna območja in območja Natura 2000). 28. G – GOZDNA ZEMLJIŠČA A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti: – objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na območjih poplavne nevarnosti, – sanacije peskokopov in kamnolomov, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja, s kontroliranim odlaganjem inertnih odpadkov (do višine okoliškega terena) in vzpostavitev kmetijskih površin na podlagi projekta in soglasij pristojnih služb, – gradnja javne gospodarske infrastrukture vključno s cestnimi povezavami, – objekti in druga dela, ki povečujejo požarno varnost gozdov, – gozdarska investicijsko-vzdrževalna dela skladno z zakonom, – počivališča, ureditev učnih, rekreacijskih, planinskih poti, naprave za rekreacijo v naravi, klopi, mize, razgledišča in razgledni stolpi, koši za odpadke, usmerjevalne in izobraževalne table, kažipoti in podobna oprema, – gradnja objektov za potrebe gospodarjenja z gozdovi in urejanje gospodarske infrastrukture, – V gozdu se sme graditi pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki so povezani z gozdovi oziroma rabo gozdov in tudi morebitnim drugim dejavnostim, ki bistveno ne ogrožajo funkcije gozdov, kar presodi služba pristojna za gozdarstvo. Za vse posege v gozd je potrebno pridobiti soglasje službe pristojne za gozdarstvo, ki presodi vpliv posameznega posega na funkcije gozdov, katere so ovrednotene v gozdnogospodarskih načrtih. Ob presoji službe pristojne za gozdarstvo je v gozdu možno izvesti tudi posege, ki ne predstavljajo gradnje objekta v smislu zakonodaje s področja graditve objektov in služijo zagotavljanju oziroma krepitvi poudarjenih funkcij gozdov. B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a)Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti: – objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah,
b)Objekti in ureditve iz točke
a)so dopustni, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – vojno stanje ali ogroženost, – naravna ogroženost, primer ali neposredna grožnja večje nesreče. C. Pogoj: – Za vse ureditve in gradnje na gozdnih zemljiščih mora podati soglasje pristojen zavod za gozdove, razen za objekte in dejavnosti iz točke B. – V varovanih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom ni dovoljena gradnja javne gospodarske infrastrukture vključno s cestnimi povezavami, razen, če gradnja neposredno služi vzdrževanju in varovanju teh gozdov. Pred posegom v varovalni gozd je potrebno pridobiti dovoljenje ministrstva, pristojnega za gospodarstvo. V gozdove s posebnim namenom, kamor uvrščamo tudi gozdne rezervate, poseganje ni dovoljeno. 23. člen (drugi dopustni objekti in posegi v prostor)

(1)Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju OPN ne glede na določbe

člena tega odloka dopustni tudi naslednji objekti in drugi posegi v prostor:
na poplavnem območju veljajo omejitve iz
člena tega odloka,
komunalni objekti, vodi in naprave: – za oskrbo s pitno in požarno vodo, – za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, – za distribucijo zemeljskega plina, – za daljinsko ogrevanje, – za javno razsvetljavo in semaforizacijo, – za distribucijo električne energije napetostnega nivoja do vključno 20 kV razen nadzemnih elektroenergetskih vodov, – nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja nad 0,4 kV do vključno 20 kV za oskrbo z električno energijo izven območja mesta Rogaška Slatina, nadzemni vodi za oskrbo z električno energijo višjih napetosti znotraj območja mesta Rogaška Slatina in izven so dovoljeni le znotraj obstoječih in predvidenih koridorjev, – nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja do vključno 0,4 kV, če je tovrstno omrežje v območju EUP zgrajeno samo z nadzemnimi vodi, – podzemno distribucijsko elektronsko komunikacijsko omrežje, – nadzemni elektronski komunikacijski vodi izven območja mesta Rogaška Slatina, – zbiralnice ločenih frakcij odpadkov, – objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v sklopu drugega objekta, ki ga je na območju dopustno graditi, – lokalne in zbirne ceste, – repetitorji in ostali oddajniki za potrebe telekomunikacij, – sončne elektrarne ob upoštevanju četrtega odstavka
člena tega odloka,
podzemne etaže s tem odlokom dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov, kjer in v kolikšnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov,
podhodi in nadhodi za pešce,
avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami,
parkirne površine,
pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov,
dostopi za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal na obstoječih objektih),
odprte bivalne površine, drevoredi, površine za pešce, otroška igrišča in biotopi,
vodnogospodarske ureditve,
brvi in mostovi,
vstopno-izstopna mesta za rečni promet ob vodotokih, pomoli, dostopi do vode (tudi stopnice), utrjene brežine vodotokov, splavnice in pristani,
objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z zaklonišči in objekti za zaščito, reševanje in pomoč ter evakuacijske (požarne) stopnice izven objektov, ki so višji od 10,00 m,
objekti za zagotovitev varstva pred utopitvami,
naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov).
Dopustne gradnje
člen (vrste dopustnih gradenj in spremembe namembnosti)

