Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije, stran 381.

(1)Ta Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije (v nadaljnjem besedilu: SONDSEE) določajo: – sistem obratovanja v distribucijskem elektroenergetskem sistemu; – storitve distribucije električne energije po distribucijskem elektroenergetskem sistemu; – način zagotavljanja sistemskih storitev na distribucijskem elektroenergetskem sistemu; – razvoj distribucijskega elektroenergetskega sistema; – priključitev na distribucijski elektroenergetski sistem; – odnose med distribucijskim operaterjem, uporabniki sistema in ostalimi deležniki na trgu z elektriko; – merjenje električne energije, merilne naprave, enotno evidenco merilnih mest, enotno evidenco merilnih točk in načine zagotavljanja podatkovnih storitev; – obračun, način zaračunavanja in plačevanja uporabe distribucijskega elektroenergetskega sistema.

(2)Ta SONDSEE ne veljajo za male in zaprte distribucijske elektroenergetske sisteme. 2. člen (pomen okrajšav in izrazov)

(1)Izrazi in okrajšave, uporabljeni v teh SONDSEE, pomenijo: – »AGEN« pomeni Agencija za energijo, – »distribucijski elektroenergetski sistem (v nadaljnjem besedilu: DEES)« so distribucijski postroji, naprave in omrežja tipiziranih standardnih napetostnih nivojev 110 kV, 35 kV, 20 kV, 10 kV in 0,4 kV, ki omogočajo razdeljevanje električne energije do uporabnikov sistema iz prenosnega omrežja in obnovljivih virov; – »distribucijski operater« je izvajalec javne gospodarske službe dejavnosti distribucijskega operaterja električne energije; – »dodatno merilno mesto (v nadaljnjem besedilu: DMM)« je merilno mesto pri uporabniku sistema in se nahaja za merilnim mestom uporabnika sistema; – »elektroenergetski postroj (v nadaljnjem besedilu: EEP)« je celotna električna oprema za proizvodnjo, prenos, pretvarjanje, distribucijo in uporabo električne energije (SIST EN 50110-1: 2013); – »faktor moči (cosφ)« je količnik med delovno in navidezno močjo; – »faktor tgφ« je količnik med jalovo in delovno močjo; – »HEE« pomeni kratico za hranilnik električne energije; – »interno navodilo« je akt, s katerim distribucijski operater ureja področja, ki niso urejena v drugih predpisih, ki ga obvezujejo, in določa naloge posameznim lastnikom distribucijskega sistema električne energije v skladu s predpisi o izvajanju gospodarskih javnih služb s področja distribucije električne energije; – »izgube v DEES« so razlika med prevzeto in oddano električno energijo na primopredajnih mestih in se delijo na tehnične izgube, ki so posledica fizikalnih lastnosti elementov DEES, obratovalnega stanja DEES in njegove obremenitve, komercialne izgube, ki so posledica napak pri merjenju, napak pri zaračunavanju, nezmožnosti odčitavanja števca, ter neupravičen odjem, ki je posledica nezakonitega posega v merilne naprave in obračunske varovalke ter samovoljnega priklopa na DEES; – »izpad« je slučajen, z motnjo pogojen izklop dela omrežja; – »KOEE« pomeni kakovost oskrbe z električno energijo; – »koncept zaščite« je zasnova, ki določa vrsto zaščitnih naprav, način vgradnje, vrednosti nastavitev in ostale zahteve glede na značilnosti omrežja; – »kriterij n-1« je osnovni kriterij zanesljivosti, ki zagotavlja, da ob izpadu kateregakoli posameznega elementa DEES ne pride do preobremenitev elektroenergetskih naprav ali motenj v obratovanju; – »lastna raba« je električna energija, porabljena za obratovanje same proizvodne naprave, za pogon napajalnih črpalk, kompresorjev, mlinov, gorilnikov, čistilne naprave in drugih podobnih naprav, ki so nujne za delovanje proizvodne naprave; – »lastni odjem« pomeni neto proizvedena električna energije, ki se skupaj z energijo, dovedeno iz omrežja, porabi na kraju samem za druge namene kakor za lastno rabo proizvodne naprave; – »lastnik sistema« je pravna ali fizična oseba, ki ima z distribucijskim operaterjem sklenjeno pogodbo, s katero so urejena vsa vprašanja uporabe tega sistema za opravljanje nalog distribucijskega operaterja po Energetskem zakonu; – »ločilno mesto« je mesto, namenjeno za povezavo ali ločitev med sistemom, ki ga upravlja distribucijski operater, in sistemom, ki ga upravlja sistemski operater prenosnega sistema, ali napravami uporabnikov; – »merilna točka (MT)« je administrativna entiteta, kjer se merijo ali izračunavajo produkti energije in moči; – »merilne naprave« so naprave za merjenje in registracijo porabe električne energije, ki morajo ustrezati zakonsko določenim zahtevam; – »merilni podatek« je na merilni napravi izmerjena količina produkta to razlika dveh števčnih stanj v pripadajočem določenem časovnem obdobju; – »merilno mesto (MM)« je fizično mesto, kjer se izvajajo meritve električne energije z merilno opremo, ki vključuje eno merilno napravo. Navadno se nahaja na prevzemno-predajnem mestu; – »motnja« pomeni stanje, ko niso napajani vsi odjemalci ali ko kakovost električne energije odstopa od referenčnih vrednosti; – »MTK« pomeni kratico za mrežno tonsko krmiljenje (daljinski sistem krmiljenja tarife); – »naprava za omejevanje toka« je kombinirano zaščitni in/ali obračunski element ter je lahko izvedena kot varovalka ali kot nastavljiva stikalna naprava za omejevanje toka; – »napredni merilni sistem« je sistem sistemskih števcev, pripadajoče informacijsko komunikacijske infrastrukture in IT sistemov, ki omogočajo merjenje, daljinsko odčitavanje in upravljanje podatkov o rabi električne energije in drugih energentov; – »NN priključek« je:

1. a)nadzemni priključek z golimi vodniki, ki obsega vod od distribucijskega omrežja do izolatorjev na uporabnikovem strešnem nosilcu, konzoli ali objektu (stavbi, drogu) vključno z izolatorji;
2. b)nadzemni priključek s samonosilnim kablom, ki obsega samonosilni kabel od distribucijskega omrežja do vključno obešališča – sponk priključka na notranjem delu priključka samonosilnega kabla na objektu uporabnika sistema oziroma vključno priključnih sponk na samonosilnem kablu, ko je kabel speljan v priključno omarico objekta uporabnika sistema;
3. c)kabelski priključek, ki obsega kabelski vod od distribucijskega omrežja do vključno kabelskih čevljev na vodniku priključnega kabla v priključni omarici objekta uporabnika sistema; – »normalno obratovanje« je napajanje vseh odjemalcev, pri čemer so vse veličine v dovoljenih mejah; – »nujna oskrba« pomeni oskrbo ranljivih odjemalcev z električno energijo skladno z določili Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo in 65/20; v nadaljnjem besedilu: Energetski zakon); – »obračunska merilna točka (OMT)« je merilna točka z opredeljeno bilančno odgovornostjo, na podlagi katere se izvaja proces menjave dobavitelja, obračun omrežnine in prispevkov za prevzemno predajno mesto in za katero so definirani ostali komercialni poslovni procesi. Običajno je določena v pogodbah; – »obračunski podatek« je podatek, ki je skladno z veljavnimi predpisi za potrebe obračuna produkta določen ali izračunan na podlagi podatkov o uporabniku sistema in njegovih merilnih podatkov; – »okvara« je stanje, v katerem naprava ni sposobna opravljati funkcij, zaradi katerih je vgrajena; – »omrežninski akt« je splošni akt AGEN, ki ureja metodologijo za določitev regulativnega okvira in metodologijo za obračunavanje omrežnine; – »oskrbe SODO« so zaračunavanje omrežnine in prispevkov s strani distribucijskega operaterja in dobava elektrike, ki obsega zasilno oskrbo in nujno oskrbo; – »PEN« pomeni kratico za nevtralni vodnik z zaščitno funkcijo; – »PEV« pomeni kratico za polnilno mesto za električna vozila; – »pogodba o kakovosti električne energije« je pogodba, s katero se uporabnik in distribucijski operater dogovorita za nestandardno kakovost električne energije in druge posebne pogoje priključitve na distribucijsko sistem; – »priključek« je sestav električnih vodov in naprav visoke, srednje ali nizke napetosti, ki je nujen za priključitev uporabnika na omrežje in ga distribucijski operater opredeli v SZP. V sestav priključka spadajo tudi varovalna podnožja odcepov, prenapetostni odvodniki in njihove ozemljitve. Strešni nosilci, zidni nosilci in konzole, ki služijo tudi distribucijskemu omrežju, so sestavni del distribucijskega omrežja. V kolikor so ozemljitve za prenapetostne odvodnike uporabljene kot obratovalne ozemljitve, so le-te sestavni del distribucijskega omrežja. Priključno merilna omarica je del priključka in je stično mesto med priključkom in električno inštalacijo objekta; – »priključen objekt« je objekt, v katerem so nameščene naprave distribucijskega sistema, neločljivo povezane naprave z distribucijskim sistemom ali se v njemu zaključujejo vodi distribucijskega sistema. Neločljivo povezane naprave z distribucijskim sistemom so naprave, katere nimajo zagotovljenega avtomatskega izklopa od distribucijskega sistema v primeru nastanka okvar ali so fizično nameščene v istem ohišju z napravami distribucijskega sistema; – »priključna moč« je najvišja dovoljena vrednost moči, ki jo sme doseči končni odjemalec na merilnem mestu pri odjemu električne energije iz sistema, oziroma proizvajalec pri dobavi električne energije v sistem in jo določi distribucijski operater v SZP; – »priključno mesto« je mesto, kjer se uporabnikov priključek vključi v distribucijski sistem; – »proizvodna naprava (PN)« je objekt za proizvodnjo električne energije z enim ali več elektroenergijskih modulov, ne glede na vrsto primarne energije in način pretvorbe; – »razpad DEES« pomeni izgubo napetosti v celotnem distribucijskem sistemu ali v posameznih delih distribucijskega sistema; – »sistemski operater« je izvajalec javne gospodarske službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega sistema električne energije; – »SONDSEE« pomeni sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije; – »SONPO« pomeni sistemska obratovalna navodila za prenosno omrežje električne energije; – »SN priključek« je:
4. a)nadzemni zunanji priključek, ki obsega nadzemni vod z vsemi ločilnimi in zaščitnimi napravami od distribucijskega omrežja do napenjalnih izolatorjev na objektu uporabnika sistema, vključno z izolatorji;
5. b)kabelski zunanji priključek, ki obsega kabelski vod od distribucijskega omrežja do vključno kabelskih čevljev na vodniku priključnega kabla v objektu uporabnika sistema, vključno z ločilnim stikalom z zaščitnimi ozemljitvami in ostalo opremo; – »stično mesto« je točka povezave med prenosnim in distribucijskim sistemom; – »SZP« pomeni soglasje za priključitev uporabnika na distribucijski sistem; – »števčno stanje« je na merilni napravi izmerjeno stanje produkta s pripadajočo določeno časovno značko; – »zasilna oskrba« pomeni oskrbo končnih odjemalcev z električno energijo skladno z določili Energetskega zakona.

