Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Gornji Petrovci, stran 10661.

(1)S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZUreP-2) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZUreP-2) sprejme Občinski prostorski načrt Občine Gornji Petrovci (v nadaljnjem besedilu: prostorski načrt).

(2)Prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor.

(3)Prostorski načrt velja za celotno območje Občine Gornji Petrovci (v nadaljnjem besedilu: občina) in je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov in izdajo dovoljenj za posege v prostor ter za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov.

(4)Prostorski načrt je usklajen s smernicami in mnenji nosilcev urejanja prostora ter upravljavcev gospodarske javne infrastrukture oz. s predpisi z njihovih delovnih področij.

(5)Na prostorski načrt je pridobljena tudi Odločba o sprejemljivosti vplivov izvedbe prostorskega načrta na okolje, saj je bil zanj izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoja sprejemljivosti na varovana območja. 2. člen (vsebina prostorskega načrta)

(1)Prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2)Strateški del prostorskega načrta določa: – izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, – zasnovo prostorskega razvoja občine, – zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra, – določitev okvirnih območij naselij z območji razpršene poselitve in območji razpršene gradnje, – usmeritve za prostorski razvoj občine (usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev).

(3)Izvedbeni del prostorskega načrta določa: – območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora, – enote in podenote urejanja prostora, – prostorske izvedbene pogoje, – območja, za katere se pripravijo občinski podrobni prostorski načrti (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(4)Sestavni deli prostorskega načrta so: – besedilo prostorskega načrta: – Odlok (uvodni določbi, strateški del prostorskega načrta, izvedbeni del prostorskega načrta ter prehodne in končne določbe); – kartografski del prostorskega načrta: – kartografski prikazi strateškega dela prostorskega načrta in – kartografski prikazi izvedbenega dela prostorskega načrta; – priloge prostorskega načrta: – Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov, – Prikaz stanja prostora, – Strokovne podlage (npr. urbanistični načrt ipd.), – Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora in upravljavcev gospodarske javne infrastrukture, – Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta, – Povzetek za javnost, – Okoljsko poročilo z dodatkom za varovana območja, – Dodatna gradiva za nosilce urejanja prostora. II. STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA 1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 3. člen (analiza stanja in teženj prostorskega razvoja ter razvojne potrebe v občini)

(1)Občina leži v severovzhodni Sloveniji na severu gričevnate pokrajine imenovane Goričko. Na območju Goričkega se prepleta razgiban gričevnat svet, kjer so gričevja presekali številni vodotoki in formirali vmesne doline. Tako je tudi na območju občine, kjer je gričevnat svet večinoma v smeri zahod–vzhod, presekalo kar nekaj vodotokov. Največjo dolino na območju občine si je izoblikoval Peskovski potok, ki predstavlja tudi edino večjo ravnino v občini.

(2)Občina sodi med obmejne občine, saj na severu meji na Republiko Madžarsko, s katero se povezuje na gospodarskem, kulturnem, športnem in turističnem področju. Na vzhodu občina meji na Občino Šalovci, na jugovzhodu na Občino Moravske Toplice, na jugozahodu in zahodu na Občino Puconci ter na zahodu na občini Grad in Kuzma.

(3)Najpomembnejšo gospodarsko panogo v občini, glede na to, da se občina nahaja v obmejnem podeželskem območju, ki je prebivalstveno in gospodarsko gledano podhranjeno, še vedno predstavlja kmetijska dejavnost. Na območju občine tako najdemo različne oblike kmetijskih gospodarstev. Večje kmetije, ki se širijo, modernizirajo, specializirajo in tržno usmerjajo. Srednje velike kmetije, ki se poleg poljedelstva usmerjajo v rejo živine, sadjarstvo, vinogradništvo ter razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter manjše samooskrbne kmetije, ki so pomembne predvsem z vidika samooskrbe lokalnega prebivalstva s hrano in ohranjanje kulturne krajine. Neugodne klimatske razmere (suša, razporeditev padavin ipd.) zmanjšujejo proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, zato se pojavlja vse več teženj po intenzivni pridelavi pod rastlinjaki z namakanjem in tudi ogrevanjem (geotermalna voda). Glede na sam pomen kmetijske dejavnosti bo občina v prihodnje še naprej vzpodbujala razvoj kmetijske dejavnosti v vseh njenih panogah. Na osnovi tega se ohranjajo in se omogoča nadaljnji razvoj vseh obstoječih kmetijskih gospodarstev, istočasno pa se za razvoj kmetijske dejavnosti v prostorskem načrtu definirajo posebna območja v dolini Peskovskega potoka, ki zagotavljajo zadostne površine za umeščanje in nadaljnji razvoj kmetijske dejavnosti. Industrijska oz. gospodarska dejavnost v občini, razen v naseljih Gornji Petrovci in Križevci, kjer se nahajata dva manjša obrata tekstilne industrije, ni razvita. Zaradi številnih teženj po ureditvi manjše gospodarske cone v centralnem naselju občine se v prostorskem načrtu v naselje Gornji Petrovci umešča manjša gospodarska cona, ki bo na razpolago potencialnim investitorjem pri umeščanju svojih dejavnosti in bo lokalnemu prebivalstvu omogočala dodatna delovna mesta. V naselju Stanjevci je v prihodnosti predvidena ureditev manjše gospodarske cone, ki bo služila predvsem skladiščni dejavnosti. Istočasno se zaradi samega ekonomskega pomena ohranjajo vse obstoječe manjše gospodarske, obrtne in poslovne dejavnosti, ki so razpršene po celotnem ozemlju občine in se jim omogoči tudi nadaljnji razvoj. Poleg kmetijske in gospodarske dejavnosti je gospodarski razvoj občine usmerjen tudi v razvoj sonaravnega turizma, ki temelji na naravnih danostih območja. Težnje po razvoju turizma in športno-rekreacijske dejavnosti se pojavljajo po celotnem območju občine, še posebej pa na območju predvidenih, obstoječih oz. delno že izvedenih dejavnosti (npr. obstoječa igrišča, milini, kolesarski poligon, Pindža, turizem na kmetiji, vodne površine). Razvoj turizma in športno-rekreacijskih dejavnosti se navezuje tudi na širše območje, se pravi v sodelovanju s sosednjimi občinami, regijo in tudi z sosednjo Republiko Madžarsko.

(4)Naravnogeografske razmere so pogojevale razvoj poselitve. Do večje koncentracije prebivalstva je prišlo v dolinskem delu občine ob vodotokih ter na slemenih gričevnatega dela občine, kjer so se izoblikovala posamična naselja. Na območju občine naselja tvorijo posamični večji ali manjši strnjeni deli naselij ter razpršeni zaselki in posamične domačije, ki predstavljajo avtohtoni poselitveni vzorec, ki se ohranja. Na območju občine najdemo tako naslednja naselja oz. vasi Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci, Košarovci, Križevci, Kukeč, Lucova, Martinje, Neradnovci, Panovci, Peskovci, Stanjevci, Šulinci in Ženavlje. Gre za podeželska naselja z ohranjeno kmetijsko funkcijo. Poseben tip poselitve v gričevnatem delu občine predstavljajo območja, kjer prihaja do prepletanja območij vinskih kleti, počitniških hišic, posamičnih kmetij in stanovanjskih objektov, med katerimi slednji prevladujejo. Na območju občine se pojavljajo predvsem težnje po gradnji počitniških hišic, saj je občina za tujce izredno zanimiva. Na podlagi teh teženj se v prostorskem načrtu definirajo posebna območja, kjer bo dovoljena le gradnja počitniških hišic ter vinskih kleti oz. zidanic. Centralno naselje v občini predstavlja občinsko središče, naselje Gornji Petrovci, kjer se pojavljajo težnje po nadaljnjem razvoju in krepitvi položaja v omrežju naselij. Osnovna težnja občine na področju poselitve je zagotavljanje kvalitetnih bivalnih pogojev v domačem kraju, s čimer bi preprečili izseljevanje in hkrati povečali priseljevanje od drugod. Za zagotavljanje kvalitetnih bivalnih pogojev mora občina poleg ustreznih oblikovnih in funkcionalnih meril na posameznih območjih stavbnih zemljišč, zagotoviti tudi zadostne površine prostih stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo. V občini namreč, glede na to, da gre za podeželski prostor prevladuje individualna stanovanjska gradnja na lastnih parcelah, kar zniža sam strošek novogradnje. Glede na to, da občina leži na obmejnem območju in spada med demografsko ogrožena območja, bo občina v prihodnje še bolj aktivno spodbujala razvoj poselitve na vseh poselitvenih območjih.

(5)Celotno območje občine ima zagotovljeno osnovno gospodarsko javno infrastrukturo. Vse kategorizirane ceste v občini so asfaltirane. Ločene prometne površine za peš promet so zgrajene le ob državnih cestah. Na območju prometne infrastrukture se tako pojavljajo predvsem težnje po vzdrževanju in obnovi cestnih površin na celotnem območju občine, kakor tudi težnje po zagotavljanju prometne varnosti vseh udeležencem v prometu (npr. izgradnja pločnikov, kolesarskih stez/poti, prehodov, razširitev cestišč, ureditev izogibališč ipd.). Skozi občino poteka tudi železniška proga Pragersko–Ormož–Hodoš, ob kateri se nahaja tudi železniško postajališče. V preteklosti je bila vodooskrba na območju občine zagotovljena iz obstoječih vodnih zajetij, ki niso bila ustrezno varovana. Na osnovi tega so se pojavljale vedno večje težje po obnovi in posodobitvi obstoječih vodovodnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme, zaradi česar je občina vključena tudi v projekte izvajanja celovite vodooskrbe Pomurja, v okviru t.i. sistema B. Z uveljavitvijo enotnega vodovodnega sistema je večini prebivalcem občine zagotovljena kvalitetna in nadzorovana vodooskrba. Ne glede na to, na območju občine najdemo še kar nekaj gospodinjstev, ki še niso priključena na javno vodovodno omrežje in se oskrbujejo s pitno vodo iz lastnih vodnih virov, katere si posamezniki vzdržujejo sami in niso kontrolirani oz. ustrezno varovani. Na osnovi tega se pojavljajo predvsem težnje po ohranitvi in varovanju obstoječih vodnih zajetij, ki se po izgradnji enotnega vodovodnega sistema več ne uporabljajo za vodooskrbo, ampak ostajajo pomembni kot alternativa oz. rezervni vir vodooskrbe, kakor tudi vodnih virov, ki se še vedno uporabljajo za oskrbo s pitno vodo in niso ustrezno varovani. Kanalizacijski sistem za odvajanje komunalnih odpadnih voda na območju občine ni zgrajen. V manjšem obsegu je kanalizacija izvedena le za dva objekta in sicer za osnovno šolo in vrtec ter večstanovanjski objekt, ki se v obeh primerih zaključuje z manjšima čistilnima napravama. Na osnovi tega se pojavljajo težnje po izgradnji kanalizacijskih sistemov na celotnem območju občine. Na območju strnjenih naselij ali delov naselij se spodbuja gradnja skupnih kanalizacijskih sistemov s čistilnimi napravami, medtem ko je na območju razpršene poselitve smiselna gradnja manjših kanalizacijskih sistemov ali individualnih čistilnih naprav. Pri gradnji kanalizacijskega sistema je potrebno načrtovati gradnjo ločenih kanalizacijskih sistemov za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode. Znotraj strnjene poselitve je odvajanje padavinskih voda potrebno načrtovati tako, da se v čim večji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno načrtovati zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče ipd.). Oskrba z električno energijo je v občini zagotovljena do vsakega objekta, saj upravljavec sproti nadomešča in gradi nove transformatorske postaje ter nizkonapetostne daljnovode. Plinovodno omrežje na območju občine ni zgrajeno, prav tako zaradi majhnega števila in razdrobljenosti potrošnikov za enkrat ekonomsko, še ni upravičeno. Na območju energetike se pojavljajo predvsem težnje po smotrni rabi energije in prizadevanja po čim večji uporabi razpoložljivih obnovljivih virov energije (npr. geotermalna energija, sončna energija, energija biomase ipd.). Na območju občine so elektronske komunikacije dobro razvite. Prebivalcem je v večjem delu zagotovljen dostop do širokopasovnih povezav. Pojavljajo se predvsem težnje po nadaljnjem razvoju elektronskih komunikacij, težnje za vključitev čim širšega kroga prebivalcev v sodobno informacijsko družbo, kakor tudi težnje po povezovanju in združevanju obstoječih omrežij elektronskih komunikacij.

(6)V občini so opredeljena posebna območja varstvenih in pravnih režimov (območja varstva narave, območja varstva kulturne dediščine, poplavno ogrožena območja, erozijsko ogrožena območja, območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe ipd.), ki predstavljajo oviro za prostorski razvoj in umeščanje dejavnosti v prostor, istočasno pa predstavljajo tudi priložnost za razvoj turistične in športno-rekreacijske dejavnosti. Opredeljena posebna območja varstvenih in pravnih režimov predstavljajo obvezno izhodišče pri umeščanju posegov in dejavnosti v prostor, s čimer želi občina zagotoviti ustrezno varovanje tako naravnih kot ustvarjalnih kvalitet prostora, istočasno pa tudi ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ne glede na navedeno se v skladu z varovanjem in ohranjanjem naravnih in ustvarjalnih kvalitet prostora razvijata tudi turistična in športno- rekreacijska dejavnost, ki povečujeta samo vrednost teh območij. 4. člen (možnosti prostorskega razvoja)

(1)Možnosti prostorskega razvoja občine izhajajo iz njenih naravnih danosti, ki so pogojevale družbeni razvoj občine.

(2)Na celotnem območju občine se tako pojavljajo možnosti za razvoj kmetijske dejavnosti. Glede na to, da celotno območje občine leži znotraj območja varstva narave, se spodbuja razvoj okolju prijaznega kmetijstva. Obstoječe kmetije se razvijajo znotraj svojih razpoložljivih zemljišč. Medtem, ko se spodbuja umeščanje novih oz. večjih in intenzivnih kmetijskih gospodarstev na območja, ki so za to opredeljena v dolini Peskovskega potoka ter na robove naselij oz. na območja razpršene poselitve. Prav tako se na območju občine pojavljajo možnosti za pridelavo pod rastlinjaki z namakanjem in ogrevanjem.