(1)Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, se v zvezi z objekti in dejavnostmi, ki so dopustni na podlagi tega odloka, lahko izvajajo naslednje gradnje:

gradnja novega objekta, dozidava in nadzidava objekta,
rekonstrukcija objekta,
odstranitev objekta,
vzdrževanje objekta.

(2)Gradnje, določene v prvem odstavku tega člena, razen odstranitve objekta, so dopustne samo na zakonito zgrajenih objektih.

(3)Dozidani ali nadzidani del objekta je treba priključiti na obstoječi komunalni priključek objekta, h kateremu se izvaja dozidava ali nadzidava, če je taka tehnična rešitev mogoča.

(4)Kadar nedovoljeno zgrajeni objekt predstavlja nevarno gradnjo, so ne glede na določbe tega odloka dopustna nujna dela za zaščito objekta ali odstranitev objekta, ki naj preprečijo negativne posledice nevarne gradnje na okolico.

(5)Dovoljene so spremembe namembnosti v skladu z dovoljenimi dejavnostmi za območje, kjer objekt stoji, kot jih določa ta odlok.

(6)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka niso dovoljene spremembe namembnosti iz hotelov v stanovanja in apartmaje. Sprememba namembnosti iz hotela je dovoljena zgolj v apartmajski hotel v kateremu pa niso lastniki apartmajev posamezne fizične ali pravne osebe ampak so apartmaji namenjeni oddajanju za kratkotrajno bivanje v sklopu hotelske ponudbe.

(7)Dovoljene so spremembe namembnosti neizkoriščenih podstrešij in drugih delov stavb v skladu z dovoljenimi dejavnostmi, kot jih določa ta odlok. Če se s tem poveča zmogljivost obstoječega objekta, mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, kot jih predpisuje ta odlok.

(8)Na mestu poprej odstranjenih objektov je dopustna gradnja novih (nadomestnih) objektov, pod pogojem, da so zagotovljene normativne zelene površine in parkirna mesta v skladu z določbami tega odloka. Splošna določba FI za EUP se v primeru nadomestne gradnje ne uporablja. V kolikor pri izvedbi nadomestne gradnje namembnost stavbe ostaja enaka, pogojev glede zelenih površin, parkirnih mest in FI ni potrebno upoštevati, če BTP novih objektov ne presegajo BTP odstranjenih objektov.

(9)Podstrešja je dovoljeno izkoriščati tako, da prostori služijo dejavnostim oziroma namembnosti objekta tudi če mansarda ni dovoljena. V takem primeru mora biti podstrešje izvedeno brez kolenčnega zidu.

(10)Vse novo zgrajene ali rekonstruirane stavbe morajo biti zgrajene energetsko varčno v skladu s predpisi, ki določajo učinkovito rabo energije v stavbah. 25. člen (vzdrževanje objektov)

(1)Pri izvajanju investicijskih vzdrževalnih del in

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Rogaška Slatina, stran 6442.