(2)Pojem uporabnik sistema v teh SONDSEE se uporablja skladno z določili Energetskega zakona in zajema končnega odjemalca ali proizvajalca. Glede na proces dostopa do sistema je uporabnik sistema do priključitve na sistem lahko imetnik SZP ali njegov pooblaščenec, po priključitvi na sistem pa je lahko lastnik merilnega mesta ali pooblaščenec lastnika merilnega mesta, kot to izhaja iz posameznega poglavja teh SONDSEE.

(3)Ta SONDSEE vsebujejo naslednje priloge, ki so njegov sestavni del: – Priloga 1 – Seznam slovenskih standardov uporabljenih v SONDSEE; – Priloga 2 – Tipizacija merilnih mest; – Priloga 3 – Navodilo za presojo vplivov naprav na omrežje; – Priloga 4 – Tipizacija omrežnih priključkov uporabnikov sistema in NN priključnih omaric; – Priloga 5 – Navodila za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav in hranilnikov priključenih v distribucijsko elektroenergetsko omrežje; – Priloga 6 – Navodilo za zavarovanje obveznosti dobavitelja. 3. člen (uporaba načel pri pripravi dokumentov distribucijskega operaterja)

(1)Distribucijski operater pri pripravi dokumentov, ki jih izdaja na podlagi teh SONDSEE, upošteva naslednja načela: – načelo zakonitosti, ki pomeni, da so vsi dokumenti distribucijskega operaterja skladni s predpisi; – načelo enake obravnave in konkurenčnosti, ki pomeni, da vsi postopki in različne specifikacije iz dokumentov distribucijskega operaterja zagotavljajo enakopravno obravnavo vseh udeležencev; – načelo ekonomičnosti in stroškovne učinkovitosti, ki pomeni, da vsi postopki in različne specifikacije iz dokumentov distribucijskega operaterja zagotavljajo čim nižje stroške za vse udeležence ob pričakovanih rezultatih in v predvidenih časovnih obdobjih; – načelo javnosti in preglednosti, ki pomeni, da distribucijski operater zagotavlja preglednost postopkov sprejemanja in dostopnost dokumentov.

(2)Distribucijski operater z navodili iz 77., 131., in

1. člena teh SONDSEE in njihovimi kasnejšimi spremembami, ki jih objavlja na svoji spletni strani, seznani in uskladi z AGEN najmanj 10 delovnih dni pred njihovo objavo.
2. člen (uporaba standardov) Za področje obratovanja, vzdrževanja, razvoja in izgradnje distribucijskega sistema in priključkov se uporabljajo standardi, navedeni v Prilogi 1 Seznam slovenskih standardov, uporabljenih v SONDSEE.
3. člen (osnovni podatki distribucijskega elektroenergetskega sistema)

(1)Osnovni tehnični podatki distribucijskega elektroenergetskega sistema odražajo osnovne tehnične zahteve, ki se jih mora upoštevati pri razvoju, načrtovanju in vzdrževanju elektrodistribucijskega omrežja, naprav in elementov. Njihovo dosledno upoštevanje zagotavlja zanesljivo in varno obratovanje.

(2)V celotnem dokumentu spodaj navedene oznake pomenijo: – visoka napetost (VN) pomeni 110 kV napetostni nivo; – srednja napetost (SN) pomeni 35 kV, 20 kV, 10 kV; in – nizka napetost (NN) pomeni 0,4 kV.

(3)V tabeli 1 so podani osnovni podatki za posamezen napetostni nivo v distribucijskem elektroenergetskem sistemu: TABELA 1: Osnovni podatki elektrodistribucijskega sistema 110 kV 35 kV 1 20 kV 10 kV 0,4 kV Nazivna napetost omrežja 110 kV 35 kV 20 kV 10 kV 230/400 V Najvišja napetost omrežja 123 kV 38,5 kV 24 kV 12 kV 1 kV Nazivna frekvenca omrežja 50 Hz 50 Hz 50 Hz 50 Hz 50 Hz Nazivna kratkotrajna zdržna izmenična napetost (efektivna vrednost) 230 kV 80 kV 50 kV 28 kV 2 kV Nazivna atmosferska zdržna udarna napetost 1,2/50 µs 550 kV 170 kV 125 kV 75 kV ≥ 4 kV Nazivni kratkotrajni vzdržni tok kratkega stika 40 kA 16 kA 16 kA 20 kA 50 kA Nazivni temenski vzdržni tok kratkega stika 100 kA 40 kA 40 kA 50 kA 125 kA Pričakovani zemeljsko stični tok / 2 / 2 / 2 / 2 / 2 Naznačene moči energetskih transformatorjev 20; 31,5; 40 MVA 3 35, 50, 100, 160, 250, 400, 630, 1000, 1250, 1600, 4000 4 , 8000 4 kVA 5 Dovoljene največje obremenitve tipiziranih vodnikov v kabelskem in nadzemnem omrežju 6 / / / / / 1 Omrežja z nazivno napetostjo 35 kV se opuščajo – izjemoma se še uporabljajo, kjer tehnične zmogljivosti zadoščajo obstoječim in predvidenim obremenitvam. 2 Pričakovani zemeljsko stični tok je odvisen od načina ozemljitve nevtralne točke transformacije VN/SN ali SN/SN in je opredeljen v SZP. 3 Zaradi zagotavljanja kriterija n-1 v normalnem obratovanju delujejo z nižjo močjo v odvisnosti od števila enot TR VN/SN na lokaciji RTP. TR ne obratujejo paralelno. 4 Velja za transformacijo SN/SN 5 V TP je lahko nameščenih več kot en TR SN/NN, ki praviloma ne obratujejo paralelno. 6 Najvišje dovoljene vrednosti odvisne od vrste izolacije, tipiziranega preseka, materiala vodnika in so podrobneje podane v tipizacijah. Prenosna zmogljivost v obratovanju dosega nižje vrednosti, odvisno od tipa, vrste omrežja in pogojev vgradnje določene v projektni dokumentaciji. II. OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA II.1. Način zagotavljanja storitev 6. člen (vrste storitev v sistemu)

(1)Storitve s področja obratovanja so: – vodenje obratovanja distribucijskega elektroenergetskega sistema; – regulacija napetosti, prevzem in oddaja jalove moči; – ponovna vzpostavitev oskrbe z električno energijo po okvarah ali razpadu distribucijskega elektroenergetskega sistema; – zagotavljanje električne energije za pokrivanje izgub v sistemu.

(2)Storitve iz prejšnjega odstavka distribucijski operater skladno s trenutnimi zahtevami obratovanja zagotavlja z ustreznim obratovanjem DEES ali z zakupom sistemskih storitev od uporabnikov sistema priključenih na distribucijsko omrežje skladno s 11. členom teh SONDSEE.

(3)Distribucijski operater za posamezne uporabnike lahko po dogovoru individualno zagotavlja naslednje storitve: – zasilno in nujno oskrbo; ter – nestandardno kakovost električne energije. 7. člen (vodenje obratovanja)

(1)Distribucijski operater zagotavlja vodenje obratovanja za vse uporabnike sistema skladno z Navodili za obratovanje elektroenergetskih objektov in naprav izdelanimi skladno s pravilnikom, ki ureja obratovanje elektroenergetskih postrojev, razen v primerih: – višje sile nastale v DEES, skladno z definicijo iz predpisa, ki opredeljuje monitoring kakovosti oskrbe z električno energijo; – tujega vzroka, skladno z definicijo iz predpisa, ki opredeljuje monitoring kakovosti oskrbe z električno energijo; – izrednih obratovalnih stanj v celotnem elektroenergetskem sistemu, ki so posledica izrednih dogodkov; – napovedanih začasnih načrtovanih prekinitev delovanja DEES.

(2)Naloge vodenja obratovanja se izvajajo iz distribucijskih centrov vodenja (v nadaljnjem besedilu: DCV). Pri vodenju obratovanja distribucijskega sistema sodelujejo DCV med seboj in s centri vodenja sistemskega operaterja ter uporabniki sistema. 8. člen (regulacija napetosti, prevzem in oddaja jalove moči)

(1)Regulacijo napetosti v distribucijskem sistemu distribucijski operater zagotavlja z: – izvajanjem avtomatske regulacije napetosti v razdelilnih transformatorskih postajah 110/SN kV; – izvajanjem regulacije napetosti v razdelilnih transformatorskih postajah SN/SN kV; – izvajanjem regulacije napetosti v transformatorskih postajah SN/NN kV ročno ali avtomatsko; – zagotavljanjem jalove energije iz virov priključenih na distribucijski sistem in s prevzemom iz prenosnega omrežja; ter – koordinirano izrabo virov ponudnikov sistemske storitve regulacije napetosti na lokalnih delih distribucijskega sistema, skladno s 11. členom teh SONDSEE.

(2)Regulacija napetosti pri oskrbi z električno energijo iz distribucijskega sistema ohranja napetostno ravnotežje. Storitev regulacije napetosti je na voljo vsem uporabnikom sistema in ni individualnega značaja.

(3)Distribucijski operater skrbi za takšen obseg jalove moči, da je zagotovljeno vzdrževanje napetostnih nivojev znotraj predpisanih vrednosti.

(4)Zaradi zagotavljanja napetostne stabilnosti in zmanjševanja izgub smejo uporabniki sistema, ko so priključeni na elektrodistribucijski sistem, prevzemati/oddajati navidezno moč, katere je jalova komponenta, izražena s tgj, v mejah ± 0,

1. Navedeno v določenih primerih ne velja za proizvodne naprave, katerih meje so opredeljene v Prilogi 5 Navodila za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav in hranilnikov priključenih v distribucijsko elektroenergetsko omrežje.
2. člen (ponovna vzpostavitev oskrbe)

(1)Distribucijski operater zagotavlja ponovno vzpostavitev oskrbe po izpadu z načrtovanjem in izvajanjem: – obratovanja; – postopkov za izločitev okvarjenega sektorja v SN omrežju; – postopkov za obratovanje distribucijskega sistema v izrednih obratovalnih stanjih; in – dežurne službe za izvajanje manipulacij in odpravo okvar na distribucijskem sistemu.

(2)Distribucijski operater izvaja ponovno vzpostavitev oskrbe po izpadu skladno z Navodili za obratovanje elektroenergetskih objektov in naprav, v okviru katerega so določeni tudi postopki za izločitev okvarjenega sektorja v SN omrežju in postopki za obratovanje distribucijskega sistema v izrednih obratovalnih stanjih. Navodila se izdelujejo, usklajujejo z razvojem sistema in ažurirajo ob spremembah osnovne konfiguracije sistema.