(3)Razvoj gospodarskih dejavnosti se usmerja na območje, ki se v prostorskem načrtu definira kot območje gospodarske cone, v naselju Gornji Petrovci. V skladu s prostorskimi možnostmi se ohranjajo tudi ostale gospodarske, obrtne in poslovne dejavnosti, ki se nahajajo po celotnem območju občine. V prihodnosti je predvidena tudi ureditev manjše gospodarske cone v naselju Stanjevci, ki bo namenjena predvsem skladiščni dejavnosti.

(4)Možnosti za prostorski razvoj turistične dejavnosti so omejene na deloma že obstoječe, večinoma pa predvidene dejavnosti (npr. Neradnovski mlin, Križevsko jezero, Life center, Pindža, Pravljična dežela). S pravilnim načrtovanjem in umeščanjem dejavnosti si lahko občina vzpostavi mrežo turističnih točk, ki se lahko med seboj dopolnjujejo in povezujejo ter tvorijo neko celostno turistično ponudbo tudi širšega območja.

(5)Razvoj športno-rekreacijske dejavnosti (pešpoti, kolesarske poti, učne poti ipd.) je mogoč na celotnem območju občine. Glede na to, da se celotno območje občine nahaja na območju varstva narave, se znotraj občine lahko razvijajo samo mehke oblike športa in rekreacije, brez večjih posegov, ki bi ogrožale varovano vrednoto območja. Obstoječe športno-rekreacijske površine (igrišča) se ohranjajo in po potrebi, v skladu s svojimi možnostmi, tudi širijo.

(6)Možnosti prostorskega razvoja občinskega središča, naselja Gornji Petrovci so omejene. Na južni strani ga omejuje Peskovski potok in njegovo poplavno območje ter železnica, na severni, vzhodni in zahodni strani pa gričevnat svet. Trenutno se v naselju nahaja zadosti površin za stanovanjsko gradnjo ter za umestitev centralnih dejavnosti v prostor. Za razvoj gospodarskih dejavnosti je predvidena razširitev naselja na njegovi južni strani in oblikovanje manjše gospodarske cone ob obstoječem proizvodnem obratu. Na jugovzhodni strani, je ob obstoječem športnem parku, predvidena kompleksna ureditev mešanih površin s parkom, kjer bo prihajalo do prepletanja številnih dejavnosti.

(7)Prostorski razvoj ostalih naselij in območij razpršene poselitve je usmerjen v pozidavo obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč, zaradi boljše izkoriščenosti gospodarske javne infrastrukture pa tudi v zapolnitev vrzeli znotraj naselij in na njihove robove. Z zapolnitvijo vrzeli se ohranja tudi tradicionalna struktura naselij.

(8)Pri prostorskem razvoju občine ter umeščanju poselitve in različnih dejavnosti v prostor se upošteva posebna območja varstvenih in pravnih režimov. Poselitev in dejavnosti se prednostno usmerjajo izven teh območij, v kolikor pa to iz različnih vzrokov ni možno, se lahko poselitev in razvoj dejavnosti, pod posebnimi pogoji in s soglasjem pristojnih služb, umešča tudi na ta območja. 5. člen (medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1)Vloga in pomen občine oz. naselja Gornji Petrovci v širšem prostoru izhaja že iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SPRS), kjer je naselje Gornji Petrovci opredeljeno kot medobčinsko središče.

(2)Naselje Gornji Petrovci je svoj pomen v občinskem prostoru dobilo na osnovi svojih osnovnih storitveno-oskrbnih funkcij, ki jih nudi svojim prebivalcem. Ne glede na samo opredelitev iz SPRS pa se naselje Gornji Petrovci nikoli ni razvilo v medobčinsko središče, saj so se v vseh okoliških občinah izoblikovale po funkciji in pomenu enaka občinska središča, med katerimi nobeno ne prevladuje v taki meri, da bi ga lahko opredelili kot medobčinsko središče.

(3)Obmejna lega občine in obstoječa slovenska etnična skupina na območju sosednje Republike Madžarske (Porabje), predstavlja osnovo za številne meddržavne projekte na gospodarskem, kulturnem, športnem in turističnem področju.

(4)Na meddržavnem nivoju se območje občine zaradi poteka železniške proge, po kateri poteka tudi povezava Ljubljana– Budimpešta navezuje na ostalo transevropsko železniško omrežje.

(5)Na regijskem nivoju se območje občine preko cestne in železniške povezave navezuje na središče nacionalnega pomena, mesto Murska Sobota, ki predstavlja središče Pomurske statistične regije in ki istočasno zadovoljuje višje storitveno-oskrbne funkcije regije (npr. bolnišnica, srednje šole, gledališče, upravna enota, sodišče).

(6)Na medobčinskem nivoju občina sodeluje predvsem z sosednimi občinami na prostorskem, turističnem in športno-rekreacijskem področju, kjer se oblikujejo skupni projekti. Na podoben način občina sodeluje tudi z ostalimi občinami, ki so del Krajinskega parka Goričko, saj je bil slednji ustanovljen ravno z namenom celovitega razvoja lokalnega okolja na podlagi varovanja obstoječe naravne in kulturne krajine.

1. člen (cilji prostorskega razvoja občine) Na osnovi analize stanja, teženj, razvojnih potreb in možnosti prostorskega razvoja občine, so določeni naslednji cilji prostorskega razvoja občine: – zagotovitev trajnostnega prostorskega razvoja celotnega območja občine, ob ohranjanju biotske raznovrstnosti in območij varstva narave, kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja, celostnem ohranjanju in trajnostni rabi kulturne dediščine ter ohranjanju kulturne krajine, – zagotovitev zadostnih površin stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo znotraj naselja Gornji Petrovci in v ostalih strnjenih naseljih oz. delih strnjenih naselij ter na območjih razpršene poselitve, – zagotovitev kvalitetnega bivalnega okolja v naselju Gornji Petrovci in v ostalih strnjenih naseljih oz. delih strnjenih naselij z vključitvijo oz. načrtovanjem zelenih površin, opremljenostjo z gospodarsko javno infrastrukturo itd., – zagotovitev zadostnih površin za razvoj centralnih dejavnosti, zelenih površin, turizma in športno-rekreacijskih dejavnosti, – zagotovitev zadostnih površin za razvoj gospodarskih dejavnosti, – povezovanje in združevanje obstoječih in novih športno-rekreacijskih ter turističnih poti ter njihovo navezovanje na turistično zanimive lokacije, – razvoj turizma in športno-rekreacijskih površin v skladu z omejitvami v prostoru, – ohranjanje prekomejnega sodelovanja pri urejanju prostora in drugih meddržavnih projektih, – ohranjanje in razvoj kmetijske dejavnosti v skladu z omejitvami v prostoru, – izboljšanje trajnostne mobilnosti oz. zagotovitev ustreznih pogojev za spodbujanje pešačenja, kolesarjenja, uporabe javnega potniškega prometa ter ostalih oblik trajnostne mobilnosti ter spodbujanje fizične integracije prometnih podsistemov, – obnavljanje, dograjevanje in posodabljanje gospodarske javne infrastrukture, – zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – zagotoviti učinkovito rabo energije ter povečanje rabe obnovljivih virov energije ipd.
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
3. člen (zasnova prostorskega razvoja občine) Zasnova prostorskega razvoja občine določa: – prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti – omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij – temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji – druga za občino pomembna območja, kot so: območja prepoznavnih naravnih in ustvarjalnih kvalitet prostora, površinske vode, območja mineralnih surovin, odlagališča odpadkov – urbana središča, za katera so izdelani urbanistični načrti.
4. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)Poselitev se prednostno usmerja na proste površine znotraj naselij oz. delov strnjenih naselij, zaradi racionalne izrabe gospodarske javne infrastrukture pa tudi na nova območja v vrzelih obstoječih naselij in na njihovih robovih.

(2)Na območju občine razpršena poselitev predstavlja avtohtono obliko poselitve, zaradi česar le ta, na območju občine, ne predstavlja negativnega pojava v prostoru. Njeno ohranjanje ni pomembno samo zaradi ohranjanja poselitve, ampak tudi zaradi njenega prispevka k prepoznavnosti in ohranjanju kulturne krajine širšega območja Goričkega. Zaradi navedenega je razpršeno poselitev potrebno ohranjati in smiselno dopolnjevati obstoječa stavbna zemljišča (zaokroževanje, zapolnjevanje, širitev ipd.) ter jo istočasno varovati pred novo oz. množično širitvijo, v smislu oblikovanja novih območij razpršene poselitve izven strnjenih območij naselij.

(3)Poselitev v vseh oblikah, se usmerja izven območij naravnih vrednot, varovanih habitatnih tipov ter habitatov varovanih vrst. Tam kjer to, iz različnih razlogov ni mogoče, se poselitev umešča v prostor pod pogoji in na podlagi soglasja pristojne službe.

(4)Kmetijska dejavnost se zaradi njenega prispevka k ohranjanju poselitve in kulturne krajine ohranja na celotnem območju občine. Razvoj intenzivne kmetijske dejavnosti na območju občine, glede na to, da celotno območje občine leži znotraj območja varstva narave ni mogoč, zato se spodbuja razvoj okolju prijaznega kmetijstva. Obstoječe kmetije se razvijajo znotraj svojih razpoložljivih zemljišč. V gričevnatem delu občine se ohranja in spodbuja vinogradniška in sadjarska dejavnost. Ohranjajo se obstoječe kmetije, ki se razvijajo znotraj svojih prostorskih zmožnosti, medtem ko se spodbuja umeščanje novih kmetij na robove in izven naselij oz. na območja razpršene poselitve. Za večja kmetijska gospodarstva oz. farme so v prostorskem načrtu definirana posebna območja v dolini Peskovskega potoka.

(5)Gospodarske dejavnosti se usmerja v prostorskem načrtu definirano gospodarsko cono na območju naselja Gornji Petrovci, kjer so v njeni neposredni bližini zagotovljene tudi površine za njen dolgoročni razvoj ter v manjšo gospodarsko cono, ki je v prihodnosti predvidena v naselju Stanjevci. Ostale obstoječe manjše obrtniške, gospodarske in poslovne dejavnosti, ki so razpršene po celotnem območju občine se ohranja in smiselno dopolnjuje, do take mere, da vizualno in okoljsko ne predstavljajo negativnega pojava v prostoru.

(6)Centralne dejavnosti se prednostno razvija v naselju Gornji Petrovci, kjer je večji del obstoječih centralnih dejavnosti (občina, osnovna šola, vrtec, zdravstveni dom, policijska postaja, vaški dom ipd.). V preostalih naselij in na območju razpršene poselitve se, kot posamezna območja centralnih dejavnosti, pojavljajo vaški, gasilski, kulturni in lovski domovi, območja »starih« šol, kapelice, cerkve z župnišči ipd., ki se ohranjajo in smiselno dopolnjujejo v skladu s potrebami in svojimi prostorskimi možnostmi.

(7)Turistična dejavnost se prednostno razvija na celotnem območju občine. Turistično posebej zanimiva območja predstavljajo območje Pindže, območje Life centra, območja mlinov, vodne površine, območja varstva narave, območja športno-rekreacijskih površin ipd. Glede na to, da celotno območje občine predstavlja ranljiv podeželski prostor z ohranjenimi naravnimi in kulturnimi prvinami, se spodbuja razvoj nemasovnega, mehkega in trajnostnega turizma, ki ga lahko prostor sprejme brez večjih posledic.

(8)Razvoj športno-rekreacijske dejavnosti se usmerja na že obstoječe športno-rekreacijske površine. Na območju naselja Gornji Petrovci se športno-rekreacijske dejavnosti usmerja v obstoječi športni center in njegovo neposredno bližino, kjer je predvidena ureditev mešanih območij in parka. Manjše športno-rekreacijske površine v preostalem delu občine predstavljajo obstoječa športna igrišča in pripadajoči objekti, ki se ohranjajo in smiselno dopolnjujejo v skladu s potrebami in svojimi prostorskimi možnostmi. Razvoj mehkih oblik športno-rekreacijskih dejavnosti (hoja, tek, trim, kolesarjenje ipd.) se v nemasovni obliki razvija na celotnem območju občine, posebno zanimiva za to obliko športa in rekreacije so vse obstoječe in predvidene vodne površine. Površine za šport in rekreacijo morajo biti urejene na način, da bodo zagotavljale dostop do športa in rekreacije za vse starostne in socialne skupine prebivalstva.

(9)Ne glede na tip poselitve in vrsto dejavnosti je pri njihovem razvoju in umeščanju v prostor potrebno upoštevati sprejemljivost z vidika varstva in ohranjanja varovanih vrednot kulturne dediščine, varstva narave in omejitve, ki jih narekujejo ostali pravni režimi oz. omejitve v prostoru.

(10)Prav tako se nove poselitve, infrastrukture oz. dejavnosti ali prostorske ureditve, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče, ne načrtujejo na poplavnih, hudourniških, erozijskih in plazljivih območjih. V kolikor se tem območjem ni mogoče izogniti, je poseganje na njih dovoljeno le pod pogoji in na podlagi soglasja pristojnih služb. 9. člen (omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)Omrežje naselij v občini, s svojo vlogo in funkcijo, tvorijo vsa v prostorskem načrtu opredeljena naselja.

(2)Centralno naselje v občini tvori naselje Gornji Petrovci, ki se prednostno razvija kot lokalno središče.

(3)Naselje Gornji Petrovci je v SPRS opredeljeno kot medobčinsko središče, v katerega pa se, zaradi upravne razdrobljenosti prostora nikoli ni razvilo. Širši prostor je namreč razdeljen na številne občine, ki imajo vsaka svoj občinski center, med katerimi pa nobeden ne izstopa po svojih funkcijah.

(4)Poseben tip poselitve v gričevnatem delu občine predstavljajo območja, kjer prihaja do prepletanja območij vinskih kleti, počitniških hišic, posamičnih kmetij in stanovanjskih objektov, med katerimi slednji prevladujejo. Taka območja najdemo v delih naselij Gornji Petrovci in Kukeč, kjer ohranjamo ta mešani tip poselitve.

