Odlok o razglasitvi starega župnišča v Škocjanu za kulturni spomenik lokalnega pomena, stran 9839.

Na podlagi

1. in
2. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 30/08 – Odl. US, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg; v nadaljnjem besedilu: ZVKD-1) in
3. člena Statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 71/15) je Občinski svet Občine Škocjan na
4. redni seji dne
6. 2020 sprejel O D L O K o razglasitvi starega župnišča v Škocjanu za kulturni spomenik lokalnega pomena
7. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enoto nepremične kulturne dediščine: EŠD 18212 Škocjan – Župnišče. Enota ima zaradi kulturne in sodobne družbenoekonomske vrednosti poseben pomen za Občino Škocjan, zato jo razglaša za kulturni spomenik lokalnega pomena.
8. člen Lega in obseg spomenika: spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Stara vas, na parcelah 108/6, 3076/
9. Meja spomenika je vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:
10. Izvirnik načrta, ki je sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, INDOK center in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
11. člen Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena: – izjemnost tlorisne zasnove v obliki črke L, – materialna pričevalnost, ki se kaže v tipu stavbe, njenem arhitekturnem oblikovanju, gradbenem razvoju in načinu gradnje, – identitetna in simbolna pričevalnost za versko skupnost, – ohranjenost izvirnika, ki se kaže v ohranjenih gabaritih, tlorisni zasnovi, medetažni konstrukciji, strešni konstrukciji in arhitekturnem oblikovanju fasad, – ohranjenost dekorativnih poslikav na stenah in stropih v notranjščini objekta, – prostorska prepoznavnost v vaškem jedru.
12. člen Varovane sestavine spomenika: – tloris in prostorska zasnova, – horizontalni in vertikalni gabarit, – oblika fasade, razporeditev okenskih in vratnih odprtin in oblika stavbnega pohištva, – oblika in sestava medetažne konstrukcije, – oblika in sestava strešne konstrukcije, – oblika in naklon strehe ter tip kritine, – ostanki notranje opreme (sobne peči, kosi pohištva), – konstrukcijska zasnova, gradbena substanca in notranji razpored prostorov, – ostanki dekorativnih poslikav v notranjščini.
13. člen Varstveni režim določa ohranjanje in varovanje stavbe v njeni izvirnosti in neokrnjenosti. Dovoljeni so le obnovitveni posegi in posegi za njeno predstavitev in interpretacijo ter posegi za redno vzdrževanje z uporabo historičnih materialov. Kakršenkoli poseg v terenu ali na terenu v neposredni bližini objektov je mogoč le z upoštevanjem pogojev in smernic, ki jih predpiše pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto.
14. člen Za spomenik velja splošni varstveni režim za kulturne spomenike in varstveni režim za stavbe: – spodbujanje trajnostne uporabe spomenika, to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njegovih kulturnih lastnosti; – spodbujanje vzdržnega razvoja spomenika, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev spomenika za prihodnje generacije; – spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika; – ohranjanje lastnosti in družbenega pomena spomenika ter njegove materialne substance; – ohranjanje »varovanih sestavin spomenika«; – dovoljeni so posegi v spomenik, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote; – dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega pomena; – za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje je v skladu z 28., 29.,
15. in
16. členom ZVKD-1 potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Poleg navedenega režima velja tudi režim, ki je predpisan za ohranjanje varovanih vrednot stavbne dediščine, kot so: – tlorisna in višinska zasnova (gabariti); – gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova; – oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli, vključno z reklamnimi panoji, izveski in svetili, ki morajo biti v skladu z oblikovno in vsebinsko zasnovo objektov); – funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora; – sestavine in pritikline; – stavbno pohištvo in notranja oprema; – komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico; – pojavnost in vedute; – celovitost dediščine v prostoru; – zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. Poleg teh splošnih varstvenih režimov pa velja še izrecna prepoved: – stavbo poškodovati ali podreti; – spreminjati njeno tlorisno in višinsko zasnovo; – spreminjati njeno konstrukcijsko zasnovo in gradiva; – na njej ali v območju kulturnega spomenika postavljati reklamne panoje, izveske in svetila, ki niso namenjena za promocijo njegove nove namembnosti. Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine možno: – na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti posamezne dele spomenika v kvalitetnejše oziroma avtentičnejše stanje; – izvajati znanstvenoraziskovalna dela; – spremeniti oziroma dopolniti namembnost objekta, če ni možno zagotoviti prvotne funkcije in če s tem nista bistveno prizadeti materialna substanca in pričevalnost objekta; – spremeniti oziroma dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta; – posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše prezentacije in interpretacije.
17. člen Podrobni varstveni režim za varovane sestavine kulturnega spomenika: – Tloris in prostorska zasnova; ohranja se obstoječi tloris stavbe, njen funkcionalni prostor z vrtom in njegovo ograjo. – Horizontalni in vertikalni gabarit; ohranja se obstoječi horizontalni in vertikalni gabarit stavbe. – Oblika fasade, razporeditev okenskih in vratnih odprtin in oblika stavbnega pohištva; ohranja se fasada z vsemi dekorativnimi elementi (npr. profiliran strešni venec), okenskimi in vratnimi odprtinami ter staro stavbno pohištvo, oblika oken in vrat. Dovoljena je njihova zamenjava z novim po vzoru obstoječih. Glavna vhodna vrata se restavrirajo. – Oblika in sestava medetažne konstrukcije; ohranjajo se oboki v pritličju in lesena medetažna konstrukcija v nadstropnem delu, dovoljeni so posegi za odpravo poškodb. Ohranja se njihova višina in oblika. – Oblika in sestava strešne konstrukcije; ohranja se lesena strešna konstrukcija, dovoljen je protipožarni premaz lesa. – Oblika in naklon strehe ter tip kritine; ohranjata se oblika in naklon strehe ter opečni tip kritine (klasični zareznik ali bobrovec). – Ostanki notranje opreme (sobne peči, kosi pohištva); ohranjajo se vse sobne peči in ohranjeni kosi pohištva. – Konstrukcijska zasnova, gradbena substanca in notranji razpored prostorov; ohranjajo se historični materiali in način gradnje. Dovoljeni so posegi za odpravo poškodb in za sanacijo vlage in statično sanacijo z uporabo apnene tehnologije. – Ostanki dekorativnih poslikav v notranjščini; z restavratorskimi metodami se odkrijejo vse stenske in stropne poslikave, ki se jih restavrira in prezentira.
18. člen Kulturni spomenik bo po obnovi dostopen javnosti v obsegu, kot bo to določeno v upravljavskem načrtu.
19. člen V roku enega leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja je Občina Škocjan dolžna sprejeti upravljavski načrt, s katerim bo določeno vodenje in organiziranje vzdrževanja, uporabe, dostopnosti, predstavitev javnosti, način in sredstva interpretacije ter spremljanje stanja.
20. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za kulturno dediščino.
21. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 620-0001/2020 Škocjan, dne
22. decembra 2020 Župan Občine Škocjan Jože Kapler Kazalo Na vrh