← Slovenija

Odlok o proračunu Občine Zagorje ob Savi za leto 2020, stran 11098.

Na podlagi

  1. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 76/08 – ZLS-O, 79/09 – ZLS-P, 51/10 – ZLS-R, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSL-1 in 30/18 – ZLS-S),
  2. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4 (14/13 pop.), 101/13 – ZJF-G, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18 – ZJF-H), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18),
  3. in
  4. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 30/15) in
  5. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 30/15) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na
  6. redni seji dne
  7. 2019 sprejel O D L O K o proračunu Občine Zagorje ob Savi za leto 2020
  8. SPLOŠNA DOLOČBA
  9. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Zagorje ob Savi za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
  10. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
  11. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v evrih I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 16.463.036 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 13.468.838 70 DAVČNI PRIHODKI 11.509.405 700 Davki na dohodek in dobiček 10.262.905 703 Davki na premoženje 977.500 704 Domači davki na blago in storitve 269.000 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.959.433 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.517.647 711 Takse in pristojbine 9.000 712 Globe in druge denarne kazni 8.000 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 50.900 714 Drugi nedavčni prihodki 373.886 72 KAPITALSKI PRIHODKI 360.984 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 84.600 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 276.384 73 PREJETE DONACIJE 8.200 730 Prejete donacije iz domačih virov 8.200 74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.625.014 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.961.952 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 663.061 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 18.433.912 40 TEKOČI ODHODKI 4.789.991 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 999.645 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 173.387 402 Izdatki za blago in storitve 1.809.769 403 Plačila domačih obresti 32.000 409 Sredstva, izločena v rezerve 1.775.191 41 TEKOČI TRANSFERI 8.226.744 410 Subvencije 75.265 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 3.876.497 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 857.833 413 Drugi tekoči domači transferi 3.417.149 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 4.821.211 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 4.821.211 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 595.965 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 358.857 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 237.108 III PRORAČUNSKI PRESEŽEK ALI PRIMANJKLJAJ (I-II) –1.970.876 B RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 8.000 750 Prejeta vračila danih posojil 8.000 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 441 Povečanje kapitalskih deležev 0 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) +8.000 C RAČUN FINANCIRANJA VII ZADOLŽEVANJE 50 ZADOLŽEVANJE 1.696.000 500 Domače zadolževanje 1.696.000 VIII ODPLAČILA DOLGA 55 ODPLAČILA DOLGA 267.148 550 Odplačila domačega dolga 267.148 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) –534.024 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) +1.428.852 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 1.970.876 XII Stanje sredstev na računih na dan
  12. 2019 534.024 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani občine. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
  13. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
  14. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
  15. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v 43.,
  16. in
  17. členu ZJF, tudi naslednji prihodki:
  18. požarna taksa, ki se nameni za nabavo gasilske opreme,
  19. turistična taksa, ki se porablja za financiranje promocije turizma in ustrezne infrastrukture,
  20. komunalni prispevek, ki se porablja za gradnjo, obnovo, opremljanje in vzdrževanje komunalne infrastrukture,
  21. koncesijska dajatev iz naslova Zakona o divjadi in lovstvu, ki se porablja za sanitarno sečnjo in financiranje aktivnosti v smislu preprečevanja škod zaradi divjadi ter skrb za divjad,
  22. sorazmerni del nadomestila od prodaje lesa iz državnih gozdov, ki ležijo na področju občine, se porablja za vzdrževanje lokalne cestne infrastrukture,
  23. pristojbina za gozdne ceste, ki se porablja za vzdrževanje gozdnih cest. Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva namenski izdatek, ki v finančnem načrtu proračuna ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe. Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek v nižjem obsegu kot je izkazan v proračunu, se prevzema in plačuje obveznost samo do višine dejanskih prejemkov oziroma ocenjenih razpoložljivih sredstev. Pravice porabe na proračunskih postavkah, ki zahtevajo namenski izdatek, ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. Vse v tekočem letu neporabljene pravice porabe na proračunskih postavkah krajevnih skupnosti, se prenašajo v naslednje leto na proračunske postavke iste krajevne skupnosti.
  24. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan ali od njega pooblaščena oseba. Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno prerazporeja pravice porabe med podkonti v okviru iste proračunske postavke, če s tem ni spremenjena pravica porabe neposrednega proračunskega uporabnika. Neposredni proračunski uporabniki proračuna Občine Zagorje ob Savi so: občinski svet, župan, nadzorni odbor, občinske uprava z vsemi oddelki (oddelek za splošne zadeve, javne finance, družbene dejavnosti in gospodarstvo, gospodarske javne službe ter okolje in prostor) in vsaka krajevna skupnost. Na predlog neposrednega proračunskega uporabnika o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami znotraj posameznega neposrednega proračunskega uporabnika v posebnem delu proračuna odloča župan. Skupno povečanje oziroma zmanjšanje pravic porabe posameznega področja proračunske porabe znotraj neposrednega proračunskega uporabnika se s prerazporeditvami ne sme spremeniti (zvišati, znižati) za več kot 30 %. V to kvoto se ne vštevajo pravice porabe, ki jih področje proračunske porabe pridobi na osnovi koriščenja sredstev splošne proračunske rezervacije. Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme svet krajevne skupnosti. Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti, ki v krajevni skupnosti nastopa kot odredbodajalec. Krajevna skupnost lahko sklepa pravne posle v okviru finančnega načrta krajevne skupnosti, ki je sestavni del proračuna, brez predhodnega soglasja župana, razen poslov, ki so vezani na odtujitev ali pridobitev nepremičnin v vrednosti nad 5.000 evrov. O prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami znotraj finančnega načrta posamezne krajevne skupnosti odloča na predlog predsednika krajevne skupnosti svet krajevne skupnosti brez omejitev. Med izvrševanjem proračuna se lahko s sklepom župana o prerazporeditvi odpre nov konto oziroma nova proračunska postavka, če pri načrtovanju proračuna teh odhodkov ni bilo mogoče predvideti. Župan s poročilom o polletnem izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2020 in njegovi realizaciji.