(5)Poseben tip poselitve na območju občine predstavljajo tudi območja obstoječih počitniških hišic, vinskih kleti in zidanic, ki se v prostorskem načrtu ohranjajo in se jim omogoča njihov nadaljnji razvoj. Taka območja najdemo v delih naselij Kukeč, Panovci, Gornji Petrovci in Stanjevci.

(6)Ostala naselja v občini nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij v občini. Opredeljena so kot pretežno podeželska naselja, kjer se poleg bivanja zagotavlja tudi razvoj kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, razvoj obrti oz. podjetništva, razvoj površin družbene infrastrukture, oskrbe, rekreacije in turizma. 10. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji potekajo po obstoječem cestnem omrežju.

(2)Družbene in naravnogeografske razmere so pogojevale razvoj temeljnih smeri prometnega povezovanja naselij v občini. Avtohtona razpršena poselitev je pogojevala razvoj goste cestne mreže cest nižjega ranga (lokalne ceste, javne poti), ki posamezna strnjena naselja, strnjene dele naselij, zaselke in kmetije povezujejo med seboj in jih navezujejo na ceste višjega ranga (lokalne ceste, državne ceste) ter jim s tem omogočajo dostop do naselij v domači in sosednjih občinah ter tudi do ostalih večjih središč.

(3)Temeljne smeri prometnega povezovanja na regionalnem nivoju potekajo po cestnem omrežju višjega ranga (državne ceste). Državne ceste, ki prečkajo občino, povezujejo naselja v občini s širšim regijskim prostorom in sosednjo Republiko Madžarsko, istočasno pa služijo tudi tranzitnemu prometu med sosednjimi občinami ter Republiko Madžarsko.

(4)Temeljne smeri prometnega povezovanja na regionalnem nivoju potekajo v smeri proti sosednjim občinam, središčema nacionalnega pomena, mestoma Maribor in Murska Sobota, središčema regionalnega pomena, mestoma Ljutomer in Lendava in sosednjo Republiko Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško.

(5)Po ozemlju občine poteka tudi železniška povezava Pragersko–Ormož–Hodoš, po kateri poteka tako potniški kot tovorni mednarodni promet, ki se navezuje na transevropski železniški sistem. 11. člen (druga pomembna območja)

(1)Območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora na območju občine predstavljajo območja varstva narave, med katere poleg območij naravnih vrednot, ekološko pomembnih območji, posebnih varstvenih območij (območja Natura 2000), območja Krajinskega parka Goričko, sodijo tudi območja habitatov (npr. mokrotni travniki, vegetacija tekočih voda ipd.) ter elementi krajine, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (npr. mejice, grmovni in drevesni osamelci ipd.). Na teh območjih se pri načrtovanju posegov v prostor posebna pozornost namenja ohranjanju naravnih kvalitet prostora in krajinske pestrosti v sožitju z istočasnim razvojem dejavnosti in poselitve (npr. mehke oblike turizma in rekreacije, ekološko kmetijstvo itd.).

(2)Območja ustvarjenih kvalitet prostora predstavljajo na območju občine vse enote kulturne dediščine, varovane po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Kulturna dediščina se varuje glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine). V območju ustvarjenih kvalitet prostora velja, da posegi in ureditve, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznavnih kvalitet prostora, zaradi katerih je območje pridobilo status območja, varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni. Pri načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je na teh območjih potrebno upoštevati varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostnim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.

(3)Na območju občine se trenutno nahaja del pridobivalnega prostora, za katerega je bila podeljena rudarska pravica in koncesija za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin (kremenov pesek). V primeru izkazanega novega oz. nadaljnjega interesa za raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin bo občina izdelala predhodne preveritve in utemeljitve ali je smotrno določeno območje s podrobnejšo namensko rabo prostora opredeliti kot območja mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno izdelati in sprejeti OPPN.

(4)Na območju občine se nahaja območje omejene in nadzorovane rabe strelišča Mačkovci (v Občini Puconci). Območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe obsegajo varnostna območja objektov, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih in tehničnih razlogov.

(5)Med druga pomembna območja, ki predstavljajo omejitve prostorskemu razvoju občine sodijo tudi poplavno in erozijsko ogrožena območja, na katerih so dopustni posegi v prostor, v skladu s področnimi predpisi.

(6)Druga pomembna območja, katerih območja so jasno definirana v prostoru so prikazana v obvezni prilogi prostorskega načrta, Prikazu stanja prostora, na kartah št. 4. Prikaz varstvenih režimov. 12. člen (območje urbanističnega načrta)

(1)Urbanistični načrt je podlaga za celovito načrtovanje urbanih središč. Izdela se lahko tudi za tista naselja, kjer je zaradi posebnosti razvoja ali drugih razlogov izdelava urbanističnega načrta utemeljena.

(2)Na območju občine je urbanističen načrt izdelan za občinsko središče naselje Gornji Petrovci, ki je v SPRS, opredeljeno kot medobčinsko središče. Naselje Gornji Petrovci je pretežno podeželsko naselje, ki je sestavljeno iz štirih delov. Spodnjega centralnega dela naselja, ki se nahaja ob regionalni cesti in v katerem so skoncentrirane centralne dejavnosti, srednjega dela, kjer se prepleta območje stanovanjskih objektov, kmetij, počitniških hišic, vinskih kleti in zidanic, zgornjega dela, kjer se nahaja stanovanjsko območje s šolo, vrtcem, cerkvijo in pokopališčem ter predvidenim mešanim območjem Pindžo, ter zahodnega dela naselja, ki je pretežno stanovanjsko območje. Vsi deli naselja so med seboj povezani s cesto. V naselju Gornji Petrovci se prepletajo površine z različno namembnostjo, zato se v urbanističnem načrtu, na podlagi analize prostora določi ustreznejša razporeditev površin, sanirajo morebitne degradirane oz. nezadostno izkoriščene površine, podajo prometne rešitve, istočasno pa zagotovijo tudi nova zemljišča za razvoj poselitve, centralnih, gospodarskih, športno-rekreacijskih in drugih dejavnosti.

(3)Območje urbanističnega načrta zajema območja stavbnih zemljišč, ki so v prostorskih sestavinah občine bila opredeljena kot območja stavbnih zemljišč naselja Gornji Petrovci. Prav tako so v območje urbanističnega načrta vključena tudi vsa zemljišča, ki so predvidena za kratkoročno oz. dolgoročno širitev naselja, ter kmetijska in gozdna zemljišč, ki se nahajajo v neposredni bližini obstoječih stavbnih zemljišč. 3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra 13. člen (prometna infrastruktura)

(1)Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem. Z optimalnim izkoriščanjem vseh elementov prometnega sistema se razvija uravnotežene in enakomerno obremenjene prometne podsisteme. Pri tem se spodbuja gospodarsko, socialno, okoljsko in prostorsko najbolj smotrne in učinkovite oblike in poteke prometa. Z razvojem prometnih omrežij se omogoča izkoriščanje potencialov prostora za poselitev, infrastrukturo, proizvodne in oskrbne dejavnosti, rekreacijo in turizem ter funkcionalno zaokrožanje naselij in območij drugih dejavnosti. Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih infrastrukturnih sistemov. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na naravno in bivalno okolje, ohranja kulturno dediščino in varuje naravne vire, biotsko raznovrstnost ter naravne vrednote.

(2)Prometno infrastrukturo na območju občine sestavlja obstoječe cestno omrežje (državne in občinske ceste) in železniška proga Pragersko–Ormož–Hodoš.

(3)Ozemlje občine prečkata naslednji državni cesti: – regionalna cesta I. reda

(232), Hodoš–Petrovci–Murska Sobota–Lipovci in – regionalna cesta III. reda

(721), Petrovci–Martinje–Kuzma–Sotina.

(4)Urejanje in vzdrževanje državnih cest je v pristojnosti države. Regionalna cesta I. reda

(232)in regionalna cesta III. reda

(721)imata v naselju Gornji Petrovci urejene ločene površine za pešce, medtem ko ločenih površin za kolesarje ni. V ostalih odsekih navedeni regionalni cesti nimata urejenih ločenih površin za pešce in kolesarje. V prihodnosti se mora zagotoviti ustrezno vzdrževanje, rekonstrukcija in obnova obstoječih državnih cest, v okviru katerih se morajo zagotoviti dodatne površine za ureditev ločenih površin za peš in kolesarski promet predvsem znotraj strnjenih naselij in tudi med samimi naselji, s čimer se bo zagotovila dodatna prometna varnost.

(5)Na državne ceste se navezujejo občinske ceste (lokalne ceste, javne poti in ostale poti), katerih urejanje in vzdrževanje je v pristojnosti občine. Na področju občinskih cest je poseben poudarek potrebno nameniti ureditvi občinskih cest za izboljšanje prometne varnosti, saj so ponekod ceste preozke, brez urejenih izogibališč, obvoznih elementov in z oteženimi dovoznimi potmi do objektov, zaradi česar ne zadostujejo prometnim obremenitvam in ne zagotavljajo ustrezne prometne varnosti. Pomanjkljiva je tudi prometna signalizacija in oprema na občinskih cestah, prav tako ni urejenih ločenih površin za peš in kolesarski promet, ki se odvija kar po cestiščih. V prihodnosti se bo prizadevalo za ustrezno vzdrževanje, rekonstrukcijo in obnovo obstoječih cest, v okviru katerih se morajo zagotoviti tudi dodatne površine za ureditev ločenih površin za peš in kolesarski promet znotraj strnjenih naselij in tudi med samimi naselji, s čimer se bo zagotovila dodatna prometna varnost. Istočasno se mora na območju občine zagotoviti izgradnja in ureditev cestnih povezav do obstoječih in na novo priključenih stavbnih zemljiščih.

(6)Znotraj strnjenih naselij se tam, kjer je to iz tehničnih vidikov mogoče oz. smiselno, načrtujejo pločniki in kolesarske steze, s čimer se omogoči varno pešačenje in kolesarjenje prebivalcem ter istočasno boljša dostopnost do raznih dejavnosti (šole, zdravstveni dom, trgovine, upravne stavbe, vaški domovi, igrišča ipd.). Ob objektih javnega značaja se uredijo ustrezna odstavna mesta za kolesa.

(7)Istočasno se v naselju Gornji Petrovci kakor tudi v ostalih naselij ob objektih javnega značaja, zagotavlja zadostno število parkirnih mest glede na namen območja. Pomembno je, da se pri načrtovanju novih območij in objektov predvidi zadostno število parkirnih mest tako za uporabnike novogradenj, kakor tudi za neposredno okolico. Obstoječe parkirne površine je potrebno ustrezno rekonstruirati, obnoviti ter talno in prometno označiti.

(8)Po ozemlju občine poteka kar nekaj turistično-rekreativnih peš in kolesarskih poti. V prihodnosti je potrebno zagotoviti ustrezno prometno varnost obstoječih in predvidenih peš in kolesarskih poti, z izgradnjo ločenih prometnih površin, kjer je to iz tehničnih vidikov mogoče in množične uporabe smiselno, prav tako se spodbuja nadaljnji razvoj mreže pohodniških, planinskih, kolesarskih, jahalnih in pešpoti. Poti se naj ustrezno markirajo in navežejo na regionalno, državno in evropsko mrežo poti, ki potekajo čez območje občine oz. v njeni bližini. Njihove lokacije in nanje vezane ureditve ne smejo biti v nasprotju s conacijo gozdnega prostora, naravovarstvenimi zahtevami in Načrtom upravljanja Krajinskega parka Goričko.

(9)Sistem javnega potniškega prometa je na področju avtobusnega prometa v občini urejen tako na tranzitni medregijski ravni, v smeri proti okoliškim regijskim središčem in naprej po ostali Sloveniji, kakor tudi na lokalni medkrajevni ravni (šolski prevozi, lokalni prevozi). Tranzitni avtobusni promet je vzpostavljen predvsem ob državnih cestah, kjer so urejena tudi avtobusna postajališča. Lokalni medkrajevni promet je razvit po celotnem območju občine in služi tako šolskemu, kot tudi ostalemu potniškemu prevozu prebivalcev med samimi naselji, znotraj kakor tudi izven občine. Za potrebe lokalnega medkrajevnega prometa so ponekod urejena tudi avtobusna postajališča, v večini primerov pa se avtobus ustavlja kar na cestišču. V prihodnosti bo občina še naprej načrtovala sistem javnega potniškega prometa v povezavi s sosednjimi občinami oz. na ravni regije za zagotavljanje dostopa do večjih zaposlitvenih centrov in centralnih naselij, ki zadovoljujejo centralne dejavnosti (šolanje, oskrba ipd.). Ohranjala se bo integracija šolskih in javnih linijskih prevozov in smiselno načrtovala potrebna infrastruktura za njihovo izvedbo. V naseljih oz. delih naselij, kjer postajališč javnega avtobusnega prometa še nimajo urejenih, se le-te načrtujejo, s čimer se bo zagotovil tudi varen dostop do njih.

(10)Po ozemlju občine poteka tudi železniška proga Pragersko–Ormož–Hodoš, za katero je bil sprejet Državni prostorski načrt za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko–Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09), v okviru katerega je bila predvidena elektrifikacija obstoječe železniške proge, ki je že izvedena in izgradnja 2. tira železniške proge, levo od osi obstoječega tira, ki bo izvedena v prihodnosti. Omenjena železniška proga se uporablja tako za potniški kot tovorni promet. Predstavlja del mednarodnega železniškega prometa, saj po njej poteka mednarodni železniški promet iz smeri Zagreba in Ljubljane v smeri Budimpešte. Na območju občine se ob obstoječi železniški progi nahaja tudi železniško postajališče za potniški promet.

(11)Država spodbuja fizično integracijo prometnih podsistemov, ki bo uporabnikom omogočala učinkovito prestopanje med različnimi prevoznimi sredstvi. Glede na to, da območje občine predstavlja obmejni podeželski prostor, fizične integracije prometnih podsistemov, kot jih lahko pričakujemo v urbanih območjih ni pričakovati. Se pa na območju obstoječega železniškega postajališča, nahaja tudi avtobusno postajališče in urejeno parkirišče, ki prebivalcem omogoča koriščenje sistema »parkiraj in presedi«.