1. člen (nestandardna kakovost električne energije) Distribucijski operater in uporabnik sistema se lahko dogovorita o medsebojnih pogojih za zagotovitev nestandardne kakovosti električne energije. Ti pogoji so sestavni del pogodbe o kakovosti električne energije, skladno s
2. členom teh SONDSEE.
3. člen (zagotavljanje in uporaba sistemskih storitev distribucijskemu operaterju s strani uporabnikov distribucijskega sistema)

(1)Distribucijski operater lahko na podlagi zahtev zanesljivega in varnega obratovanja DEES z namenom zagotovitve optimalnega delovanja celotnega DEES ali njegovega dela po transparentnih postopkih naroča in uporablja naslednje sistemske storitve na DEES, ki mu jih lahko zagotavljajo uporabniki sistema ali tretje osebe kot ponudniki sistemske storitve: – regulacija napetosti na lokalnem delu DEES; – upravljanje preobremenitev lokalnega dela DEES; – upravljanje zmogljivosti lokalnega dela DEES; – upravljanje lokalnega otočnega obratovanja v primeru napake v lokalnem delu DEES.

(2)Navedene storitve iz prejšnjega odstavka uporabniki sistema ali tretje osebe skladno z veljavnim SZP uporabnika sistema zagotavljajo distribucijskemu operaterju skozi: – nadzorovano povečano ali zmanjšano porabo delovne in jalove energije končnega odjemalca; – nadzorovanim časovnim premikom obremenitve (moči) končnega odjemalca; – nadzorovano povečano ali zmanjšano proizvodnjo delovne in jalove energije proizvodne naprave; – nadzorovano spremenljivo proizvodno delovno in jalovo moč proizvodne naprave; – nadzorovanim polnjenjem in praznjenjem naprave za shranjevanje električne energije; – nadzorovanim polnjenjem in praznjenjem električnega vozila na polnilnici.

(3)Uporabnik sistema mora distribucijskemu operaterju za izvajanje posamezne sistemske storitve iz prvega odstavka tega člena: – za aktivacijo sistemske storitve zagotoviti komunikacijo do nadzornega sistema za energetsko upravljanje ponudnika sistemske storitve; – zagotoviti dostop do merilnih podatkov o izvedeni storitvi, ki so zabeleženi na merilni napravi nameščeni znotraj inštalacije uporabnika sistema, če se sistemska storitev ne bo zabeležila na merilni napravi nameščeni na merilnem mestu.

(4)Distribucijski operater določi podrobne tehnične zahteve za izvajanje posamezne sistemske storitve in sam postopek preverjanja usposobljenosti za izvajanje sistemske storitve iz prvega odstavka tega člena v posebnem navodilu. II.

1. Posebne storitve, za katere se dogovarjajo uporabniki distribucijskega sistema in tretje osebe
2. člen (posebne storitve, za katere se dogovarjajo uporabniki distribucijskega sistema in tretje osebe)

(1)Posebne storitve, za katere se dogovarjajo uporabniki distribucijskega sistema in tretje osebe, so storitve, ki jih uporabniki sistema skozi povišano ali znižano porabo ali proizvodnjo elektrike v določenih časovnih obdobjih na podlagi ustreznih pogodbenih razmerij zagotavljajo koristnikom teh storitev.

(2)Ponudnik posebnih storitev je oseba, ki z namenom iz prejšnjega odstavka upravlja: – svoje vire; ali – vire individualnega uporabnika sistema; ali – vire skupine uporabnikov sistema; ali, – kombinacijo predhodno navedenih možnosti.

(3)Vse posebne storitve se lahko izvajajo na posameznem merilnem mestu v mejah priključne moči, tehničnih karakteristik priključka, meritev in komunikacij, kot je to določeno v izdanem SZP za to merilno mesto, in obratovalnega stanja v delu DEES, kjer se to merilno mesto nahaja.

1. člen (način komunikacije med deležniki) V procesu določanja omejitev ponudniku posebnih storitev ter obveščanja o omejitvah in aktivacijah posebnih storitev poteka vsa komunikacija med distribucijskim operaterjem in ponudnikom posebnih storitev v elektronski obliki.
2. člen (preverjanje stanja distribucijskega omrežja za izvajanje posebnih storitev)

(1)Ponudnik posebnih storitev je dolžan pred začetkom izvajanja posebnih storitev v vlogi posredovati distribucijskemu operaterju svoje podatke iz 143. člena teh SONDSEE in vse podatke iz četrtega odstavka tega člena za sodelujoče uporabnike sistema, ki so priključeni na distribucijski sistem.

(2)Distribucijski operater po prejemu podatkov o uporabniku sistema priključenem direktno ali preko dodatnega merilnega mesta na distribucijski sistem s strani ponudnika posebnih storitev preveri skladnost z evidencama merilnih mest in merilnih točk ter morebitne stalne omejitve v času nudenja posebnih storitev, najkasneje v roku 30 delovnih dni od prejema vloge z vsemi zahtevanimi podatki.

(3)Distribucijski operater omogoči ponudniku posebnih storitev dostop do podatkov o stalnih in začasnih omejitvah za izvajanje posamezne vrste posebnih storitev posebej za vsako merilno točko uporabnika sistema po prejemu obvestila o začetku izvajanja posebnih storitev s strani ponudnika posebnih storitev. V primeru, da je koristnik posebnih storitev sistemski operater, distribucijski operater omogoči ponudniku sistemskih storitev dostop do navedenih podatkov po obvestilu sistemskega operaterja o priznanju sposobnosti posameznega uporabnika sistema za izvajanje storitev, ki ga zagotovi ponudnik posebnih storitev.

(4)Distribucijski operater v posebnem navodilu podrobneje določi: – vsebino vloge s potrebnimi podatki, ki jih distribucijski operater potrebuje v postopku preveritve obratovalnih omejitev (soglasje uporabnika distribucijskega sistema za obdelavo njegovih podatkov za potrebe postopka določitve trajnih omejitev in za posredovanje podatkov o nudenju posebnih storitev, identifikacijska številka merilnega mesta, identifikacijska številka merilne točke, davčna številka uporabnika sistema, vrsta storitve, ki jo bo nudil, tipi naprav, njihove moči in ostale njihove tehnične značilnosti, s katerimi bo nudil posebne storitve, in podobno); – zahteve za elektronsko izmenjavo podatkov in obvestil med distribucijskim operaterjem in ponudnikom posebnih storitev; – postopke obveščanja o kršitvah omejitev in spremembah uporabnika sistema; – postopke obveščanja o spremembah omejitev. 15. člen (merilna in komunikacijska oprema za izvajanje posebnih storitev)

(1)Ponudnik posebnih storitev zagotavlja merilne podatke o izvajanju posebnih storitev z merilno in komunikacijsko opremo, ki se nahaja na merilnem mestu uporabnika sistema in vseh dogovorjenih dodatnih merilnih mestih za merilnim mestom.

(2)V kolikor merilna in/ali komunikacijska oprema na merilnem mestu ne ustreza zahtevam za izvajanje posebnih storitev, nadgradnja te in/ali komunikacijske opreme ni strošek distribucijskega operaterja, razen v primerih, ko druga zakonodaja določa drugače. 16. člen (obveščanje distribucijskega operaterja o izvajanju posebnih storitev na DEES)

(1)Ponudnik posebnih storitev mora takoj po aktivirani posebni storitvi rRPF na distribucijskem sistemu posredovati distribucijskemu operaterju naslednje podatke za vse uporabnike sistema priključene na SN nivoju in s priključno močjo večjo od 1 MW, ki so sodelovali v aktivaciji storitve: – podatke o aktivaciji posebne storitve (predviden pričetek in konec aktivacije posameznega uporabnika sistema, vrsta posebne storitve, predvideno moč aktivacije, …); – vse merilne točke, ki so v relaciji z merilnimi mesti, kjer se moč meri, predvidene za aktivacijo posebne storitve.

(2)Distribucijski operater upošteva prejete podatke pri izvajanju obratovanja in vzdrževanja dela sistema, na katerega je priključen ponudnik storitev.

(3)Distribucijski operater v primeru napovedanih začasnih načrtovanih prekinitev delovanja DEES skladno z 214. členom teh SONDSEE obvesti ponudnika posebnih storitev in koristniku posebnih storitev omogoči vpogled o omejitvi možnosti izvajanja posebnih storitev.

(4)Ponudnik posebnih storitev mora po zaključku aktivacije posebne storitve distribucijskemu operaterju posredovati naslednje podatke: – seznam vseh aktiviranih merilnih točk s pripadajočo aktivirano močjo, ki so priključene na distribucijski sistem, in – podatke iz vseh aktiviranih merilnih točk dodatnih merilnih mest izven pristojnosti distribucijskega operaterja, ki so bila aktivirana za izvedbo posebne storitve in glede na vrsto posebne storitve vplivajo na obračune distribucijskega operaterja, najkasneje do 7 ure zjutraj za pretekli dan.

1. člen (omejitev odgovornosti distribucijskega operaterja) Distribucijski operater v primerih omejevanja možnosti izvajanja posebnih storitev iz razlogov, navedenih v
2. členu teh SONDSEE skladno z zakonodajo, ki ureja izjemna stanja v sistemu, odškodninsko ne odgovarja za morebitno nezmožnost izvajanja pogodbenih določil, dogovorjenih med ponudniki in koristniki posebnih storitev.
3. člen (obveščanje o kršenju stalnih in začasnih omejitev ter spremembah na merilnem mestu) Distribucijski operater obvešča ponudnika posebnih storitev: – o izvedenih odklopih in priklopih merilnega mesta uporabnika sistema, ki nudi posebne storitve; in – o morebitnem kršenju stalnih ali začasnih omejitev s strani uporabnika sistema, ki nudi posebne storitve. II.
4. Vodenje obratovanja distribucijskega sistema
5. člen (obseg vodenja obratovanja)

(1)Distribucijski operater vodi obratovanje distribucijskega sistema tako, da napetosti, bremenski in kratkostični toki ter druge veličine ne presežejo dopustnih tipiziranih standardnih vrednosti za posamezne objekte, vode in naprave iz 5. člena teh SONDSEE.

(2)Vodenje obratovanja obsega zlasti: – nadzor in krmiljenje DEES; – izdelavo planov obratovanja DEES, – koordinacijo vodenja obratovanja DEES s sistemskim operaterjem; – optimizacijo obratovanja s spreminjanjem konfiguracije DEES; – zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja DEES; – koordiniranje vzdrževanja DEES; – koordiniranje delovanja zaščitnih naprav; – koordiniranje dela z vzdrževalci na terenu in odzivanje na sporočila uporabnikov; – izvajanje predpisanih ukrepov omejevanja obtežb in porabe; – izvajanje vklopov in izklopov uporabnikov sistema od distribucijskega elektroenergetskega sistema; – analizo izpadov, okvar in izdelava obratovalne statistike; – nadzor kakovosti električne energije; – izdelavo ali potrjevanje navodil za obratovanje; – zagotavljanje takšnega obsega jalove moči, da so zagotovljeni napetostni nivoji znotraj predpisanih mejnih vrednosti.