  25. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
  26. v letu 2021 60 % navedenih pravic porabe in
  27. v ostalih prihodnjih letih 10 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in sredstev drugih donatorjev. Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena tudi ne veljajo za prevzemanje obveznosti za projekte sofinancirane iz skladov EU. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
  28. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. O spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan (v krajevnih skupnostih svet krajevne skupnosti), ki lahko spreminja vrednosti projektov v načrtu razvojnih programov. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov. Ne glede na četrti odstavek tega člena lahko župan odloča o spremembi vrednost projekta iz načrta razvojnih programov za več kot 20 %, če sprememba vrednosti projekta ni višja oziroma nižja od 20.000 evrov glede na vrednost projekta v sprejetem načrtu razvojnih programov in pa uvrsti v načrt razvojnih programov nov projekt, če njegova vrednost ni višja od 30.000 evrov. Posamezna krajevna skupnost lahko spreminja vrednosti in vključuje v načrt razvojnih programov nove projekte v okviru razpoložljivih sredstev finančnega načrta krajevne skupnosti na osnovi sklepa sveta krajevne skupnosti. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
  29. člen (splošna proračunska rezervacija) Med odhodki proračuna se del predvidenih proračunskih prejemkov v naprej ne razporedi, ampak se zadrži kot splošna proračunska rezervacija. Sredstva v višini 146.000 evrov se lahko uporabijo za nepredvidene namene, za katera v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije župan poroča občinskemu svetu z zaključnim računom.
  30. člen (proračunski skladi) Proračunski sklad Občine Zagorje ob Savi je proračunska rezerva. Proračunska rezerva se v letu 2020 oblikuje v višini 180.000 evrov. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče. O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka
  31. člena ZJF do višine 50.000 evrov po objektu odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. V primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presegajo navedeni znesek, odloča na predlog župana občinski svet.
  32. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE
  33. člen Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem je sestavni del proračuna in ga sprejme občinski svet hkrati s proračunom. Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem skladno z zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti vsebuje načrt pridobivanja nepremičnega premoženja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem (z vključenimi menjavami). Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem se med izvrševanjem proračuna lahko dopolni ali spremeni. V primeru spremenjenih prostorskih potreb, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, lahko župan odloči in sklene pravne posle ravnanja z nepremičnim premoženjem, ki ni predvideno v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem. Skupna vrednost pravnih poslov iz prejšnjega stavka ne sme presegati 20 % skupne vrednosti veljavnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem. Načrt ravnanja s premičnim premoženjem sprejme župan. Načrt ravnanja s premičnim premoženjem vsebuje načrt pridobivanja in načrt razpolaganja s premičnim premoženjem, v načrta pa se vključijo načrtovana pridobivanja in razpolaganja premičnega premoženja v posamični vrednosti nad 10.000 evrov. Župan lahko odloči in sklene pravne posle ravnanja s premičnim premoženjem, ki ni predvideno v veljavnem načrtu ravnanja s premičnim premoženjem, ob smiselni uporabi prejšnjega odstavka tega člena. O pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem odloči in sklene pravni posel župan.
  34. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka
  35. člena ZJF, lahko župan v letu 2020 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 20.000 evrov. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. Občina pri obračunu zamudnih obresti zneske zamudnih obresti nižje od pet evrov ne evidentira.
  36. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
  37. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) V primeru neenakomernega pritekanja prejemkov se lahko občina likvidnostno zadolži znotraj proračunskega leta, vendar največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2020 lahko zadolži do višine 1.696.000 evrov (1.500.000 evrov pri poslovni banki in 196.000 evrov pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo). Občina v letu 2020 ne bo izdajala poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina.
  38. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje se v letu 2020 lahko zadolžijo: – JP Komunala Zagorje d.o.o., Cesta zmage 57, 1410 Zagorje ob Savi do višine 120.000 evrov, – KC Delavski dom Zagorje ob Savi, Cesta
  39. avgusta 1, 1410 Zagorje ob Savi do višine 410.000 evrov in – Regionalna razvojna agencija Zasavje, Kolodvorska cesta 2, 1410 Zagorje ob Savi do višine 90.000 evrov, pod pogoji in na način, ki so določeni v Zakonu o financiranju občin. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje v letu 2020 ne smejo izdajati poroštev.
  40. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2020 ne bo zadolžila.
  41. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
  42. člen (začasno financiranje v letu 2021) V obdobju začasnega financiranja Občine Zagorje ob Savi v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
  43. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 410-16/2019 Zagorje ob Savi, dne
  44. decembra 2019 Župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.