(12)Območje občine se ne nahaja v vplivnem območju katerega od slovenskih letališč. Preko njenega ozemlja potekajo zračne poti, zato se pri načrtovanju posegov v prostor, ki bi zaradi svoje višine lahko vplivali na varnost zračnega prometa, predhodno pridobi ustrezno soglasje pristojnega ministrstva.

(13)V občini formalno ni plovnih poti. Vodotoki, ki se nahajajo na območju občine so premajhni, da bi omogočali kakršno koli plovbo. Večjo stoječo vodno površino v občini trenutno predstavlja le Križevsko jezero. Glede na to, da se celotno območje občine nahaja v posebnem območju varstva narave, je plovba na vodnih površinah, ki so primerna za plovbo, možna le pod pogoji in na podlagi soglasja pristojnih služb. 14. člen (elektronske komunikacije)

(1)Ustrezno razvite elektronske komunikacije spodbujajo družbeni, kulturni in regionalni razvoj, zmanjšujejo probleme razdalj, spodbujajo oblikovanje novih storitev ter olajšujejo dostop do informacij in storitev. Z razvitimi elektronskimi komunikacijami se zagotavlja dostop do kakovostnih in za vsakdanje življenje, delo in razvoj, pomembnih storitev informacijske družbe in učinkovito delovanje sistemov za potrebe varnosti, obrambe, zaščite in reševanja. Zato se elektronske komunikacije razvija kot učinkovit, zanesljiv in prostorsko racionalen sistem.

(2)Območje občine je pokrito z širokopasovnimi elektronskimi komunikacijami, ki potekajo deloma v zemeljski in deloma v zračni izvedbi, prav tako se na območju občine nahajajo posamični objekti in naprave elektronskih komunikacij.

(3)Občina spodbuja nadaljnji razvoj elektronskih komunikacij na celotnem ozemlju občine. Istočasno se spodbuja povezovanje in združevanje obstoječih omrežij elektronskih komunikacij ter dodatna izgradnja, modernizacija in rekonstrukcija obstoječega omrežja.

(4)Nove trase elektronskih komunikacij se prednostno predvidi v obstoječih oz. načrtovanih infrastrukturnih koridorjih. Prav tako se pri umeščanju novih naprav in objektov elektronskih komunikacij v prostor, prednostno uporabi območja že obstoječih naprav in objektov, vplivi na zdravje, okolje in prostor pa morajo biti čim manjši. 15. člen (energetska infrastruktura)

(1)Omrežje energetske infrastrukture na območju občine sestavljajo vodi, naprave in objekti za prenos električne energije.

(2)Po območju občine potekajo naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti: – srednjenapetostno omrežje (20 kV), – transformatorske postaje (20/0,4 kV) ter – pripadajoče nizkonapetostno omrežje.

(3)Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV Mačkovci.

(4)Srednjenapetostno in nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe.

(5)Zgrajeno elektroenergetsko omrežje na območju občine zadovoljuje trenutne potrebe občine po električni energiji.

(6)Za pridobitev električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oz. nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.

(7)V primeru povečanega odjema električne energije ter ob izkazanih potrebah po dodatni moči, bodo na posameznih območjih zgrajeni novi elektroenergetski vodi, naprave in objekti, ki bodo omogočali nemoteno oskrbo z električno energijo. Pri gradnji novih elektroenergetskih vodov, naprav in objektov je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa, ki izhajajo iz veljavnih predpisov.

(8)Z namenom smotrne rabe prostora se novi energetski sistemi za proizvodnjo električne energije v čim večji meri načrtujejo na lokacijah obstoječih sistemov in na degradiranih območjih proizvodnih dejavnosti. Pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati tudi prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami. Na pozidanih oz. stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi.

(9)Občina bo v skladu z lokalnim energetskim konceptom pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem energijo biomase, sončno energijo in geotermalno energijo, z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.

(10)Sončne elektrarne oz. njihovi elementi se načeloma ne umeščajo na objekte kulturne dediščine, še zlasti ne na kulturne spomenike in na vedutno izpostavljenih lokacijah (možnosti so na notranjih dvoriščih, vendar je potrebno za vsak primer oceno primernosti določiti posebej). Prav tako se sončne elektrarne naj umeščajo na krajinsko in naravovarstveno manj vredna območja, ter izven območij varovanih habitatnih tipov in varovanih habitatov varovanih vrst.

(11)V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji električne energije in toplotne energije. Pri vseh novogradnjah in obstoječih večjih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje se preveri možnost soproizvodnje električne in toplotne energije.

(12)Za doseganje ciljne vrednosti porabe električne energije je potrebna posodobitev obstoječe javne razsvetljave z ustreznimi svetili, v skladu z veljavnimi predpisi.

(13)Na območju občine ni obstoječih ali predvidenih vodov, naprav in objektov prenosnega ali distribucijskega plinovodnega sistema. 16. člen (oskrba s pitno vodo)

(1)V preteklosti je bila oskrba prebivalcev s pitno vodo zagotovljena iz lokalnih vodnih virov, ki niso bili ustrezno varovani. Občina se je tako skupaj z ostalimi občinami v Pomurju vključila v regijski projekt »Oskrba s pitno vodo Pomurja – sistem B« v okviru katerega je bila večini prebivalcem občine, zagotovljena oskrba s pitno vodo iz enotnega in strokovno nadzorovanega sistema.

(2)Kljub temu, da je oskrba s pitno vodo večini prebivalcem občine zagotovljena iz enotnega in strokovno nadzorovanega sistema, pa se na območju občine še vedno nahajajo gospodinjstva, ki iz predvsem tehničnih razlogov (razpršena poselitev) niso priključena na enotni sistem in se s pitno vodo oskrbujejo iz lastnih vodnih virov, ki si jih posamezniki vzdržujejo sami in niso ustrezno nadzorovana in varovana.

(3)Zaradi zmanjševanja izgub, preprečevanja defektov, predvsem pa zaradi neustreznosti azbestno cementnih (salonitnih) vodovodnih cevi v vodovodnem sistemu, se bo v prihodnosti postopoma pristopilo k zamenjavi posameznih odsekov omrežja.

(4)Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Kot vir tehnološke, požarne oz. druge vode, ki ni namenjena pitju, se prednostno uporabi vire, kot so padavinska voda in prečiščena odpadna voda.

(5)Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov, se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti in s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta, kot količina podzemnih voda. Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Problem vodooskrbe se prioritetno rešuje na vododeficitarnih območjih, zato se na taka območja umešča samo dejavnosti, ki ne rabijo velike količine vode oz. je večja poraba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov upravičena. 17. člen (zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda)

(1)Na območju občine zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ni urejeno v obliki kanalizacijskega omrežja. Tako najdemo le dve manjši komunalni tipski čistilni napravi (PE 100), ki posamično odvajata odpadno vodo iz objektov (osnovna šola in vrtec ter večstanovanjski objekt).

(2)Na preostalem območju občine kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno, zato se zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda rešuje v skladu z veljavnimi predpisi, z malimi oz. skupnimi komunalnimi čistilnimi napravami, če pa to ni mogoče zaradi tehničnih, okoljskih ali drugih razlogov, pa tudi z individualnimi ali skupinskimi nepretočnimi greznicami, iz katerih izvajalec javne službe zagotavlja praznjenje po naročilu stranke in odvoz odpadnih voda, istočasno pa je prepovedan tudi izpust na kmetijske površine.

(3)Novi kanalizacijski sistemi se gradijo v smislu ločenega odvajanje padavinske in odpadne vode. Padavinsko vodo se čim dlje zadrži na mestu, kamor je padla, zaledne vode pa površinsko odvaja mimo naselij do najbližjega površinskega odvodnika. Posebej je potrebno poskrbeti, da se odvod padavinskih voda odvaja kontrolirano in v skladu z občinskimi predpisi, ki urejajo to področje.

(4)Zaradi zagotavljanja varstva voda ter vodnih in obvodnih ekosistemov je prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. Prepovedano je tudi odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasni pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov ter so v stiku s podzemno vodo. 18. člen (ravnanje z odpadki)

(1)Občina zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov (papir, steklo, mešana embalaža, ostali komunalni odpadki) na izvoru ter vzpodbuja recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. V občini ni odlagališča odpadkov, ti se zbirajo in vozijo na regijsko odlagališče v Puconcih.

(2)Na območju občine ni urejenega zbirnega centra za kosovne in druge odpadke. Tako prebivalci kosovne in druge odpadke odvažajo v zbirni center, ki se nahaja v sosednji občini, v naselju Šalovci, od koder je zagotovljen odvoz na regijsko odlagališče v Puconcih. 19. člen (vodno gospodarstvo)

(1)Na območju občine ni vodotokov

1. reda, so le vodotoki
2. reda, kamor sodijo Mala Krka, Peskovski potok, Bezjakovski potok, Marak, Veliki Krški potok, Adrijanski potok, Ratkovski potok in ostali manjši potoki. Med vodne površine na območju občine sodijo tudi Križevsko jezero, ribniki ipd.

(2)Pri umeščanju posegov v prostor je potrebno v čim večji meri zagotoviti neposeganje na vodna in priobalna zemljišča, tako zaradi zagotavljanja nemotene funkcije voda, kot tudi zaradi zagotavljanja javne dostopnosti vodotokov.

(3)Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju posegov v prostor se kot omejitev upošteva naravne procese, ki ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti. Na poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oz. dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.

(4)Zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda država in lokalne skupnosti zagotavljajo na ogroženem območju načrtovanje, gradnjo in upravljanje vodne infrastrukture, zlasti visokovodnih nasipov, zadrževalnikov, prodih pregrad, objektov za stabilizacijo dna in brežin ter odvajanja zalednih voda.

(5)Ukrepi iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo tudi izven ogroženega območja, če se z njimi poveča varnost pred škodljivim delovanjem voda.

1. Določitev okvirnih območij naselij z območji razpršene poselitve in območji razpršene gradnje
2. člen (strnjena naselja)

(1)Strnjena naselja so vsa naselja, ki so v prostoru evidentna kot območje s strnjenimi stanovanjskimi in drugimi stavbami, gradbeno inženirskimi objekti in javnimi površinami. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb in se delijo na urbana in podeželska naselja.

(2)Poselitveno območje naselij se določi na podlagi osnovne namenske rabe zemljišč iz prostorskih sestavin in na podlagi novo priključenih oz. izključenih stavbnih zemljišč.

(3)Kot samostojna strnjena naselja oz. deli strnjenih naselij so v občini opredeljena naslednja naselja: Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci, Košarovci, Križevci, Kukeč, Lucova, Martinje, Neradnovci, Panovci, Peskovci, Stanjevci, Šulinci in Ženavlje. 21. člen (območja razpršene poselitve)

(1)Območja razpršene poselitve so območja, kjer je značilna nizka gostota poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini. Poselitev se pojavlja v obliki samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967, istočasno pa je za celotno območje značilna tudi demografska ogroženost.

(2)Razpršena poselitev predstavlja na območju občine avtohtono obliko poselitve, zato se jo ohranja in smiselno dopolnjuje obstoječa stavbna zemljišča (zaokroževanje, zapolnjevanje, širitev ipd.) ter se jo istočasno varuje pred novo oz. množično širitvijo, v smislu oblikovanja novih območij razpršene poselitve izven strnjenih območij naselij. 22. člen (razpršena gradnja)

(1)Razpršena gradnja je po definiciji območje z nizko gostoto naselitve, z nestrjeno, redko razmestitvijo objektov v prostoru, med katerimi je več kot 100 m nepozidanih oz. kmetijskih zemljišč in predstavlja negativen pojav v prostoru, ki ga je potrebno sanirati.

(2)Kot območja razpršene gradnje so v občini opredeljeni posamezni objekti (pretežno kmetijsko-gospodarski objekti, vinske kleti, vikendi ter tudi posamični stanovanjski objekti oz. njihovi deli), ki so bili zgrajeni na podlagi ustreznih dovoljenj in jih ni mogoče strniti v nova naselja, jih priključiti k obstoječim naseljem oz. oblikovati posebno zaključeno območje.

(3)Objekti razpršene gradnje nimajo opredeljenega stavbnega zemljišča in se v prostorskem načrtu prikažejo kot fundus (kataster stavb). Nova razpršena gradnja na območju občine ni dovoljena.

1. Usmeritve za prostorski razvoj občine 5.
2. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo 5.1.
3. Usmeritve za razvoj naselij
4. člen (usmeritve za razvoj naselij)

(1)Razvoj naselij je možen z notranjim razvojem, prenovo ali širitvijo naselja. Notranji razvoj in prenova naselja imata prednost pred širitvijo naselja, zato je tudi v občini razvoj naselij usmerjen v notranji razvoj naselij oz. v zapolnitev prostih nepozidanih stavbnih zemljišč.

(2)Ohranjajo se naj posamezni objekti stavbne dediščine, njihovi sklopi (ambienti ali domačije) ter njim pripadajoči odprti prostor (vplivna območja, oblikovane vrtne parcele) kot sestavni del celovite krajinske in naselbinske kvalitete in prepoznavnosti. Prednost ima prenova starih stavb in njihovih delov pred novogradnjami, varuje se prostorsko integriteto dediščine in njenih sestavin pred pozidavo in drugimi oblikami razvrednotenja. Gradnje novih objektov naj izhajajo iz tradicionalnih arhitekturnih stalnic z možnostjo sodobne interpretacije. 24. člen (notranji razvoj naselij)

(1)Notranji razvoj naselij obsega površine znotraj naselij, kjer se s prenovo in sanacijo oz. racionalnejšo izrabo ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč, ohranjanjem kvalitetne urbane in arhitekturne dediščine zagotavljajo kvalitetnejše bivalne razmere.

(2)V prostorskih sestavinah je bilo na območju občine, znotraj naselij definiranih veliko nepozidanih stavbnih zemljišč, ki so se v postopku priprave prostorskega načrta večinoma izločile iz območja stavbnih zemljišč. Tako se znotraj strnjenih naselij ohranjajo posamična območja prostih nepozidanih stavbnih zemljišč, ki so dejansko primerna za gradnjo. Večina nepozidanih stavbnih zemljišč namreč predstavlja funkcionalna zemljišča obstoječih stanovanjih objektov in kmetij, ki niso primerna za novogradnje in na katerih se funkcionalna zemljišča ohranjajo.