(3)Naloge vodenja obratovanja distribucijskega sistema operativno izvajajo DCV. V vseh DCV je potrebno za zagotovitev zanesljivega izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka zagotoviti stalno prisotnost strokovnega osebja v obsegu, da te naloge lahko izvaja, še posebej pa v času naravnih nesreč ter ostalih izrednih in izjemnih dogodkov.

(4)Vodenje obratovanja naslednjih VN naprav v 110 kV distribucijskem elektroenergetskem sistemu: – odklopniki in ločilniki polj vodov, zveznih polj zbiralk in obhodnih polj; – vzdolžni ločilniki zbiralk in ločilniki merilnih polj ter pripadajoči ozemljitveni ločilniki, poteka v skladu z določili SONPO. Daljinsko krmiljenje VN naprav v 110 kV distribucijskem sistemu izvaja distribucijski operater na podlagi depeš sistemskega operaterja. 20. člen (načrtovanje obratovanja)

(1)Distribucijski operater načrtuje obratovanje DEES v skladu s kriterijem zanesljivosti n-1 v VN (skupaj s sistemskim operaterjem), v SN in NN omrežju pa izjemoma, kjer to dopušča stanje zgrajenosti omrežja.

(2)Distribucijski operater sme začasno odstopiti od obratovanja s kriterijem zanesljivosti n-1, če je to potrebno zaradi vzdrževalnih del, rekonstrukcij ali priključitev novih delov distribucijskega omrežja in postrojev. Distribucijski operater načrtuje obratovanje v dogovoru s sistemskim operaterjem (za VN naprave razen transformatorjev) in/ali uporabniki sistema v skladu s tem aktom, SONPO in navodili za obratovanje naprav uporabnikov sistema. Vse načrtovane izklope na 110 kV nivoju distribucijski operater depešno sporoča sistemskemu operaterju. 21. člen (navodila za obratovanje naprav uporabnikov sistema)

(1)Za izdelavo navodila za obratovanje je odgovoren uporabnik sistema. Za vsako spremembo, ki vpliva na obratovanje, mora uporabnik sistema obstoječe navodilo za obratovanje ustrezno dopolniti. Navodilo za obratovanje in njegove spremembe mora lastnik ali uporabnik sistema pred priključitvijo oziroma izvedbo spremembe uskladiti s distribucijskim operaterjem za naslednje objekte, s katerimi so priključeni uporabniki sistema v naslednjih skupinah končnih odjemalcev: – »Odjem na VN nad 35 kV«; – »Odjem na SN od 1 kV do 35 kV«; ter – postroji za proizvodnjo električne energije z nazivnim tokom več kot 16 A po fazi na NN nivoju.

(2)Navodila za obratovanje morajo med drugim vsebovati: – naziv in splošne tehnične podatke o postroju; – obratovalne podatke o postroju; – enopolno shemo in podrobne podatke o postroju; – način in potek stikalnih manipulacij na postroju; – način dostopa distribucijskega operaterja do postroja; – odgovorne osebe za obratovanje postroja in odgovorne osebe distribucijskega operaterja.

(3)Za postroje za proizvodnjo električne energije z nazivnim tokom do 16 A po fazi na NN nivoju, ki ustrezajo zahtevam standarda SIST EN 50438, mora lastnik ali uporabnik sistema predložiti distribucijskemu operaterju navodilo za uporabo v slovenskem jeziku.

1. člen (način izvajanja stikalnih manipulacij) Stikalne manipulacije se izvajajo v skladu z navodili za obratovanje elektroenergetskih objektov in naprav ter načrtom stikalnih manipulacij, ki se pripravi v sklopu načrtovanja obratovanja. II.
2. Postopki za obratovanje distribucijskega sistema v izrednih obratovalnih stanjih
3. člen (vzroki za omejevanje moči in porabe) Ob ogrozitvi zanesljivosti obratovanja ali obstoja nevarnosti razpada elektroenergetskega sistema je distribucijski operater dolžan, skladno s SONPO in uredbo o omejevanju obtežb in porabe električne energije v elektroenergetskem sistemu, omejevati moč in porabo uporabnikov sistema.
4. člen (delovanje ob nepredvidenih dogodkih)

(1)V primeru motenj, razpada DEES ali izpada dela DEES mora distribucijski operater izvesti vse potrebne stikalne manipulacije, da se motnje, posledice razpada ali posledice izpada omejijo ali odpravijo ter se ponovno zagotovi varna uporaba in zanesljivo delovanje distribucijskega sistema.

(2)Takšno delovanje ima prednost pred posebnimi in posamičnimi interesi uporabnikov sistema. 25. člen (delovanje ob preobremenitvah)

(1)Če se v distribucijskem sistemu pojavijo preobremenitve, distribucijski operater izvede stikalne manipulacije za vzpostavitev obratovalnega stanja, v katerem bodo naprave obratovale v okviru dopustnih obremenitev.

(2)Če distribucijski operater z izvedbo stikalnih manipulacij ne zagotovi dopustnih obremenitev, pristopi k razbremenitvi sistema po naslednjem vrstnem redu: – razbremenjevanje sistema s pogodbeno dogovorjenimi uporabniki sistema; – razbremenjevanje sistema po navodilih za nadzor ter ukrepanje ob motnjah ali razpadih DEES; – izklop določenih delov DEES za čas, ki je nujno potreben, da se nevarnost odpravi. II.

1. Kakovost oskrbe z električno energijo
2. člen (kakovost oskrbe z električno energijo) Distribucijski operater uporabniku sistema zagotavlja kakovostno oskrbo z električno energijo, ki zajema kakovost napetosti, komercialno kakovost in neprekinjenost napajanja, skladno z zahtevami v teh SONDSEE, ostalih predpisov (npr. omrežninskega akta) in s stanjem tehnike.
3. člen (ocenjevanje KOEE) Distribucijski operater ocenjuje KOEE na način ugotavljanja skladnosti z zahtevami podanimi v standardih ali v pogodbi o KOEE. Za ocenjevanje kakovosti električne napetosti se uporabljajo standard SIST EN 50160 in določila, ki so navedena v teh SONDSEE. Navedeni standard se smiselno uporablja tudi za regulacijo napetosti iz
4. člena.
5. člen (število prekinitev napajanja)

(1)Distribucijski operater načrtuje in izvaja vzdrževalna in razširitvena dela na distribucijskem sistemu tako, da vsota števila načrtovanih dolgotrajnih prekinitev v zadnjih 10 letih ne preseže 10-kratnih letnih maksimalnih vrednosti po določilih drugega odstavka tega člena.

(2)Za uporabnike sistema, ki nimajo pogodbe o KOEE, distribucijski operater uvrsti uporabnike sistema po srednje napetostnih izvodih/območjih (mestno, mešano, podeželsko) kot jih definira AGEN. Glede na uvrstitev v območje distribucijski operater javno objavi maksimalno dopustno število in trajanje vseh nenačrtovanih dolgotrajnih prekinitev v minutah na prevzemno-predajnem mestu v letu (minimalni standard kakovosti), skladno z določbami predpisov. Vse uporabnike sistema distribucijski operater obvesti o razvrstitvi njihovega merilnega mesta.

(3)Distribucijski operater mora za uporabnike sistema, ki imajo pogodbo o KOEE, zagotavljati, da skupno število in trajanje vseh nenapovedanih prekinitev dobave ali odjema na enem merilnem mestu v enem letu v distribucijskem sistemu ne preseže vrednosti določenih v pogodbi o KOEE. 29. člen (način ocenjevanja kakovosti električne napetosti)

(1)Distribucijski operater ocenjuje kakovost električne napetosti s pomočjo meritev in analiz stanja kakovosti električne napetosti na način: – stalnega monitoringa kakovosti električne napetosti; s katerim se izvajajo letne analize motenj distribucijskega sistema, določajo trendi motenj in izdela primerjava zatečenega nivoja motenj z nivoji načrtovanja za posamezne dele distribucijskega sistema; – občasnega monitoringa kakovosti električne napetosti; ki se izvaja v primeru pritožb uporabnikov sistema in po vnaprej opredeljenem programu meritev in analiz stanja kakovosti električne napetosti.

(2)Podatke o stalnem in občasnem monitoringu kakovosti električne napetosti distribucijski operater posreduje AGEN v okviru letnega krovnega poročila o kakovosti oskrbe z električno energijo.

1. člen (postopki ocenjevanja kakovosti električne napetosti s stalnim monitoringom) Načini in postopki izvajanja stalnega monitoringa kakovosti električne napetosti so določeni na podlagi internih Navodil za izvajanje stalnega monitoringa kakovosti električne napetosti, ki jih distribucijski operater objavi na svoji spletni strani. Uporabljena merilna metoda je v skladu s standardom SIST EN 61000-4-
3. člen (postopki ocenjevanja kakovosti električne napetosti z občasnim monitoringom)

(1)Načini in postopki izvajanja občasnega monitoringa kakovosti električne napetosti so določeni na podlagi internih Navodil za izvajanje občasnega monitoringa kakovosti električne napetosti, ki jih distribucijski operater objavi na svoji spletni strani. Uporabljena merilna metoda je v skladu s standardom SIST EN 61000-4-30.

(2)V primeru, ko distribucijski operater z monitoringom kakovosti električne napetosti ugotovi, da uporabnik sistema s svojim odjemom električne energije povzroča motnje ostalim uporabnikom sistema, distribucijski operater najprej od uporabnika sistema zahteva, da omeji vplive svojih naprav na distribucijski sistem na predpisane vrednosti. Rok, ki ga distribucijski operater določi v zahtevi, ne sme biti krajši od 30 dni. Če uporabnik v postavljenem roku ne zniža nivoja motenj, ki jih povzroča, distribucijski operater prične s postopkom odklopa skladno z 215. členom teh SONDSEE. 32. člen (oporekanje uporabnika kakovosti električne napetosti)

(1)Distribucijski operater je dolžan uporabniku sistema zagotavljati kakovost napetosti na priključnem mestu v skladu z zahtevami o kakovosti električne energije, določene v standardu iz 27. člena teh SONDSEE in v skladu s stanjem tehnike.

(2)Če uporabnik sistema oporeka kakovosti električne napetosti, mora distribucijski operater opraviti meritve in rezultate posredovati uporabniku sistema skupaj z obvestilom o stanju kakovosti napetosti in obrazložitvijo rezultatov. Če je ugotovljeno neskladje kakovosti napetosti z veljavno zakonodajo, mora distribucijski operater uporabniku sistema navesti vzroke za neskladje, podati ukrepe za rešitev neskladja in navesti rok za izvedbo le-teh. Če meritve niso pokazale odstopanja kakovosti napetosti od veljavne zakonodaje, nosi stroške meritev uporabnik.