(3)Večja območja nepozidanih stavnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo je na območju občine mogoče zaslediti v naseljih Križevci, Gornji Petrovci, Stanjevci, Šulinci, Ženavlje in Kukeč, kjer je v nekaterih primerih, kjer urejanje območja ni mogoče zagotoviti z ustreznimi prostorsko izvedbenimi pogoji, predvidena izdelava OPPN.

(4)V vseh naseljih se ohranja temeljne strukture naselij in se vzpostavijo njihovi centralni deli. V obcestnih naseljih se ohranja obulična pozidava in zaporednost zazidave. 25. člen (prenova naselij)

(1)S prenovo naselja se izboljšajo funkcionalne, tehnične, prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere v določenem naselju ali delu naselja oz. se z ohranitvijo identitetnih vrednosti naselja, arhitekture in kulturne dediščine ustvarjajo kvalitetni pogoji za razvoj naselja.

(2)V občini so kot območja delne prenove naselij opredeljena posamezna območja in objekti znotraj naselij, kjer gre za opuščeno dosedanjo rabo, nezadostno izkoriščenost oz. neprimerno namembnost območja. Kot nekoliko večja območja delne prenove so v občini opredeljena mešana območja, predvsem v gričevnatem delu občine, kjer prihaja do prepletanja stanovanjskih objektov, kmetij, počitniških hišic ter vinskih kleti oz. zidanic. Omenjena območja so bila v prostorskem načrtu na novo definirana, saj je bila izvedena korekcija obstoječih stavbnih zemljišč, v smislu izločitve večjega dela stavbnih zemljišč v kmetijska zemljišča in definirani novi prostorsko izvedbeni pogoji.

(3)Celovita prenova je predvidena na območju opuščenega mejnega prehoda Martinje, kjer bo območje dobilo novo vsebino oz. bo namenjeno za ureditev centralnih dejavnosti.

(4)Prenovo naselij oz. objektov je treba načrtovati tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in materialov. Samo prenovo objektov pa mora spremljati tudi energetska sanacija. 26. člen (širitev naselij)

(1)Širitev naselij omogoča načrtno usmerjanje poselitve in dolgoročno zagotovitev primernih površin za gradnjo stanovanj in ostalih dejavnosti, ter istočasno tudi večjo izkoriščenost obstoječe gospodarske javne infrastrukture.

(2)Strnjena naselja se prednostno širijo na območja vrzeli znotraj naselij in na njihove robove, kjer je to možno. Na tak način se ohranja struktura naselij in omogoča boljša izkoriščenost gospodarske javne infrastrukture.

(3)Širitev naselja je dopustna, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen. Širitev naselja se prednostno usmerja na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, varstva kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine manj pomembna in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem.

(4)Pri širitvi naselij je potrebno upoštevati možnost priključitve na prometno in energetsko infrastrukturo, infrastrukturo elektronskih komunikacij ter infrastrukturo oskrbe z vodo in odvajanja ter čiščenja odpadne in padavinske vode, skladno s programom opremljanja stavbnih zemljišč.

(5)Širitev poselitve se tam, kjer je to mogoče, usmerja izven območij naravnih vrednot, varovanih habitatnih tipov ter habitatov varovanih vrst. Tam kjer to, iz različnih razlogov ni mogoče, se poselitev umešča v prostor pod pogoji in na podlagi soglasja pristojne službe.

(6)V občini, razen v naselju Peskovci ni predvidenih večjih širitev naselij za potrebe stanovanjske gradnje, pojavljajo se le posamezne razširitve v vrzelih obstoječih naselij in na njihovih robovih.

(7)V odprtem prostoru občine so predvidene posamične razširitve obstoječe razpršene poselitve v smislu ohranjanja in smiselnega dopolnjevanja obstoječih stavbnih zemljišč (zaokroževanje, zapolnjevanje, širitev ipd.). Večje razširitve obstoječe razpršene poselitve so predvidene le za nadaljnji razvoj obstoječih kmetij. 5.1.2. Usmeritve za razvoj dejavnosti 27. člen (razvoj dejavnosti v naselju Gornji Petrovci)

(1)Razvoj dejavnosti v naselju Gornji Petrovci izhaja iz obstoječe namenske rabe zemljišč. Na območju naselja prihaja do prepletanja različnih dejavnosti, katerih prostorska razporeditev se ohranja in natančneje definira tudi v prostorskem načrtu.

(2)Naselje Gornji Petrovci je razpotegnjeno obcestno naselje, ki je grobo gledano razdeljeno na štiri dele.

(3)Centralni del naselja predstavlja spodnji del naselja, ki se nahaja ob regionalni cesti in v katerem so skoncentrirane različne dejavnosti. Oblikovan je centralni del, v katerem je večina storitveno-oskrbnih dejavnosti kot so občina, policijska postaja, zdravstveni dom, trgovina, ipd. Južno od regionalne ceste je ob obstoječem proizvodnem objektu predvidena ureditev manjše gospodarske cone. Ob njej se nahaja obstoječe območje za intenzivno kmetijsko dejavnost. Na vzhodu se nahaja obstoječa rekreacijska cona ob kateri je predvidena ureditev parka in mešanega območja, ki bo namenjeno različnim dejavnostim. Preostali del predstavlja stanovanjsko območje.

(4)Osrednji del naselja predstavlja mešano območje, kjer se prepleta območje stanovanjskih objektov, kmetij, počitniških hišic, vinskih kleti in zidanic, ki se ohranja.

(5)V zgornjem delu naselja, se stanovanjsko območje prepleta z območjema centralnih dejavnosti, ki jih opredeljujeta osnovna šola z vrtcem in območje cerkve ter območjem Pindže, kjer je predvidena ureditev nekega mešanega območja za turizem, šport in centralne dejavnosti.

(6)Zahodni del naselja predstavlja pretežno čisto stanovanjsko območje, ki je namenjeno bivanju in kmetijski dejavnosti. 28. člen (razvoj dejavnosti v ostalih naseljih)

(1)V ostalih naseljih prevladuje bivalno-delovna (kmetijska) funkcija, ki se ohranja. Ohranjanje navedene kombinacije funkcij je pomembno, saj gre za podeželski prostor, kjer se z ohranjanjem kmetijske dejavnosti ohranja tudi poselitev in kulturna krajina. V strnjenih naseljih, kjer je razvita intenzivna kmetijska dejavnost se slednja ohranja.

(2)Razvoj intenzivnih kmetijskih gospodarstev se usmerja na območja razpršene poselitve, na robove oz. izven strnjenih naselij ter na območja, ki so v prostorskem načrtu definirana v dolini Peskovskega potoka, kot območja intenzivne kmetijske pridelave.

(3)V večini naselij so izoblikovani manjši centralni deli naselij, definirani z vaško-gasilskimi domovi, cerkvami, kapelicami, športno-rekreativnimi površinami ipd., ki se ohranjajo ter smiselno dopolnjujejo, tam kjer so za to zagotovljeni pogoji.

(4)Posebnih površin za razvoj gospodarskih dejavnosti se izven naselij Gornji Petrovci, Stanjevci in Križevci ne načrtuje. Obstoječe gospodarske, obrtne in storitveno oskrbne dejavnosti se ohranja in se jim istočasno omogoča nadaljnji razvoj v okviru, ki je še sprejemljiv za podeželski prostor in ki zaradi svojih arhitekturnih značilnosti (velikost, oblika ipd.) ne predstavljajo negativnega pojava v prostoru.

(5)Ohranjajo se tudi obstoječe športno-rekreacijske površine (športna igrišča) v odprtem prostoru, ki se jim zagotovijo možnosti za nadaljnji prostorski razvoj, tam kjer so za to zagotovljeni pogoji.

(6)Površine za razvoj turistične dejavnosti so na novo opredeljene le v naselju Križevci, kjer je predvidena gradnja počitniških hišic in naselju Stanjevci, kjer je prav tako predvidena ureditev nastanitvenih kapacitet s spremljajočimi objekti in ureditvami. Drugje se turistična dejavnost razvija v okviru obstoječih drugih dejavnostih npr. turizem na kmetiji, gostišča.

(7)Razvoj športno-rekreacijskih in turističnih dejavnosti se usmerja izven strnjenih naselij, na območje odprtega prostora (območje Life centra, območje razglednega stolpa, območje kolesarskega poligona, območje Neradnovskega mlina, območje Križevskega jezera, območje spominskega parka pristanka balona ipd.), ki so zavarovana tudi kot posebna območja varstva narave, zato se razvoj teh dejavnosti zagotavlja na osnovi trajnostnega ohranjanja varovanih območij narave.

(8)Izven poselitvenih območij je možna gradnja objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, za upravljanje voda, za potrebe športa in rekreacije, pridobivanja energije in izkoriščanje drugih naravnih virov, za varnost državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in za potrebe gospodarske javne infrastrukture. Pri tem se upošteva javna korist in možnost komunalne opreme brez večjega stroška. Istočasno pa gradnja izven poselitvenih območij ne sme povzročati škodljivih vplivov na okolje in ne sme ogrožati biotske raznovrstnosti ter kakovosti naravnih virov. 5.1.3. Območja razpršene gradnje 29. člen (območja razpršene gradnje)

(1)Na območju občine ni območij razpršene gradnje, ki bi jih lahko sanirali z vključitvijo v obstoječe naselje, opredelitvijo novega naselja ali posebnega zaključenega območja poselitve.

(2)Razpršeno gradnjo na območju občine predstavljajo posamični objekti, grajeni izven poselitvenih območij naselij in razpršene poselitve, ki so v prostorskem načrtu prikazani kot fundusi (kataster stavb), brez opredeljenega stavbnega zemljišča. 5.1.

1. Ohranjanje območij razpršene poselitve
2. člen (ohranjanje območij razpršene poselitve) Razpršena poselitev predstavlja na območju občine avtohtono obliko poselitve, zaradi česar le-ta, na območju občine, ne predstavlja negativnega pojava v prostoru. Njeno ohranjanje ni pomembno samo zaradi ohranjanja poselitve, ampak tudi zaradi njenega prispevka k prepoznavnosti in ohranjanju kulturne krajine širšega območja Goričkega. Zaradi navedenega in demografske ogroženosti obmejnega območja je razpršeno poselitev potrebno ohranjati in smiselno dopolnjevati obstoječa stavbna zemljišča (zaokroževanje, zapolnjevanje, širitev ipd.) ter jo istočasno varovati pred novo oz. množično širitvijo, v smislu oblikovanja novih območij razpršene poselitve izven strnjenih območij naselij. 5.1.
3. Urbanistično oblikovanje naselij
4. člen (urbanistično oblikovanje v naselju Gorni Petrovci)

(1)Naselje ima v pretežnem delu še vedno izrazito podeželski značaj, zato je pomembno, da se ohranja tradicionalna arhitektura in morfologija naselja ter obulična pozidava, tam kjer je le-ta značilna.

(2)Na območju naselja najdemo domačije s tradicionalno podolžno ali stegnjeno obliko. Stanovanjski objekti ohranjajo značaj kmečkega naselja, s tem, da se ohranjajo večja dvorišča, podolžni ali lomljeni objekti, zaporednost objektov, ipd., istočasno se pri oblikovanju objektov ohranja značilnosti prekmurske arhitekturne tipike.

(3)Naselje je grobo gledano razdeljeno na štiri dele, spodnji centralni del, osrednji del, zgornji del in zahodni del naselja, ki se med seboj razlikujejo. Pomembno je, da se z ustreznim urbanističnim in arhitekturnim načrtovanjem ohranja vizualna ločenost posameznih delov naselja in oblikovanje objektov.

(4)V spodjem, centralnem delu naselja se oblikuje centralni dela naselja, v katerem je dovoljeno prepletanje bivalnega območja z centralnimi storitveno-oskrbnimi dejavnostmi. V tem delu naselja je dovoljena večstanovanjska gradnja in gradnja objektov z višjimi gabariti. Obstoječe kmetije se lahko ohranjajo in razvijajo znotraj svojih prostorskih možnosti, medtem ko gradnja novih kmetij in kmetijskih gospodarstev ni dopustna.

(5)V osrednje delu naselja prihaja do prepletanja stanovanjskih objektov, kmetij oz. kmetijskih gospodarstev, počitniških hišic, vinskih kleti in zidanic, ki se ohranjajo. Gre za mešano območje, v katerem se ohranja urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov.

(6)V zgornjem delu naselja se ohranja prepletenost stanovanjskih in kmetijskih objektov. Obstoječi večstanovanjski objekti se ohranjajo, medtem ko gradnja novih večstanovanjskih objektov ni dovoljena. V okolici cerkve novogradnje ne smejo kvariti vedute cerkve.

(7)V zahodnem delu naselja prihaja do prepletanja bivalno kmetijske funkcije, ki se ohranja. 32. člen (urbanistično oblikovanje ostalih naselij)

(1)V nižinskih naseljih občine je potrebno ohranjati obstoječo obliko posameznega naselja in obstoječo gradbeno linijo. Ohranja se obcestna pozidava z značilno zaporednostjo; ob cesti stanovanjski objekti, v notranjosti gospodarski objekti. Ohranja se rastoča domačija, zato se omogoči nadaljnja gradnja gospodarskih objektov in pritiklin v ozadju parcel. Ohranjajo se značilni zeleni robovi naselij, kjer je dopustna gradnja kmetijsko-gospodarskih objektov. Gradnja stanovanjskih objektov v drugi liniji ni dovoljena, razen v primerih, ko stanovanjski objekti v drugi liniji že obstajajo in je zagotovljen ustrezen dostop ter ostala gospodarska javna infrastruktura.

(2)V nižinskih naseljih se upošteva racionalna izraba površin z zagotovitvijo ustreznih javnih površin. Predvsem se zagotovi ustrezne širine dovoznih cest, javna razsvetljava, ureditev ločenih prometnih površin za peš in kolesarski promet, ureditev oz. izgradnja avtobusnih postajališč, ureditev površin za mirujoči promet ter ureditev zelenih površin ob objektih družbene infrastrukture (vaško-gasilski domovi, športno-rekreacijski objekti ipd.). Centralne dele naselij se opremi tudi z ustrezno urbano opremo (klopce, koši, potke ipd.).

(3)V centralnih delih naselij je tam, kjer za to obstajajo prostorske možnosti, dovoljena dopolnilna gradnja objektov z javnim programom, ki pa se morajo oblikovno in urbanistično prilagajati obstoječim gradbenim linijam in urbanistični kompoziciji obstoječih dominantnih objektov.

(4)Novogradnje v nižinskih naseljih se morajo oblikovno in urbanistično prilagajati obstoječim objektom, istočasno se mora ohranjati velikostno razmerje grajene strukture.

(5)V gričevnatih naseljih se dosledno upošteva gradbena linija ob cesti, ter ohranja velikostno razmerje grajene strukture, z omejitvijo gradnje objektov večjih tlorisov in višin. Velikost ali prostornina objektov ne sme odstopati od povprečne velikosti objektov v naselju. Istočasno se v gričevnatem delu občine določi tudi strožje prostorsko izvedbene pogoje za oblikovanje objektov.

(6)V strnjenih naseljih, kjer se nahajajo posamična območja in objekti nepremične kulturne dediščine se urbanistično oblikovanje naselij oz. delov naselij uskladi s pristojno službo.

(7)Pri oblikovanju, legi in velikosti objektov v vseh naselij se upošteva značilna arhitekturna tipologija območja. 5.

1. Usmeritve za razvoj v krajini
2. člen (usmeritve za razvoj v krajini) V okviru usmeritev za razvoj v krajini se določijo: – razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire, – posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti, – območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, – območja zaščite in reševanja ter – območja in objekti za potrebe obrambe.
3. člen (razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire)

(1)Razvoj v krajini se usmerja v razvoj tistih dejavnosti, ki temeljijo na naravnih potencialih občine. Med take dejavnosti na območju občine sodijo kmetijstvo, gozdarstvo, vode, turizem, rekreacija in mineralne surovine.

(2)Kmetijska dejavnost se zaradi njenega prispevka k ohranjanju poselitve in kulturne krajine ohranja na celotnem območju občine. Razvoj intenzivne kmetijske dejavnosti na območju občine, glede na to, da celotno območje občine leži znotraj območja varstva narave, ni mogoč, zato se spodbuja razvoj okolju prijaznega kmetijstva. Obstoječe kmetije se razvijajo znotraj svojih razpoložljivih zemljišč. V gričevnatem delu občine se ohranja in spodbuja vinogradniška in sadjarska dejavnost. Ohranjajo se obstoječe kmetije, ki se razvijajo znotraj svojih prostorskih zmožnosti, medtem ko se spodbuja umeščanje novih kmetij na robove in izven naselij oz. na območja razpršene poselitve. Za večja kmetijska gospodarstva oz. farme so v prostorskem načrtu definirana posebna območja v dolini Peskovskega potoka. Na območju večjih kmetijskih kompleksov se ohranjajo in na novo vzpostavljajo mejice, živice, gozdni otoki ipd., s čimer se ohranja biotska raznovrstnost.

(3)Na delu občine so bile v preteklosti že izvedene agrarne operacije oz. natančneje hidromelioracije (osuševanje), z namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oz. izboljšanja pogojev obdelave.

(4)Agrarne operacije so v občini dovoljene na vseh zemljiščih oz. skladno z veljavnimi predpisi.

(5)Velik del občine pokrivajo gozdne površine. Za lesno proizvodnjo se nameni gozdove, ki imajo dovolj veliko lesno zalogo in niso opredeljeni kot varovalni gozdovi oz. gozdovi s

1. stopnjo poudarjenosti katerekoli ekološke funkcije. Na območju občine ni varovalnih gozdov. Gozdovi s
2. stopnjo katerekoli ekološke funkcije pa so posamično razporejeni na severnem delu občine.

(6)V gozdovih se omogoči dejavnosti, ki dolgoročno ne vplivajo na spremembo stanja gozda in kakovosti naravnega vira ter ne ovirajo gospodarjenja z gozdom. Gospodarjenje se prilagodi v gozdovih, ki imajo velik krajinski, ekološki, kulturni ali rekreativni pomen.

(7)Ravninskih gozdov, skupin dreves ali posamičnih dreves v kmetijski krajini se praviloma ne krči. Na kmetijskih območjih z majhnim deležem visoke vegetacije in na območjih varstva vodnih virov se dopušča pogozdovanje z avtohtonimi vrstami.

(8)Gozdove v naseljih, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, se ohrani in vključi v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. V bližini naselij se gozd lahko nameni za poselitev, kadar se s tem bistveno ne posega v ekološko ravnovesje.

(9)Na območju občine se ohranja sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja (območja Natura 2000)).

(10)Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese, ki ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.

(11)Med rekreacijska območja na vodah z ustrezno kvaliteto se lahko uvrsti območja, kjer je mogoče urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine.

(12)Med vodne površine na območju občine sodijo vodotoki 2. reda, kamor sodijo Mala Krka, Peskovski potok, Bezjakovski potok, Marak, Veliki Krški potok, Adrijanski potok, Ratkovski potok ter ostali manjši potoki, Križevsko jezero, ribniki ipd. Glede na to, da se celotno območje občine nahaja znotraj območja varstva narave je razvoj vodnih in obvodnih športno-rekreacijskih dejavnosti možen le pod pogoji in na podlagi soglasja pristojne službe.

(13)V odprti krajini so za turizem zanimiva predvsem območja naravnih vrednot, območje Life centra, območje Neradnovskega mlina, območje spominskega parka pristanka balona, območje Križevskega jezera, območja in objekti ohranjanja kulturne dediščine, ipd. Glede na to, da se celotno območje občine nahaja v posebnem območju varstva narave in so za turizem privlačna tudi območja in objekti ohranjanja kulturne dediščine se razvoj turistične dejavnosti zagotavlja na osnovi trajnostnega ohranjanja varovanih območij naravne in kulturne dediščine (mehke oblike turizma).

(14)Kot zaključena športno-rekreacijska območja so v odprti krajini opredeljena posamična športna igrišča, kolesarski poligon ter vse obstoječe in predvidene vodne površine (Križevsko jezero, ribniki ipd.) ipd., ki se nahajajo izven strnjenih delov naselij. Slednja se ohranjajo, istočasno pa se tam, kjer je za to izkazana potreba in je prostorsko možno, zagotavlja njihov nadaljnji razvoj.

(15)Na območju občine v odprti krajini najdemo športno-rekreacijske poti, ki potekajo po celotnem območju občine. Obstoječe športno-rekreacijske poti se ohranja, smiselno dopolnjuje in vključuje nove odseke. Spodbuja se ureditev ločenih prometnih površin znotraj strnjenih delov naselij in tam kjer je to mogoče. Istočasno se zagotavlja ustrezna označitev, ureditev in vzpostavitev urbane opreme (razsvetljava, počivališča, koši, informativne table ipd.), prav tako pa se prividi navezava na športno-rekreacijske poti in območja v sosednjih občinah in sosednji državi Republiki Madžarski.

(16)Na območju občine, se na območju Stanjevcev, na meji s sosednjo občino Puconci, trenutno nahaja del pridobivalnega prostora, za katerega je bila podeljena rudarska pravica in koncesija za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin (kremenov pesek).

(17)Vse posege v krajini, se umešča na krajinsko in naravovarstveno manj vredna območja, ter izven varovanih habitatnih tipov in varovanih habitatov varovanih vrst. 35. člen (posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti)

(1)Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti na območju občine prestavljajo območja varstva narave in območja in objekti nepremične kulturne dediščine.

(2)Med območja varstva narave na ozemlju občine sodijo območja naravnih vrednot, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja (območja Natura 2000) in območje Krajinskega parka Goričko. Med posebna območja varovanja sodijo tudi območja habitatnih tipov in varovanih habitatov varovanih vrst (npr. mokrotni travniki, vegetacija tekočih voda, gozdovi ipd.) ter elementi krajine, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (npr. mejice, grmovni in drevesni osamelci ipd.). Na teh območjih se pri načrtovanju posegov v prostor posebna pozornost namenja ohranjanju naravnih kvalitet prostora in krajinske pestrosti v sožitju z istočasnim razvojem dejavnosti in poselitve (npr. mehke oblike turizma in rekreacije, ekološko kmetijstvo, ohranjanje sklenjenosti gozdnih površin, ohranjanje obdelovanega vzorca itd.).

(3)Območja ustvarjenih kvalitet prostora predstavljajo na območju občine vse enote kulturne dediščine, varovane po predpisih s področja kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Kulturna dediščina se varuje glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine). V območju ustvarjenih kvalitet prostora velja, da posegi in ravnanja, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznavnih kvalitet prostora, zaradi katerih je območje pridobilo status območja, varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni.

(4)Ohranjanje in razvijanje prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora je potrebno, zaradi ohranjanja krajinskih, urbanističnih in arhitekturnih značilnosti celotnega prostora občine. Sama pomembnost ohranjanja in razvijanja prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora izhaja tudi iz SPRS, kjer je del ozemlja občine spoznan kot krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni, celotno območje občine pa kot zasnovano območje naravnih kakovosti. 36. člen (območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1)Kot območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so opredeljena območja, ki so kakorkoli ogrožena z vidika naravnih ali antropogenih procesov in jim je potrebno zagotoviti ustrezno varstvo oz. varovanje.

(2)Na območju občine taka območja predstavljajo poplavno, erozijsko, plazljivo, požarno in potresno ogrožena območja.

(3)Poplavno ogrožena območja se v občini nahajajo ob vodotokih 2. reda in sicer ob Mali Krki, Peskovskem potoku in Adrijanskem potoku.

(4)Kot poplavna območja so določena vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča.

(5)Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Ohranjati je potrebno obstoječe retenzijske površine, vse ureditve pa načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.

(6)Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata dostopnost in nepozidanost.

(7)Z ureditvami se ne sme povzročiti poslabšanja stanja voda in vodnega režima oz. se morajo zagotoviti izravnalni ali omilitveni ukrepi. Ohranja se retenzijske sposobnosti območja in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima mogoč le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ali omilitvenih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda. Premostitve voda in gradnja na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtuje tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

(8)Erozijsko ogrožena območja najdemo na celotnem območju občine. Erozijska ogroženost istočasno, zaradi razmočene podlage, poveča tudi ogroženost območij zaradi plazov oz. usadov.

(9)Potencialna območja proženja plazov oz. usadov prestavljajo strma pobočja v gričevnatem delu občine, kjer ni večje vegetacijske podlage, ki bi zadržala nestabilne razmočene zemeljske gmote.

(10)Na erozijsko ogroženih območjih in plazljivih območjih je potrebno izvajati ustrezne zaščitne ukrepe v skladu z veljavnimi predpisi. Istočasno se na teh območjih ne načrtuje ureditev, dejavnosti in objektov, ki bi lahko sprožili ali povečali samo ogroženost območja.

(11)Na območju občine večja sklenjena območja požarne ogroženosti prestavljajo požarno ogroženi gozdovi, za katere velja velika in majhna požarna ogroženost.

(12)Potencialna območja požarne ogroženosti v občini predstavljajo tudi strnjena naselja in območja obstoječih industrijskih in kmetijskih objektov, kjer imajo lahko posledice požara, zaradi ogrožanja človeških življenj in potencialne materialne škode, večjo razsežnost.

(13)Za zagotavljanje požarne varnosti v vseh naselij delujejo prostovoljne gasilske enote, ki so zadolžene za interventno gašenje lokalnih požarov.

(14)Na območju celotne občine se upoštevajo ukrepi za varstvo pred požarom, ki izhajajo iz področnih predpisov. Predvsem pa morajo biti zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, ustrezno določeni odmiki med objekti, zagotovljene prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zagotovljeni viri za zadostno oskrbo s požarno vodo.

(15)Območje občine se glede na 12-stopenjsko evropsko makroseizmično lestvico (EMS) uvršča v območje VI. stopnje potresne nevarnosti oz. v območje z najnižjim projektnim pospeškom tal, kar je potrebno upoštevati pri gradnji objektov in umeščanju dejavnosti v prostor.

(16)Prisotnost industrijskih obratov v naseljih Gornji Petrovci in Križevci predstavlja potencialna območja industrijskih nesreč, kljub temu, da so v obratih že zagotovljeni ustrezni ukrepi s samim tehnološkim procesom in dodatnimi zaščitnimi ukrepi.

(17)Varovanje vodnih virov ima na območju občine poseben pomen, saj je celotno območje občine v SPRS opredeljeno kot vododeficitarno območje, kjer standard vodooskrbe ni na ustrezni ravni. Standard vodooskrbe se je z izgradnjo regijskega vodovoda bistveno izboljšal. Kljub temu pa se na vododeficitarnih območjih prebivalcem prednostno zagotavlja ustrezno oskrbo s pitno vodo. Istočasno se na vododeficitarnih območjih praviloma ne locira dejavnosti, ki predstavljajo velikega porabnika vode. 37. člen (območja zaščite in reševanja)

(1)Občina ima za posamezne naravne ali druge nesreče izdelane Načrte zaščite in reševanja, ki predpisujejo ustrezno ravnanje pristojnih institucij v primeru pojava določene oblike nesreče.

(2)V kolikor je ob pojavu naravne ali druge nesreče potrebna evakuacija prebivalstva, se nadomestne nastanitvene zmogljivosti poskušajo zagotoviti čim bliže njihovim domovom oz. na varnem mestu izven območja nesreče. Prednostno se kot območja evakuacije uporabljajo javni objekti (šol, vrtec, vaško-gasilski domovi ipd.), kjer je mogoče zagotoviti tudi oskrbo prebivalstva.

(3)V primeru naravnih ali drugih nesreč se informacijski centri oblikujejo na sedežu občine oz. v vaško-gasilskih domovih v neposredni bližini pojava nesreče.

(4)Deponija ruševin je na območju občine predvidena na območju gospodarske cone v naselju Gornji Petrovci, kjer je predvideno zbiranje gradbenega materiala in njegov odvoz v ustrezno predelavo.