(3)Če se uporabnik sistema z rezultati meritev kakovosti napetosti električne energije ne strinja, lahko opravi meritve na lastne stroške.

(4)Distribucijski operater mora v roku osmih delovnih dni pričeti s postopkom preverjanja ugotovitev uporabnika glede kakovosti napetosti, vključno s prekinitvami ali omejitvami dobave, in ga v nadaljnjih 30 delovnih dneh o svojih ugotovitvah obvestiti. V kolikor se ugotovi neskladje v korist uporabnika sistema, se postopa skladno z omrežninskim aktom.

(5)Meritev kakovosti napetosti se opravi na način in z instrumentarijem, ki ga določa standard SIST EN 61000-4-30. 33. člen (pogodbeni odnosi z naslova KOEE)

(1)Distribucijski operater lahko s končnim uporabnikom sklene individualno pogodbo o nestandardni kakovosti oskrbe z električno energijo.

(2)Nestandardna dogovorjena kakovost oskrbe z električno energijo je kakovost, ki jo distribucijski operater lahko sklene z uporabnikom za zagotavljanje dogovorjene kakovosti in odstopa od zahtev iz 27. člena teh SONDSEE.

(3)V pogodbi o nestandardni kakovosti so lahko zajete tudi zahteve za posebne pogoje priključitve (npr. rezervno napajanje), način preverjanja kakovosti oskrbe z električno energijo ter ostali pogoji za zagotavljanje nestandardne kakovosti oskrbe z električno energijo na način, ki ga pogodbeni stranki individualno dogovorita v fazi pogajanj.

(4)Predmet pogodbe predstavljajo pogodbene vrednosti za posamezno značilnost kakovosti napetosti, ki jo zagotavlja distribucijski operater, ter pogodbeno dogovorjeno nadomestilo s strani uporabnika sistema za dvig kakovosti in pogodbeno dogovorjeno nadomestilo s strani distribucijskega operaterja v primeru neizpolnjevanja pogodbene vrednosti za posamezno značilnost kakovosti napetosti.

(5)Pogodba o nestandardni kakovosti praviloma zajema: – podatke pogodbenih strank; – glavno merilno mesto, ki je mesto ugotavljanja skladnosti s tehničnimi pogodbenimi postavkami; – predvideno kontrolno merilno mesto, če je to možno; – merodajne merilne naprave, lokacija fizične namestitve; – uporabljeno merilno ter računsko metodo spremljanja pogodbenih vrednosti; – uvrstitev merilne naprave znotraj veljavne razvrstitve merilnih naprav (status merilnega instrumentarija); – zavarovanje merilnega tokokroga pred malverzacijami (sistem zalivk, plomb in podobno); – določitev skrbnika merilnih naprav ter/oziroma skrbnika merilnih podatkov; – periodo in način medsebojnega obveščanja; – pogodbene vrednosti za posamezni pogodbeni parameter KOEE; – način medsebojnega priznavanja merilnih rezultatov; – v primeru sporov določitev razsodnika (tretja stran), ki bo neodvisna in ugledna institucija; – dogovorjeni finančni vidik pogodbe, zavarovalniško kritje pogodbenih postavk; – opredelitev višje sile; – časovni okvir trajanja pogodbenega odnosa; ter – ostale pogodbeno dogovorjene postavke.

(6)Pogoj za veljavnost pogodbe o nestandardni KOEE je veljavna Pogodba o uporabi sistema. II.

1. Zaščitne naprave in načini ozemljitve II.6.
2. Zaščitne naprave
3. člen (osnovne zahteve za zaščitne naprave)

(1)Za zanesljivo obratovanje morajo zaščitne naprave uporabnika in DEES ustrezati: – obratovalnim pogojem DEES; – pogojem na stičnem mestu DEES s prenosnim sistemom; – pogojem na priključnem mestu DEES s priključkom; – pogojem iz SZP izdanega uporabniku sistema.

(2)Pri vgradnji zaščitnih naprav in drugih naprav, ki so z njimi funkcionalno povezane, je treba upoštevati tehnične predpise in dobro inženirsko prakso s področja elektromagnetne združljivosti.

(3)Lastnik zaščitne naprave je dolžan zagotoviti selektivnost svoje zaščite, meritve in njeno vzdrževanje v skladu s predpisi in navodili za obratovanje in navodili za uporabo. 35. člen (kratkostični parametri)

(1)Pri načrtovanju in gradnji naprav, ki se priključujejo na VN nivoju, se upošteva planirani kratkostični parametri, ki jo definira sistemski operater.

(2)Distribucijski sistem se načrtuje in gradi tako, da se za posamezne napetostne nivoje uporabijo tipizirani standardni kratkostični parametri iz 5. člena teh SONDSEE ali se v posameznih posebnih primerih uporabi naslednja višja standardizirana vrednost.

(3)Pri načrtovanju in gradnji naprav, ki se priključujejo na NN nivoju, se upošteva impedanca kratkostične zanke na mestu priključitve. Pri izračunih kratkostičnih tokov v točki priključitve se vzame za izhodišče najneugodnejši primer za določitev kratkostične moči Sk na NN zbiralkah transformatorske postaje, dodatno pa se upoštevajo še prispevki razpršenih virov električne energije v NN omrežju. Najneugodnejši primer nastopi takrat, ko nastopi na SN strani transformatorske postaje kratkostična moč Sk v višini navedeni v prejšnjem odstavku za posamezni napetostni nivo, pri izračunu kratkostične moči Sk na NN stran pa vzamemo transformator moči 1000 kVA. V primeru uporabe transformatorja večje moči se za izračun kratkostične moči Sk uporabi dejansko uporabljeni transformator. 36. člen (posebne zahteve za zaščitne naprave) Uporabnik sistema s posebnimi zahtevami se lahko v postopku izdaje SZP z distribucijskim operaterjem posebej dogovori o zahtevnejših rešitvah zaščite. S pogodbo o priključitvi se določi način realizacije in plačilo stroškov izvedbe rešitve. 37. člen (zaščita VN omrežja)

(1)Pri načrtovanju in gradnji naprav, ki se priključujejo na VN nivoju, se zaščitne naprave izberejo, projektirajo in parametrijajo v skladu s SONPO.

(2)Daljinski nadzor in prenos podatkov o delovanju zaščitnih naprav VN distribucijskega omrežja izvaja distribucijski operater, ki posreduje vse podatke o navedenih VN zaščitnih napravah skladno s SONPO tudi sistemskemu operaterju.

1. člen (zaščita energetskega transformatorja VN/SN) Koncept zaščite se določi v skladu z dovoljeno termično obremenitvijo s ciljem, da se doseže ustrezna selektivnost delovanja zaščite. Zaščita energetskega transformatorja obsega najmanj: – diferenčno zaščito; – nadtokovno zaščito in kratkostično zaščito; – rezervno nadtokovno zaščito z avtonomnim napajanjem; – prenapetostno in podnapetostno zaščito; – plinski rele transformatorja; – plinski rele regulacijskega stikala; – termično zaščito; – zaščito v nevtralni ali nevtralnih točkah transformatorja, pri čemer je transformator ozemljen na VN ali SN strani.
2. člen (zaščita SN omrežja)

(1)Koncept zaščite SN omrežja mora ustrezati načinu obratovanja nevtralne točke TR, vrsti omrežja (radialno, zazankano, napajalno) in tipu omrežja (kabelsko ali mešano). Izbrana zaščita mora delovati selektivno v primeru vseh vrst okvar.

(2)Zaščitne naprave in oprema za vodenje morajo izpolnjevati zahteve družine standardov SIST EN 60255 in SIST EN 61000.

(3)Komunikacijski protokol za priključitev zaščitne naprave mora izpolnjevati zahteve družine standardov SIST EN 60870 ali SIST EN 61850.

(4)Zaščitne naprave se pri novogradnjah ali obnovah izberejo v skladu z uveljavljenimi koncepti zaščite in po načelih dobre inženirske prakse z uveljavljeno opremo (reference opreme na področju EU).

(5)Zaščitne naprave morajo izpolnjevati tudi zahteve SONPO za razbremenjevanje omrežja po sistemu frekvenčnih zaščit. 40. člen (zaščita distribucijskega transformatorja SN/NN)

(1)Zaščita distribucijskega transformatorja mora obsegati najmanj zaščito pred kratkim stikom in termično preobremenitvijo. Transformatorji nad 400 kVA morajo imeti dodatno še zaščito pred notranjo okvaro.

(2)Za izvedbo zaščite distribucijskega transformatorja moči do vključno 400 kVA zadošča zaščita z varovalkami. Za izvedbo zaščite distribucijskega transformatorja moči nad 400 kVA zadošča na primarni strani zaščita z varovalkami in stikalnim elementom, na sekundarni strani pa termična zaščita z izklopom. 41. člen (zaščita distribucijskih transformatorjev SN/NN pri paralelnem delovanju)

(1)Distribucijski transformatorji, ki praviloma ne obratujejo paralelno, morajo za morebitno paralelno obratovanje izpolnjevati naslednje pogoje: – enaka prestavna razmerja; – enake naznačene napetosti; – vezava transformatorjev naj bo takšna, da ne pride do izenačevalnih tokov (enake vezalne skupine ali številki vezne skupine obeh transformatorjev morata biti enaki); – približno enake kratkostične napetosti u k , pri čemer se ne smejo razlikovati za več kot 10 %; – razmerje naznačenih moči ne sme biti večje od 3:1.

(2)V primeru paralelnega delovanja dveh transformatorjev mora biti pri delovanju zaščite pred notranjo okvaro transformatorja zagotovljen obojestranski izklop okvarjenega transformatorja. Če to ni zagotovljeno, je potrebno zagotoviti izklop vseh paralelno delujočih transformatorjev na napajalni strani. 42. člen (zaščita NN omrežja)

(1)Zaščita NN omrežja se dimenzionira v skladu s pravilnikom, ki določa zaščito nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih transformatorskih postaj.

(2)Distribucijski operater mora izvajati kontrolni izračun kratkih stikov za celoten NN vod. Pri tem preveri tudi tokovne obremenitve vodnikov v normalnih obratovalnih pogojih ter minimalni tok enopolnega kratkega stika med faznim in nevtralnim vodnikom z zaščitno funkcijo (PEN vodnikom).

1. člen (vzdrževanje zaščitnih naprav) Zaščitne naprave morajo biti periodično preizkušane v skladu s pravilnikom, ki določa vzdrževanje elektroenergetskih postrojev, ter Navodili za vzdrževanje distribucijskega elektroenergetskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: Navodila za vzdrževanje). II.6.
2. Načini ozemljitev
3. člen (dimenzioniranje ozemljil v distribucijskem sistemu)

(1)Dimenzioniranje ozemljil VN in SN distribucijskega omrežja določa standard SIST EN 50522.