(5)Posebna območja za množične pokope na območju občine niso določena, saj obstoječa pokopališča, zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih.

(6)Prav tako niso posebej določena območja za pokop kadavrov. V primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na območju obstoječe farme na območju naselja Gornji Petrovci, od koder se jih odvaža v predelavo izven območja občine.

1. člen (območja in objekti za potrebe obrambe) Na območje občine se nahaja območje omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe (strelišče Mačkovci). Območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe obsegajo varnostna območja objektov, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov.
2. člen (blagovne rezerve) Na območju občine ni objektov ali površin za skladiščenje blaga državnih blagovnih rezerv, prav tako ni načrtovana izgradnja novih objektov. 5.
3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
4. člen (usmeritve za določitev osnovne namenske rabe zemljišč)

(1)Osnovna namenska raba zemljišč se določi na podlagi sedanje pretežne in predvidene namenske rabe zemljišč ter se deli na stavbna, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča.

(2)Kot stavbna zemljišča so na območju občine opredeljena vsa zemljišča v strnjenih naseljih oz. delih naselij in na območjih razpršene poselitve, kjer je dopustna gradnja objektov oz. so ti že zgrajeni. Posamični objekti, ki so opredeljeni kot razpršena gradnja, se v prostorskem načrtu prikažejo kot stavbišče (fundus) brez pripadajočega stavbnega zemljišča.

(3)Kot kmetijska zemljišča so na območju občine opredeljena vsa zemljišča, ki so že v prostorskih sestavinah bila opredeljena za kmetijsko rabo in dejansko predstavljajo območja kmetijskih zemljišč.

(4)Kot gozdna zemljišča so na območju občine opredeljena zemljišča, ki so že v prostorskih sestavinah bila opredeljena za gozdno rabo ter so porasla z drevjem in grmičevjem.

(5)Kot vodna zemljišča so na območju občine opredeljene večje vodne površine (npr. Križevsko jezero, ribniki, vodotoki). Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.

(6)Kot druga zemljišča je na območju občine opredeljena širitev obstoječega peskokopa Kuštanovci, ki se nahaja v sosednji Občini Puconci. 41. člen (usmeritve za določitev podrobnejše namenske rabe zemljišč)

(1)Območja osnovne namenske rabe zemljišč se v prostorskem načrtu na podlagi pretežne rabe oz. na podlagi načrtovanih razmestitev dejavnosti v prostoru delijo naprej na območja podrobnejše namenske rabe zemljišč.

(2)Stavbna zemljišča se na območju občine podrobneje delijo na: – območja stanovanj – ki se na območju občine delijo na območja mešanih stanovanjskih površin, površine podeželskih naselij in območja mešanih površin podeželskega naselja v gričevnatem delu občine, – območja centralnih dejavnosti – ki se na območju občine delijo na osrednja območja centralnih dejavnosti in na druga območja centralnih dejavnosti, – območja proizvodnih dejavnosti – ki se na območju občine delijo na gospodarske cone in površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, – posebna območja – ki se na območju občine delijo na površine za turizem in športne centre, – območja zelenih površin – ki se na območju občine delijo na površine za oddih, rekreacijo in šport, parke, druge urejene zelene površine ter pokopališča, – območja prometne infrastrukture – ki se na območju občine delijo na površine cest, površine železnic in ostale prometne površine, – območja komunikacijske infrastrukture, – območja energetske infrastrukture, – območja okoljske infrastrukture, – površine razpršene poselitve, – območja mešanih površin razpršene poselitve ter – razpršeno gradnjo.

(3)Kmetijska zemljišča se na območju občine podrobneje delijo na območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč. Navedena delitev izhaja že iz prostorskih sestavin.

(4)Gozdna zemljišča se na območju občine ne delijo na podrobnejšo namensko rabo.

(5)Vodna zemljišča se na območju občine podrobneje delijo na območja površinskih voda.

(6)Območja drugih zemljišč se na območju občine podrobneje delijo na območje površin nadzemnega pridobivalnega prostora.

(7)V postopku izdelave prostorskega načrta so bila na podlagi strokovnih podlag, korigirana območja kmetijskih in gozdni zemljišč v smislu uskladitve dejanske in namenske rabe teh zemljišč. 5.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev 42. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)Za celotno območje občine so bile na podlagi celovite analize prostora, njegovih vrednot, značilnosti, prepoznavnosti in načrtovanih prostorskih ureditev določene enote in podenote urejanja prostora.

(2)V prostorskem načrtu so za vsako enoto oz. podenoto urejanja prostora na podlagi celovite analize prostora določene osnovne oz. podrobnejše namenske rabe zemljišč in prostorski izvedbeni pogoji.

(3)Prostorski izvedbeni pogoji določajo zlasti: – podrobne pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor, njihove lege, velikosti, tipologijo in oblikovanje, – merila in pogoje za parcelacijo, – pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, – pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – pogoje varovanja zdravja ljudi in – druge pogoje.

(4)Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev glede lege, velikosti in oblikovanja objektov se upošteva značilnosti arhitekturne tipike območja, obstoječe gradbene linije in zaporednost zazidave. Ohranja se morfologija naselij, zeleni robovi naselij in ostale zelene površine.

(5)Pri določanju pogojev in meril za parcelacijo zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo parcelacijo, tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč.

(6)Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro se upoštevajo določila in pogoji priključevanja iz veljavnih predpisov s področja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

(7)Pri določanju pogojev glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se upošteva veljavne predpise iz posameznih področij ter zahteve posameznih nosilcev urejanja prostora.

(8)Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev varovanja zdravja ljudi se upošteva veljavne predpise iz posameznih področij, ki urejajo varovanje zdravja.

(9)V enotah urejanja prostora, kjer velja državni prostorski načrt, se upošteva prostorske izvedbene pogoje iz državnega prostorskega načrta.

(10)V enotah in podenotah urejanja prostora, za katere je predvidena izdelava OPPN, bodo podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji določeni v postopku priprave OPPN. 43. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v naselju Gornji Petrovci)

(1)Naselje Gornji Petrovci ima v pretežnem delu še vedno izrazito podeželski značaj, zato je pomembno, da se ohranja tradicionalna arhitektura in morfologija naselja ter obulična pozidava, tam, kjer je le-ta značilna.

(2)Na območju naselja Gornji Petrovci najdemo domačije s tradicionalno podolžno ali iztegnjeno obliko. Stanovanjski objekti ohranjajo značaj kmečkega naselja, s tem, da se ohranjajo večja dvorišča, podolžni ali lomljeni objekti, zaporednost objektov ipd., istočasno se pri oblikovanju objektov ohranja značilnosti prekmurske arhitekturne tipike.

(3)Naselje Gornji Petrovci je grobo gledano razdeljeno na štiri dele, ki se med seboj razlikujejo. Pomembno je, da se z ustreznim urbanističnim in arhitekturnim načrtovanjem ohranja vizualna ločenost posameznih delov naselja in oblikovanje objektov.

(4)V spodnjem, centralnem delu naselja se oblikuje centralni dela naselja, v katerem je dovoljeno prepletanje bivalnega območja s centralnimi storitveno-oskrbnimi dejavnostmi. V tem delu naselja je dovoljena večstanovanjska gradnja in gradnja objektov z višjimi gabariti. Obstoječe kmetije se lahko ohranjajo in razvijajo znotraj svojih prostorskih možnosti, medtem ko je gradnja novih kmetij in kmetijskih gospodarstev prepovedana.

(5)V osrednje delu naselja prihaja do prepletanja stanovanjskih objektov, kmetij oz. kmetijskih gospodarstev, počitniških hišic, vinskih kleti in zidanic, ki se ohranjajo. Gre za mešano območje, v katerem se ohranja urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov.

(6)V zgornjem delu naselja se ohranja prepletenost stanovanjskih in kmetijskih objektov. Obstoječi večstanovanjski objekti se ohranjajo, medtem ko gradnja novih večstanovanjskih objektov ni dovoljena. V okolici cerkve novogradnje ne smejo kvariti vedute cerkve.

(7)V zahodnem delu naselja prihaja do prepletanja bivalno kmetijske funkcije, ki se ohranja.

(8)Pri določanju pogojev za posege v prostor se upoštevajo objekti in območja kulturne dediščine, naravovarstvena območja, poplavna območja, erozijska območja ter ostale omejitve in režimi v prostoru.

(9)Pri parcelaciji zemljišč v naselju se upošteva značilno obstoječo parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč.

(10)V vseh območjih, ki bodo obdelana z OPPN, se upošteva gradbena linija obstoječih struktur v prostoru (npr. obstoječe ceste, obstoječi bližnji objekti, potoki ipd.). V teh območjih se v OPPN zapiše tudi pogoj, da se vsa območja v največji možni meri ozelenijo, to pomeni, da se ozelenijo tudi vsa parkirišča in dovozne ceste ter nepozidani deli parcel.

(11)Ohranjajo se ekstenzivna travišča in ustvarjeni (ekstenzivni sadovnjaki, mejice ipd.) krajinski elementi, ki soustvarjajo podobo naselja in odprtega prostora ter ostale zelene površine. III. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA 1. Območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora 44. člen (osnovna in podrobnejša namenska raba prostora)

(1)Za celotno območje občine je glede na pretežno namensko rabo določena osnovna oz. podrobnejša namenska raba prostora v skladu s Prilogo 1, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 in 61/17 – ZUreP-2) ter Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZUreP-2).

(2)Območja osnovne namenske rabe prostora se delijo na: – območja stavbnih zemljišč, – območja kmetijskih zemljišč, – območja gozdnih zemljišč, – območja voda in – območja drugih zemljišč.

(3)V prostorskem načrtu občine so določene naslednje vrste območij ali površine osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora: I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ – na območju stavbnih zemljišč so določena naslednja območja ali površine podrobnejše namenske rabe prostora: S – OBMOČJA STANOVANJ, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim: SSm – območja mešanih stanovanjskih površin, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi, SK – površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, SKv – območja mešanih površin podeželskega naselja v gričevnatem delu občine, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, stanovanjskim objektom, počitniškim hišicam, zidanicam in vinskim kletem. C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju: CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje, CD – druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj. I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim: IG – gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim, IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin in rejo živali. B – POSEBNA OBMOČJA, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno: BT – površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev, BC – športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam. Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja: ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem, ZP – parki, kot urejena območja odprtega prostora v naselju, ZD – druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oz. drugo funkcijo, ZK – pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle. P – OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa: PC – površine cest, PŽ – površine železnic, PO – ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (npr. mejni prehodi, prometni terminali, večja postajališča avtobusnega in železniškega prometa). T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij. E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike. O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE, kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja). Av – OBMOČJA MEŠANIH POVRŠIN RAZPRŠENE POSELITVE, ki so namenjene gradnji počitniških hišic, zidanic in vinskih kleti. RAZPRŠENA GRADNJA, kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju). II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ – na območju kmetijskih zemljišč so določena naslednja območja ali površine podrobnejše namenske rabe prostora: K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ – na območju gozdnih zemljišč so določena naslednja območja ali površine podrobnejše namenske rabe prostora: G – GOZDNA ZEMLJIŠČA, kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so skladno z veljavnimi predpisi določena kot gozd. IV. OBMOČJA VODA – na območju voda so določena naslednja območja ali površine podrobnejše namenske rabe prostora: V – OBMOČJA POVRŠINSKIH VODA, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda: VC – celinske vode V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ – na območju drugih zemljišč so določena naslednja območja ali površine podrobnejše namenske rabe prostora: L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin: LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora.

(4)Določitev osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora je razvidna v kartografskem prikazu izvedbenega dela prostorskega načrta na kartah

1. Prikaz območij enot urejanja prostora ter osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora.
2. Enote in podenote urejanja prostora
3. člen (enote in podenote urejanja prostora)

(1)Za celotno območje občine so na podlagi celovite analize prostora, njegovih vrednot, značilnosti, prepoznavnosti, načrtovanih prostorskih ureditev, omejitev in pravnih režimov v prostoru ter pretežne namenske rabe prostora določene enote oz. podenote urejanja prostora.

(2)Enote oz. podenote urejanja prostora so na območju občine posamezna strnjena naselja ali deli strnjenih naselij, samostojni zaselki ter ostala območja stavbnih zemljišč (družbeni objekti, pokopališča, rekreacijska območja, posebne površine ipd.), ki zaradi svojih skupnih značilnosti oblikujejo neko zaključeno prostorsko celoto. Posebne enote oz. podenote urejanja prostora so tudi območja zunanjega prostora oz. krajine, ki so pretežno določene glede na omejitve in pravne režime v prostoru.

(3)Za vsako enoto oz. podenoto urejanja prostora je v prostorskem načrtu na podlagi pretežnosti določena osnovna oz. podrobnejša namenska raba prostora ter prostorski izvedbeni pogoji.