(2)Dimenzioniranje ozemljil v NN omrežju določa pravilnik, ki določa zaščito nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih transformatorskih postaj.

1. člen (načini obratovanja SN zvezdišča TR) V SN distribucijskih omrežjih se uporabljajo naslednji načini obratovanja nevtralne točke energetskega transformatorja: – ozemljitev preko nizkoohmskega upora; – resonančna ozemljitev; – kombinacija nizkoohmskega upora in paralelno vezane dušilke; – kombinacija resonančne ozemljitve v kombinaciji z nizkoohmskim uporom; – izolirano zvezdišče.
2. člen (ozemljitve SN omrežja) Ozemljitve SN omrežja se dimenzionirajo glede na način obratovanja nevtralne točke transformatorja, pričakovano velikost zemeljskostičnega toka, trajanje okvare in karakteristiko zemljine, skladno s standardom SIST EN
3. II.
4. Priključevanje in obratovanje nizkonapetostnih agregatov
5. člen (priključitev agregata na distribucijsko omrežje)

(1)Priključitev agregata za proizvodnjo električne energije na distribucijsko omrežje je dovoljena ob prekinitvah obratovanja zaradi vzdrževanja distribucijskega omrežja, v posebnih primerih in v izrednih razmerah. Priključitev izvede distribucijski operater.

(2)Distribucijski operater mora ob varnem obratovanju agregata zagotoviti predpisano kakovost napetosti v skladu s SONDSEE. Odgovoren je za izvedbo zaščitnih ukrepov pred preveliko napetostjo dotika na mestu priključitve agregata in pravilno delovanje zaščite distribucijskega omrežja, ki ga napaja agregat.

(3)Obseg napajanja prizadetega omrežja z agregati je odvisen od razpoložljivega števila agregatov in obsega prizadetega omrežja. Distribucijski operater ob večjih naravnih in drugih nesrečah ne zagotavlja v celoti potrebne oskrbe vseh uporabnikov omrežja z agregati na prizadetem območju. Distribucijski operater lahko od odjemalcev zahteva omejitev porabe elektrike v času napajanja z agregatom. Če odjemalec ne omeji porabe, ga distribucijski operater izklopi za čas napajanja z agregatom.

(4)Proizvodne naprave, priključene na distribucijsko omrežje, ki ga napaja agregat, smejo obratovati samo na podlagi izrecnega dovoljenja distribucijskega operaterja.

(5)V posebnih primerih, kadar je za določen čas obvezno zagotavljanje neprekinjenosti napajanja v NN omrežju, je dovoljeno paralelno obratovanje agregata z distribucijskim omrežjem pod pogoji, ki jih določi distribucijski operater. 48. člen (priključitev agregata na električno inštalacijo uporabnika sistema za njegove lastne potrebe)

(1)Uporabnik sistema sme priključiti agregat v skladu z navodili proizvajalca agregata za lastne potrebe (individualne hiše, kmetija, industrijski obrat, delavnice,…), kadar razpoložljivost distribucijskega omrežja ni na voljo.

(2)Priključitev mora biti izvedena tako, da ni mogoč iznos potenciala (napetosti) v distribucijsko omrežje.

(3)Uporabnik sistema po priključitvi agregata prevzema odgovornost za varnost ljudi in živali in morebitno nastalo škodo ob nepravilni uporabi, ki bi nastala na njegovi električni inštalaciji, priključenih porabnikih ali proizvodih.

(4)Na smiselno enak način se priključujejo tudi drugi viri napajanja za lastne potrebe. III. NAČRTOVANJE RAZVOJA DEES

1. člen (razvoj DEES) Distribucijski operater z načrtovanjem razvoja DEES dolgoročno zagotavlja dostop do distribucijskega sistema, zadostno prenosno zmogljivost sistema, ustrezno kakovost napetosti, obvladovanje kratkostičnih tokov ter varno in zanesljivo obratovanje DEES. III.
2. Proces načrtovanja razvoja DEES
3. člen (osnova za načrtovanje) Načrtovanje razvoja DEES temelji na osnovi: – napovedi razvoja porabe, proizvodnje in koničnih moči DEES; – obratovalne značilnosti sistema; – stanja sistema in njegovih elementov; – razpoložljivih podatkov iz naprednega merilnega sistema pri uporabnikih sistema; – razpoložljivih podatkov iz merilnikov v posameznih točkah omrežja; – scenarijev porabe in proizvodnje električne energije; – kriterijev načrtovanja, ki omogočajo zagotavljanje predpisane kakovosti oskrbe z električno energijo, ki obsega kakovost el. napetosti in zanesljivost (neprekinjenost) napajanja; – gospodarnosti načrtovanih ukrepov v smislu gradnje, obratovanja in vzdrževanja DEES; – predvidenih ukrepov in zahtev iz državnega razvojnega energetskega načrta; – predvidenega razvoja vključevanja proizvodnih naprav električne energije v sistem. III.
4. Načrtovanje razvoja DEES
5. člen (kriteriji načrtovanja razvoja distribucijskega sistema)

(1)Kriteriji razvoja distribucijskega sistema so: – tehnični; – ekonomski; – okoljevarstveni; ter – varnosti in zanesljivosti, in zagotavljajo dolgoročno optimalen razvoj distribucijskega sistema, in med katere sodijo: – kakovost napetosti; – zanesljivost napajanja; – trajnostna in vzdržna raba elementov DEES; – varnost obratovanja in vzdrževanja; – optimiranje izgub v sistemu; – razvojna prilagodljivost; – enostavnost in preglednost; – racionalna raba prostora; – varovanje okolja; – elektromagnetna združljivost.

(2)Načrtovanje razvoja 110 kV omrežja in naprav distribucijskega sistema mora biti usklajeno s sistemskim operaterjem.

1. člen (predmet načrtovanja razvoja) Načrtovanje distribucijskega sistema zajema: – 110 kV distribucijsko omrežje; – transformacijo 110 kV/SN in SN/SN; – razdelilne postaje RP na VN in SN; – SN omrežje; – transformacijo SN/NN; – NN omrežje; – pripadajoče objekte in naprave (kot npr. DCV, TK infrastruktura, avtomatizacija, sistem merjenja električne energije).
2. člen (faznost načrtovanja razvoja)

(1)Distribucijski operater načrtuje razvoj distribucijskega sistema večfazno.

(2)V prvi fazi načrtovanja se z analizo obratovalnih stanj preverja, če VN in SN omrežji ter transformacija izpolnjujeta kriterije načrtovanja ob predvidenem naraščanju obremenitev in predvidenem vključevanju proizvodnih naprav v distribucijski sistem. Raziskovalno obdobje v smislu načrtovanja je 20 do 30 let.

(3)V drugi fazi načrtovanja distribucijski operater s tehtanjem tehničnih, ekonomskih kriterijev in kriterijev varnosti in zanesljivosti opredeli optimalno varianto razvoja VN in SN distribucijskega sistema.

(4)Pri načrtovanju NN omrežja se uporabljajo metode na podlagi analiz velikih količin podatkov. Distribucijski operater začne te metode uporabljati, ko je v napredni merilni sistem vključenih vsaj 90 % vseh uporabnikov distribucijskega sistema, predvsem na delih omrežja z večjo vključenostjo električne energije iz proizvodnih naprav. III.2.

1. Tehnični kriteriji načrtovanja distribucijskega sistema
2. člen (zahteve za načrtovanje razvoja) Distribucijski operater načrtuje razvoj sistema tako, da: – 110 kV omrežje zadošča kriteriju zanesljivosti n-
3. Kriterij zanesljivosti n-1 je izpolnjen, če ob izpadu enega 110 kV elementa ne pride do prekinitve distribucije električne energije; – dopustna obremenitev transformatorjev 110 kV/SN v normalnem obratovalnem stanju ne presega 60 % naznačene moči v primeru 2 transformatorjev in 80 % naznačene moči v primeru treh transformatorjev v RTP. V obratovanju transformatorjev je treba upoštevati obratovalno temperaturo transformatorjev in klimatske razmere; – SN omrežje praviloma gradi v obliki zank po kriteriju zanesljivosti n-
4. Kriterij zanesljivosti n-1 je v SN omrežjih izpolnjen, če je ob izpadu enega SN elementa možno po krajši prekinitvi (do 1h) zagotoviti uporabo sistema vsem uporabnikom izven okvarjenega sektorja. Distribucijski operater načrtuje SN kabelsko omrežje tako, da v normalnem stanju to ni obremenjeno več kot 75 % termične meje in SN nadzemno omrežje tako, da v normalnem stanju to ni obremenjeno več kot 50 % termične meje. V primeru stanja rezervnega napajanja pa obremenitev SN vodov ne sme preseči termične meje; – dopustni padec napetosti v SN omrežju v normalnem obratovalnem stanju ne presega 7,5 %; – dopustni padec napetosti v SN omrežju v rezervnem obratovalnem stanju ne presega doseženega padca napetosti v normalnem obratovalnem stanju za več kot 5 %; – izmerjeni padec napetosti v NN omrežju ne presega 7,5 %; – izračunana enofazna impedanca v NN omrežju ne presega vrednosti (0,4+j0,25) Ω; – računski padec napetosti za novo ali obnovljeno NN omrežje ne presega vrednosti 5 % ob upoštevanju simetrične obremenitve posameznih faz; – za ostale parametre kakovosti napetosti po SIST EN 50160 načrtuje potrebne ukrepe za izboljšanje stanja kakovosti v opazovanem delu omrežja, ko ti dosežejo 80 % dovoljene vrednosti parametrov iz navedenega standarda; – se zagotovi doseganje minimalnih standardov kakovosti oskrbe z električno energijo, ki jih določi AGEN.
5. člen (tehnične zahteve za ostale naprave) Tehnične zahteve za zaščitne in informacijsko komunikacijske naprave morajo biti definirane tako, da naprave pravilno delujejo v vseh obratovalnih razmerah. Tehnične zahteve morajo biti usklajene s sistemskim operaterjem prenosnega sistema, uporabniki sistema in distribucijskimi operaterji sosednjih sistemov. III.2.
6. Avtomatizacija obratovanja distribucijskega sistema
7. člen (avtomatizacija obratovanja distribucijskega sistema) Za minimizacijo posledic okvar v sistemu in omejitev nihanj napetosti v predpisanih mejah se v razvojnem načrtu načrtuje avtomatizacija obratovanja distribucijskega sistema na način: – načina ozemljitve nevtralne točke, tj. ozemljitve zvezdišča transformatorjev 110kV/SN; – avtomatizacije obratovanja SN omrežja; – avtomatizacije obratovanja TP-jev (SN/NN); – avtomatizacije proizvodnih naprav priključenih na SN nivoju; – avtomatizacije pri NN končnih odjemalcih. III.2.
8. Ekonomski kriteriji načrtovanja razvoja distribucijskega sistema
9. člen (optimiziranje investicij v distribucijski sistem) Investicije v distribucijski sistem se optimizirajo z: – načrtovanjem variantnih rešitev in izvedbo; – obratovanjem in vzdrževanjem; – zagotavljanjem varnosti in zanesljivosti obratovanja; – analizo stroškov lastniškega in dolžniškega kapitala; – tipizacijo opreme; – uporabo sodobne opreme in tehnologij. III.2.
10. Tipizacije elementov DEES
11. člen (pomen tipizacije) Tipiziranje tehničnih in tehnoloških rešitev izgradnje in vzdrževanja naprav in elementov DEES zagotavlja zanesljivo in varno obratovanje, razvoj DEES in kakovostno oskrbo končnih odjemalcev električne energije.
12. člen (kriteriji za tipizacijo) Tipizirane tehnično tehnološke rešitve morajo izpolnjevati naslednje pogoje: – enotna strategija tehnično tehnološkega razvoja distribucijskega elektroenergetskega sistema v Republiki Sloveniji; – poenotenje opreme; – poenotenje postopkov vzdrževanja in obratovanja; – obvladovanje stroškov vzdrževanja in investicij; – nepristranskost različnih izvedb (variant) tehničnih rešitev za enako tehnično zahtevo uporabnika distribucijskega sistema v Republiki Sloveniji; – uporaba in navedbe veljavne zakonodaje v Republiki Sloveniji in standardov SIST; – izpolnjevanje zahtev naravovarstvenih standardov v Republiki Sloveniji; – zagotavljanje kakovosti, varnosti in zanesljivosti; – zahteve glede pričakovanih razumnih stroškov izgradnje in vzdrževanja; – uporaba opreme in naprav, ki so skladni z zadnjim stanjem tehnike in dobrih praks.
13. člen (sprejemanje in objava tipizacij)