(4)Določitev enot oz. podenot urejanja prostora je razvidna iz

1. člena tega odloka in v kartografskem prikazu izvedbenega dela prostorskega načrta na kartah
2. Prikaz območij enot urejanja prostora ter osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora.
3. Pregled enot oz. podenot urejanja prostora ter določitev območij in površin osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora
4. člen (razdelitev prostora občine na enote oz. podenote urejanja prostora, z določitvijo osnove oz. podrobnejše namenske rabe prostora) Na območju prostora občine so določene naslednje enote oz. podenote urejanja prostora, znotraj katerih so določena območja oz. površine osnovne ali podrobnejše namenske rabe prostora, opredeljeni režimi oz. posebna območja varstvenih in pravnih režimov, ki se nahajajo znotraj posamezne enote oz. podenote urejanja prostora, ki jih je potrebno upoštevati pri gradnji objektov in načrtovanju posegov v prostor ter za posamezne enote oz. podenote urejanja prostora opredeljeni tudi faktorji zazidanosti in načini urejanja območij: a) Enote oz. podenote urejanja prostora določene v naseljih, zaselkih in ostalih območjih stavbnih zemljišč Naselje Opis enote / podenote Oznaka enote Oznaka podenote Oznaka in opis osnovne oz. podrobnejše namenske rabe Režimi* FZ Način urejanja Adrijanci Adrijanci naselje AD 1 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest K2 - druga kmetijska zemljišča KD

(18233)poplave erozija (ZU) Adrijanci kapelica AD 2 CD - druga območja centralnih dejavnosti KD

(18372)erozija (ZU) Adrijanci Stara šola z gasilskim domom AD 3 CD - druga območja centralnih dejavnosti KD

(18233)erozija (ZU) Adrijanci igrišče AD 4 ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport erozija (ZU) Adrijanci zaselek Borinje AD 5 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest poplave erozija (ZU) Adrijanci pokopališče AD 6 CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča PO - ostale prometne površine erozija (ZU) Adrijanci kolesarski poligon AD 7 K1 - najboljša kmetijska zemljišča ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport erozija (ZU) Boreča Boreča naselje BO 1 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest erozija (ZU) Boreča zaselek Spodnji kraj BO 2 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest erozija (ZU) Boreča vaško-gasilski dom BO 3 CD - druga območja centralnih dejavnosti erozija (ZU) Boreča pokopališče BO 4 CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča PO - ostale prometne površine PC - površine cest erozija (ZU) Boreča katoliška cerkev in pokopališče BO 5 CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča PC - površine cest PO - ostale prometne površine KD

(2998)erozija (ZU) Boreča zvonik BO 6 CD - druga območja centralnih dejavnosti KD

(18169)erozija (ZU) Boreča območje novega vinotoča BO 7 A - površine razpršene poselitve erozija (ZU) Gornji Petrovci Gornji Petrovci spodnji centralni del naselja GP 1 CU - osrednja območja centralnih dejavnosti PC - površine cest erozija (ZU) Gornji Petrovci spodnji podeželski del naselja GP 2 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest erozija (ZU) Gornji Petrovci spodnji stanovanjski del naselja GP 3 SSm - območja mešanih stanovanjskih površin erozija (ZU) Gornji Petrovci gospodarska cona GP 4 IG - gospodarska cona ZD - druge urejene zelene površine poplave erozija (ZU) Gornji Petrovci gospodarska cona GP 5 IG - gospodarska cona ZD - druge urejene zelene površine poplave erozija (ZU) 0,8 pOPPN Gornji Petrovci gospodarska cona GP 6 IG - gospodarska cona erozija (ZU) Gornji Petrovci farma GP 7 IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo erozija (ZU) Gornji Petrovci park GP 9 ZP - park PC - površine cest erozija (ZU) Gornji Petrovci igrišče GP 10 BC - športni centri ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport erozija (ZU) Gornji Petrovci spodnji del naselja GP 11 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest erozija (ZU) Gornji Petrovci mešano območje GP 12 SKv - mešano območje površin podeželskega naselja v gričevnatem delu občine PC - površine cest erozija (ZU) Gornji Petrovci zgornji del naselja GP 13 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest O - območja okoljske infrastrukture KD (18243, 18245, 4148) erozija (ZU) Gornji Petrovci evangeličanska cerkev GP 14 CD - druga območja centralnih dejavnosti PC - površine cest KD

(4148)erozija (ZU) Gornji Petrovci šola GP 15 CD - druga območja centralnih dejavnosti erozija (ZU) Gornji Petrovci Pindža GP 16 BT - površine za turizem ZP - park PC - površine cest KD

(18371)erozija (ZU) 0,6 pOPPN Gornji Petrovci pokopališče GP 17 CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča PC - površine cest PO - ostale prometne površine erozija (ZU) Gornji Petrovci zaselek Grškovje - Bejkočini GP 18 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest ZD - druge urejene zelene površine erozija (ZU) Gornji Petrovci vaško -gasilski dom GP 19 CD - druga območja centralnih dejavnosti erozija (ZU) Gornji Petrovci zaselek Džešarni GP 20 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest K2 - druga kmetijska zemljišča erozija (ZU) Gornji Petrovci zaselek Smodišini GP 21 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest erozija (ZU) Gornji Petrovci Nedeljski breg GP 22 SKv - mešano območje površin podeželskega naselja v gričevnatem delu občine PC - površine cest KD

(2997)erozija (ZU) Gornji Petrovci Nedeljski breg - katoliška cerkev GP 23 CD - druga območja centralnih dejavnosti PO - ostale prometne površine KD

(2997)erozija (ZU) Gornji Petrovci Nedeljski breg - pokopališče GP 24 CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališče KD

(2997)erozija (ZU) Gornji Petrovci farma GP 25 IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo NV

(7516)poplave erozija (ZU) Košarovci Košarovci naselje KO 1 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest PO - ostale prometne površine erozija (ZU) poplave (model. OKP) Košarovci vaško-gasilski dom KO 2 CD - druga območja centralnih dejavnosti erozija (ZU) Košarovci igrišče KO 3 BC - športni centri ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport erozija (ZU) poplave (model. OKP) Košarovci pokopališče KO 4 CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča erozija (ZU) Košarovci območje razpršene poselitve ob naselju KO 5 A - površine razpršene poselitve erozija (ZU) Križevci Križevci naselje KR 1 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest PO - ostale prometne površine KD

(4151)erozija (ZU) Križevci evangeličanska cerkev KR 2 CD - druga območja centralnih dejavnosti KD

(4151)erozija (ZU) Križevci pokopališče KR 3 CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča KD

(4151)erozija (ZU) Križevci gospodarska cona KR 4 IG - gospodarska cona ZD - druge urejene zelene površine PO - ostale prometne površine erozija (ZU) Križevci pošta, trgovina KR 5 CD - druga območja centralnih dejavnosti erozija (ZU) Križevci vaško-gasilski dom KR 6 CD - druga območja centralnih dejavnosti erozija (ZU) Križevci nepozidano območje KR 7 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest erozija (ZU) pOPPN Križevci zaselki Vučkin dol, Matajni, Kutušni, Žlak KR 8 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest erozija (ZU) Križevci turistično območje KR 9 BT - površine za turizem erozija (ZU) Križevci Life center KR 10 BT - površine za turizem ZD - druge urejene zelene površine erozija (ZU) pOPPN Križevci športni center KR 11 BC - športni centri ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport ZD - druge urejene zelene površine PC - površine cest PO - ostale prometne površine poplave HMO erozija (ZU) Križevci mešano športno turistično območje KR 11 KR 11/1 BC - športni centri erozija (ZU) Križevci zaselek Petričini KR 12 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest erozija (ZU) Križevci Križevsko jezero KR 13 ZD - druge urejene zelene površine VC - celinske vode NV

(7494)KD

(9863)erozija (ZU) pOPPN Križevci zaselek Šoštarni KR 14 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest erozija (ZU) Križevci zaselek Gorenji konec KR 15 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest K2 - druga kmetijska zemljišča erozija (ZU) Križevci zaselek Šitarni, Ovčekovi KR 16 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest K2 - druga kmetijska zemljišča erozija (ZU) Križevci zaselki Kuronjovi, Pusta, Židovska sera, Askini KR 17 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest K2 - druga kmetijska zemljišča NV

(7494)erozija (ZU) Križevci igrišče KR 18 ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport erozija (ZU) Križevci zaselek Vogrinkini KR 19 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest HMO erozija (ZU) Križevci zaselek Markini KR 20 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest K2 - druga kmetijska zemljišča erozija (ZU) Križevci zaselek Gergarjevi KR 21 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest K2 - druga kmetijska zemljišča erozija (ZU) Križevci zaselek Balažičini KR 22 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest K2 - druga kmetijska zemljišča erozija (ZU) Križevci zaselek Pečajni - Martinini KR 23 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest K2 - druga kmetijska zemljišča erozija (ZU) Križevci lovski dom KR 24 CD – druga območja centralnih dejavnosti erozija (ZU) Kukeč Kukeč zaselek Šinkecovi KU 1 SKv - mešano območje površin podeželskega naselja v gričevnatem delu občine PC - površine cest erozija (ZU) Kukeč igrišče KU 2 ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport erozija (ZU) Kukeč vaško-gasilski dom KU 3 CD - druga območja centralnih dejavnosti PC - površine cest PO - ostale prometne površine erozija (ZU) Kukeč zaselek Berdenovi KU 4 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest erozija (ZU) poplave (model. OKP) Kukeč območje razpršene poselitve ob naselju KU 5 A - površine razpršene poselitve erozija (ZU) Kukeč območje razpršene poselitve ob naselju KU 6 A - površine razpršene poselitve erozija (ZU) Lucova Lucova naselje LU 1 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest NV

(7307)poplave erozija (ZU) Lucova vaško-gasilski dom LU 2 CD druga območja centralnih dejavnosti erozija (ZU) Lucova igrišče LU 3 ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport erozija (ZU) Lucova pokopališče LU 4 CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča PC - površine cest PO - druge prometne površine KD

(27551)erozija (ZU) Martinje Martinje naselje MA 1 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest erozija (ZU) poplave (model. OKP) Martinje igrišče MA 2 BC - športni centri ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport erozija (ZU) poplave (model. OKP) Martinje pokopališče MA 3 CD druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča PC - površine cest PO - ostale prometne površine erozija (ZU) Martinje razgledni stolp MA 4 BT - površine za turizem erozija (ZU) Martinje turistično počivališče MA 5 BT - površine za turizem ZD - druge urejene zelene površine PC - površine cest erozija (ZU) Martinje stari mejni prehod MA 6 CD - druga območja centralnih dejavnosti PC - površine cest erozija (OU, ZU) Martinje zaselek Kovačerje MA 7 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest erozija (ZU) Martinje kapelica MA 8 CD - druga območja centralnih dejavnosti erozija (ZU) Martinje vaško-gasilski dom MA 9 CD - druga območja centralnih dejavnosti erozija (ZU) Neradnovci Neradnovci naselje Vreja NE 1 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest erozija (ZU) Neradnovci naselje Rusini NE 2 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest NV

(7517)erozija (ZU) Neradnovci vaško-gasilski dom NE 3 CD - druga območja centralnih dejavnosti PC - površine cest PO - ostale prometne površine erozija (ZU) Neradnovci igrišče NE 4 ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport erozija (ZU) Neradnovci mlin NE 5 BT - površine za turizem VC - celinske vode KD

(6872)NV

(7517)erozija (ZU) pOPPN Neradnovci zaselek Kocini NE 6 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest erozija (ZU) Neradnovci pokopališče NE 7 CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča PC - površine cest PO - ostale prometne površine erozija (ZU) Panovci Panovci zaselek Oškolov breg PA 1 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest erozija (ZU) poplave (model. OKP) Panovci zaselek Čergjelovi PA 3 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest erozija (ZU) Panovci vaško-gasilski dom PA 4 CD - druga območja centralnih dejavnosti erozija (ZU) Peskovci Peskovci naselje PE 1 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest K2 - druga kmetijska zemljišča erozija (ZU) Peskovci vaško-gasilski dom PE 2 CD - druga območja centralnih dejavnosti erozija (ZU) Peskovci igrišče PE 3 ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport erozija (ZU) Peskovci pokopališče PE 4 CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča PO - ostale prometne površine erozija (ZU) Peskovci Zavod za gozdove PE 6 CD - druga območja centralnih dejavnosti erozija (ZU) Peskovci Kompas 1 PE 7 IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo ZD - druge urejene zelene površine VC - celinske vode PC - površine cest NV

(7516)poplave erozija (ZU) 0,8 pOPPN Peskovci Kompas 2 PE 9 IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo HMO erozija (ZU) Peskovci farma PE 10 IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo poplave erozija (ZU) Stanjevci Stanjevci naselje ST 1 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest erozija (ZU) Stanjevci vaško-gasilski dom ST 2 CD - druga območja centralnih dejavnosti erozija (ZU) Stanjevci Stara šola ST 3 CD - druga območja centralnih dejavnosti ZP - park VC - celinske vode KD

(18232)erozija (ZU) Stanjevci igrišče ST 4 BC - športni centri ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport PC - površine cest PO - ostale prometne površine erozija (ZU) Stanjevci zaselek Močarni ST 5 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest erozija (ZU) Stanjevci zaselek Vojni - Zakočevi ST 6 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest erozija (ZU) Stanjevci zaselek Števajni - Starjaševi ST 7 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest erozija (ZU) Stanjevci turistična kmetija Kardoš ST 8 SK - površine podeželskega naselja K2 - druga kmetijska zemljišča erozija (ZU) Stanjevci kapelica ST 9 CD - druga območja centralnih dejavnosti KD

(27552)erozija (ZU) Stanjevci Boharjevi ST 10 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest erozija (ZU) Stanjevci naselje južno od železnice ST 11 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest erozija (ZU) Stanjevci kmetijska cona ST 12 IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo erozija (ZU) 0,8 pOPPN Stanjevci peskokop ST 13 LN - površine nadzemnega pridobivalnega prostora NV

(7494)erozija (ZU) poplave (model. OKP) pOPPN Stanjevci mešano območje nad vaško kapelo ST 14 Av - območja mešanih površin razpršene poselitve erozija (ZU) Stanjevci Pravljična dežela ST 15 BT - površine za turizem ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport erozija (ZU) Stanjevci območje razpršene poselitve ob naselju ST 16 A - površine razpršene poselitve erozija (ZU) Stanjevci Območje med železnico, cesto in vodotokom ST 17 IG - gospodarska cona erozija (ZU) Šulinci Šulinci naselje ŠU 1 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest K2 - druga kmetijska zemljišča NV

(7307)erozija (ZU) Šulinci vaško-gasilski dom ŠU 2 CD - druga območja centralnih dejavnosti erozija (ZU) Šulinci Stara šola ŠU 3 CD - druga območja centralnih dejavnosti KD

(18251)erozija (ZU) Šulinci igrišče ŠU 4 BC - športni centri ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport PO - ostale prometne površine erozija (ZU) Šulinci pokopališče ŠU 5 CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča PC - površine cest PO - ostale prometne površine erozija (ZU) Ženavlje Ženavlje naselje ŽE 1 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest KD (27849, 27848) erozija (ZU) Ženavlje centralni del naselja ob binkoštni cerkvi ŽE 2 CD - druga območja centralnih dejavnosti erozija (ZU) Ženavlje pokopališče ŽE 3 CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča PO - ostale prometne površine erozija (ZU)