(1)Distribucijski operater sprejema tipizacije po postopku, določenem v internem aktu, in ga objavi na svoji spletni strani.

(2)Tipizacije razen tistih, ki so priloga SONDSEE, distribucijski operater objavi na svoji spletni strani. III.

1. Izdajanje smernic in mnenj k prostorskim aktom
2. člen (smernice in mnenja pri poseganju v prostor) V postopku priprave prostorskih aktov v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, in Energetskim zakonom, distribucijski operater v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za energijo in lokalnimi skupnostmi, pripravlja in izdaja smernice in mnenja. V postopku priprave prostorskih aktov distribucijski operater za potrebe načrtovanja sistema, skupaj z lokalno skupnostjo in pripravljavcem prostorskega akta, pridobi podatke o velikosti, lokaciji in času pojava novega odjema in/ali proizvodnje električne energije. IV. VZDRŽEVANJE SISTEMA
3. člen (podlaga za vzdrževanje)

(1)Distribucijski sistem mora biti vzdrževan skladno s pravilnikom, ki ureja vzdrževanje elektroenergetskih postrojev, in Navodili za vzdrževanje.

(2)V skladu z Navodili za vzdrževanje morata biti v celoti vzdrževana priključen elektroenergetski objekt in priključek na distribucijski sistem uporabnika sistema, ki vplivata na delovanje distribucijskega sistema (v nadaljnjem besedilu: priključen objekt). 63. člen (izdaja Navodil za vzdrževanje)

(1)Distribucijski operater izda, dopolnjuje in obnavlja Navodila za vzdrževanje v skladu z zakonodajo, tehničnimi predpisi, standardi, navodili proizvajalcev, preteklimi spoznanji (dobra praksa) in zadnjim stanjem tehnike pri vzdrževanju distribucijskega elektroenergetskega sistema.

(2)Distribucijski operater objavi Navodila za vzdrževanje na svoji spletni strani.

(3)Določila v Navodilih za vzdrževanje ne smejo biti v nasprotju z veljavnimi predpisi oziroma ne smejo predpisovati nižje ravni stanja tehnike, varnosti in zanesljivosti kot obstoječi predpisi.

(4)Lastnik omrežja, lastnik priključka, lastnik priključenega objekta in izvajalec vzdrževanja so dolžni distribucijskega operaterja sproti obveščati o vseh stanjih, ki bi vplivala na vsebino Navodil za vzdrževanje (kot na primer nova oprema in naprave, nova spoznanja in podobno). 64. člen (vzdrževanje priključenih objektov in priključkov)

(1)Za vzdrževanje priključenega objekta ali priključka je odgovoren lastnik le-tega, če ni drugače določeno v pogodbi o priključitvi.

(2)Lastnik priključenega objekta ali priključka je dolžan termin izvajanja vzdrževalnih del, za katere je potreben izklop napajanja oziroma poseg distribucijskega operaterja, predhodno uskladiti z distribucijskim operaterjem. Praviloma morajo taka dela izvesti v času izklopa distribucijskega omrežja. Distribucijski operater je upravičen zaračunati svoje storitve (izklop, vklop, nadzor) v skladu s cenikom storitev distribucijskega operaterja, ki niso zajete v omrežnini.

1. člen (nadzor nad stanjem priključenega objekta in priključkov) Če distribucijski operater ugotovi, da stanje priključenega objekta ali priključka ni v skladu z veljavno tehnično zakonodajo oziroma nista vzdrževana v skladu z veljavnimi Navodili za vzdrževanje, pozove lastnika k ureditvi razmer.
2. člen (posegi na javnem distribucijskem omrežju zaradi tretjih oseb)

(1)Sprememba javnega distribucijskega omrežja (dograditev, prestavitev in podobno) zaradi zahteve uporabnika sistema ali tretje osebe se lahko izvede samo na podlagi tehničnih pogojev, ki jih izda distribucijski operater.

(2)Stroški izvedbe spremembe bremenijo uporabnika sistema oziroma tretjo osebo.

(3)Distribucijski operater v tehničnih pogojih predpiše enako tehnološko rešitev kot je obstoječa, če je to mogoče v smislu tehničnih predpisov, vplivov na okolje ali drugih zahtev. Pri tem izbere takšno rešitev, ki je najugodnejša za uporabnika oziroma tretjo osebo.

(4)Če distribucijski operater določi drugačno tehnološko rešitev zaradi zagotovitve dodatne zaščite distribucijskega sistema ali povečanja stopnje varnosti v skladu s pravilnikom, ki ureja pogoje in omejitve gradenj, uporabo objektov ter opravljanje dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, ali če to zahteva uporabnik sistema ali tretja oseba, nosi vse stroške uporabnik sistema oziroma tretja oseba.

(5)Če obstoječa tehnološka rešitev ne ustreza stanju tehnike ali veljavni tipizaciji omrežja ali ni v skladu s plani razvoja, lahko distribucijski operater predpiše tudi drugačno tehnološko rešitev, vendar dodatni stroški, ki nastanejo zaradi tega, bremenijo distribucijskega operaterja.

(6)Posege na obstoječem omrežju ima pravico izvesti lastnik le-tega, pri čemer mora spremembe izvesti v skladu s tržnimi cenami in postavkami cenika storitev distribucijskega operaterja, ki niso zajete v omrežnini. V. PRIKLJUČEVANJE UPORABNIKOV SISTEMA NA DISTRIBUCIJSKI SISTEM V.1. Izdaja projektnih pogojev in mnenja k projektni dokumentaciji 67. člen (projektni pogoji in mnenje k projektni dokumentaciji)

(1)Distribucijski operater določi projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, če investitorji zaprosijo zanje, in daje mnenje k projektni dokumentaciji za načrtovane posege na območju varovalnih pasov distribucijskih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav v skladu z Energetskim zakonom in zakonom, ki ureja graditev objektov.

(2)Če nameravana graditev predvideva priključitev na distribucijski sistem, lahko distribucijski operater v projektnih pogojih določi tehnične pogoje za priključitev objekta na distribucijski sistem. V.2. Postopek izdaje soglasja za priključitev 68. člen (soglasje za priključitev)

(1)Uporabnik sistema, ki želi priključiti svoje objekte ali naprave na distribucijski sistem ali spremeniti obstoječo priključitev, mora od distribucijskega operaterja pridobiti SZP, skladno z Energetskim zakonom in določili teh SONDSEE. Vlogo za izdajo SZP lahko poda uporabnik sistema, ki je lastnik objekta, ali investitor naprave.

(2)V primeru izdaje SZP merilnega mesta: – za objekt, ki je v solastnini ali skupni lastnini dveh ali več oseb; ali – za posamezni del večstanovanjske stavbe, ki je v solastnini ali skupni lastnini dveh ali več oseb; ali – za skupne dele v objektu z več stanovanjskimi ali poslovnimi enotami, ki so v solastnini dveh ali več etažnih lastnikov, ti solastniki oziroma etažni lastniki za izdajo SZP, ki se šteje kot posel, ki presega okvir rednega upravljanja, v predpisanih deležih za razpolaganje z objektom skladno z določbami predpisov, ki urejajo stvarnopravna in stanovanjska razmerja, lahko pooblastijo posameznika, ki poda vlogo za izdajo SZP in zastopa solastnike oziroma etažne lastnike v postopku izdaje SZP. SZP se izda vsem solastnikom oziroma etažnim lastnikom objekta.

(3)Distribucijski operater uporabniku sistema v primeru priključitve v 110 kV distribucijski sistem v postopku izdaje SZP zaprosi sistemskega operaterja za njegove pogoje priključitve. Pred priključitvijo takšnega uporabnika distribucijski operater pridobi pisno izjavo sistemskega operaterja o izpolnjevanju njegovih pogojev. 69. člen (pogoji za vložitev zahteve za izdajo novega SZP za obstoječe merilno mesto)

(1)Uporabnik sistema mora zaprositi za novo SZP, če se spremenijo osnovni parametri priključenega objekta in njegovega priključka, glede katerega je bilo izdano SZP, zlasti pa v naslednjih primerih: – sprememba priključne moči; – sprememba ali odprava obratovalne omejitve; – sprememba tehničnih karakteristik objektov in naprav, glede katerih je bilo izdano SZP; – sprememba skupine končnih odjemalcev; – ko je merilno mesto odklopljeno več kot 3 leta.

(2)Odločba, s katero distribucijski operater izda uporabniku sistema novo SZP, razveljavi in nadomesti prejšnje SZP po izvedbi priključitve na osnovi novega SZP.

(3)Obratovalna omejitev je vsak ukrep, ki ga distribucijski operater določi v vsebini SZP uporabniku sistema z namenom, da le-ta s povečanjem odjema ali oddaje električne moči oziroma energije ne povzroči prekoračitev zmogljivosti distribucijskega sistema ali onemogoči izvajanje obveznosti gospodarske javne službe v skladu z določili Energetskega zakona. 70. člen (prekoračevanje priključne moči soglasja za priključitev)

(1)Če uporabnikov odjem ali oddaja preseže v izdanem SZP določeno priključno moč na merilnem mestu, distribucijski operater s predhodnim pisnim obvestilom obvesti uporabnika sistema, da mora v roku 21 dni od datuma obvestila zaprositi za novo SZP ali znižati odjem oziroma oddajo električne energije na višino določene priključne moči. Distribucijski operater izvaja mesečno kontrolo preseganja dovoljene priključne moči.

(2)Če bo uporabnik sistema v roku iz obvestila iz prvega ali tretjega odstavka tega člena zaprosil za novo SZP, mora v roku 3 mesecev od dneva vloge za izdajo SZP skleniti pogodbo o priključitvi in poravnati vse finančne obveznosti iz te pogodbe. V tem obdobju ali v primeru plačila stroškov iz pogodbe o priključitvi distribucijski operater postopka skladno z 215. členom teh SONDSEE ne prične. Po plačilu stroškov iz pogodbe o priključitvi mora zahteve iz SZP čimprej izvesti in skleniti novo pogodbo o uporabi sistema. V nasprotnem primeru distribucijski operater šteje, da se je uporabnik sistema odločil, da bo najkasneje v roku iz obvestila znižal odjem ali oddajo na merilnem mestu.

(3)Distribucijski operater pri naslednji kontroli ponovno preveri merilno mesto uporabnika sistema, ki mu je bilo posredovano obvestilo iz prvega odstavka tega člena. V primeru, če je uporabnikov odjem ali oddaja na merilnem mestu ponovno presegel dovoljeno priključno moč v obdobju 3 mesecev od poteka roka iz obvestila iz prvega odstavka tega člena, distribucijski operater pošlje novo obvestilo in izvede postopek skladno z

1. členom teh SONDSEE. Uporabnik sistema mora skladno s tem obvestilom zaprositi za novo SZP ali znižati odjem ali oddajo električne energije na višino dovoljene priključne moči. Če uporabnik sistema v roku 3 mesecev od poteka roka iz obvestila po
2. členu teh SONDSEE prekorači dovoljeno priključno moč, distribucijski operater izvede odklop merilnega mesta.

(4)Distribucijski operater prične obračunavati prekoračevanje dovoljene priključne moči iz SZP kot neupravičen odjem ali oddaja na merilnem mestu skladno z

1. členom teh SONDSEE prvega v naslednjem mesecu po dnevu vročitve obvestila iz prvega odstavka tega člena in ne glede na izvajanje aktivnosti iz tega člena.
2. člen (zavrnitev izdaje soglasja za priključitev) Distribucijski operater lahko zahtevo za izdajo SZP uporabniku sistema zavrne v naslednjih primerih: – če uporabnik sistema ne izpolnjuje predpisanih pogojev za priključitev, določenih v Energetskem zakonu in njegovih podzakonskih predpisih ter v teh SONDSEE; – če bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi; – če bi priključitev distribucijskemu operaterju povzročila nastanek nesorazmernih stroškov, pa jih uporabnik sistema ni pripravljen sam kriti.
3. člen (določitev sorazmernih in nesorazmernih stroškov)

(1)Sorazmerni stroški se določijo tako, da v predvideni dobi koristnosti sredstev prihodki od uporabnikov sistema pokrijejo investicijske stroške izgradnje infrastrukture, kar pomeni, da pokrijejo izračunane stroške amortizacije. Za predvideno dobo koristnosti sredstev izraženo v letih, se uporabi doba koristnosti za načrtovane naložbe, ki je opredeljena v omrežninskem aktu.

(2)Med prihodke od uporabnikov sistema se štejejo prihodki iz naslova omrežnine za priključno moč in omrežnine za distribucijski sistem ter predvidene priključne moči in ocenjeni obseg uporabe sistema dodatno priključenih uporabnikov sistema v predvideni dobi koristnosti, pri čemer se pri vseh postavkah upoštevajo ceniki veljavni na dan odločanja o priključitvi.

(3)Nesorazmerni stroški se določijo kot razlika med skupnimi investicijskimi stroški potrebnih tehničnih prilagoditev in okrepitev sistema ter sistemskih naprav zaradi priključitve uporabnika sistema na sistem ter sorazmernimi stroški.

(4)Distribucijski operater določi skupne investicijske stroške v smislu 127. člena teh SONDSEE ob upoštevanju naslednjih kriterijev: – znanih dejstev o stanju obstoječega omrežja; – obstoječih uporabnikih sistema v času odločanja o priključitvi; – potrebah uporabnika sistema, ki se priključuje na sistem; – predvidenih priključitvah novih uporabnikov sistema v času, ki ga zajema veljavni razvojni načrt distribucijskega operaterja; – veljavnih prostorskih aktov za predmetno območje.

(5)Distribucijski operater v postopku odločanja o izdaji SZP opravi in uporabniku sistema predloži izračun nesorazmernih stroškov na podlagi določil tega člena.

(6)Distribucijski operater in uporabnik sistema v pogodbi o priključitvi uredita medsebojna razmerja glede plačila nesorazmernih stroškov za potrebe izgradnje priključitvenega voda, širitve in ojačitve DEES, ali kombinacije obojega, ki bo v lasti distribucijskega operaterja.

(7)Distribucijski operater po sklenitvi pogodbe o priključitvi in uporabnikovi izpolnitvi finančnih obvez iz prejšnjega odstavka tega člena začne z aktivnostmi za izvedbo dogovorjenih posegov v DEES.

(8)V kolikor uporabnik sistema ne realizira priključitve na distribucijski sistem, ima distribucijski operater pravico zahtevati povrnitev stroškov, ki jih je le ta imel zaradi izvajanja aktivnosti iz prejšnjega odstavka. 73. člen (vračilo dela nesorazmernih stroškov zaradi priključitve novih uporabnikov distribucijskega sistema)

(1)Če se v dobi koristnosti sredstev na del sistema, za katerega so bili plačani nesorazmerni stroški, priključijo novi uporabniki, je distribucijski operater dolžan obstoječim uporabnikom, ki so plačali nesorazmerne stroške, le te vrniti v sorazmerju z deležem priključne moči, glede na priključno moč vseh priključenih uporabnikov na tem delu sistema, hkrati pa vračilo ne sme biti večje od že plačanih nesorazmernih stroškov.

(2)Pri določitvi višine vračila nesorazmernih stroškov v prejšnjem odstavku se upošteva neamortiziran del investicije.

(3)Distribucijski operater vrne del nesorazmernih stroškov obstoječim uporabnikom v 30 dneh po tem, ko mu le ti pisno sporočijo vse potrebne podatke za nakazilo (številko transakcijskega računa ter druge potrebne podatke) in ko je prejel celotno plačilo nesorazmernih stroškov od novih uporabnikov sistema. 74. člen (začasna priključitev)

(1)Za priključitev začasnih objektov in gradbišč, ki jih je mogoče priključiti na distribucijski sistem po predpisih o graditvi objektov, mora uporabnik sistema pridobiti SZP za določen čas z veljavnostjo največ eno leto. V primeru priključitve gradbišča objekta, ki se gradi v lastni režiji, se SZP za gospodinjski odjem izdano na podlagi 68. člena teh SONDSEE uporablja tudi za začasni priklop gradbišča, če je taka priključitev enaka pogojem iz izdanega SZP. V tem primeru se tako merilno mesto razvrsti v odjemno skupino odjema na NN brez merjenja moči.

(2)Distribucijski operater lahko na podlagi pisne vloge uporabnika sistema SZP za določen čas podaljša največ dvakrat, vsakokrat največ za eno leto. Pisno zahtevo za podaljšanje mora uporabnik sistema najmanj 30 dni pred potekom veljavnosti SZP, ki je bilo izdano za več kot dva meseca.

(3)Za priključitev prireditev, RTV-prenosov in drugih podobnih uporabnikov sistema morajo ti pridobiti SZP za določen čas. Tako SZP velja za obdobje, ki ga navede v vlogi uporabnik sistema, vendar največ en mesec. Distribucijski operater lahko, na podlagi pisne vloge uporabnika sistema, tako SZP podaljša največ dvakrat, vsakokrat največ za 1 mesec. Pisno zahtevo za podaljšanje mora uporabnik sistema predložiti najmanj pet delovnih dni pred iztekom veljavnosti SZP.

(4)Začasna priključitev iz prvega in drugega odstavka na isti lokaciji po preteku podaljšanj razen za potrebe priključitve RTV-prenosov ni več možna, zato je potrebno pred ponovno priključitvijo pridobiti SZP za nedoločen čas.

(5)Distribucijski operater pisno obvesti uporabnika sistema o preteku SZP za določen čas in za odklop v primerih, ko je bilo to SZP izdano za čas več kot mesec dni. Po preteku SZP za določen čas in če uporabnik ni podal pisne vloge za podaljšanje SZP, distribucijski operater odklopi merilno mesto iz sistema brez predhodnega obvestila. 75. člen (prenos pravic iz soglasja za priključitev)

(1)Prenos pravic iz SZP iz ene pravne ali fizične osebe na drugo pravno ali fizično osebo je možen skladno z določbo Energetskega zakona o prenosu priključka, po postopku določenem v 248. členu teh SONDSEE.

(2)Prenos pravic iz SZP z ene na drugo lokacijo ni mogoč. V.

1. Sheme za priključitev uporabnikov sistema
2. člen (določitev splošnih shem)

(1)Distribucijski operater določa za potrebe priključevanja odjema končnih odjemalcev, proizvodnih naprav (tudi naprav za samooskrbo), hranilnikov električne energije, polnilnih mest za električna vozila in podobnih naprav uporabnikov sistema splošne tipske sheme PS1, PS2 in PS3.

(2)Legenda, ki pojasnjuje sheme in kratice v tem poglavju, je naslednja: W g – proizvedena energija proizvodne naprave LR – lastna raba W odj – prevzeta energija končnega odjemalca LO – lastni odjem P g – delovna moč proizvodne naprave pri cosj = 0,8 S g – navidezna priključna moč oddaje P odj – priključna moč odjema S LO – navidezna priključna moč odjema pri P odj in cosj = 0,95 S LR – navidezna moč lastne rabe Px – števec oddane in prejete električne energije

1. člen (podrobnejše izvedbe posamezne splošne priključne sheme) Distribucijski operater na podlagi splošnih tipskih shem za priključevanje pripravi dokument s podrobnimi shemami za priključitev posameznih vrst naprav in ga objavi na svoji spletni strani. V.3.
2. Tipska shema PS.1
3. člen (splošna tipska shema PS.1) Splošna tipska shema PS.1 je naslednja: A. za odjem končnega odjemalca ali B. za proizvodno napravo ali HEE ali PEV ali podobnih naprav ali C. za kombinacijo predhodnih dveh namenov.
4. člen (posebnost uporabe sheme za namena B in C)

(1)Navedena shema PS1 se za proizvodne naprave uporablja v naslednjih primerih: – ko je ob postavitvi proizvodne naprave prisoten lasten odjem ali ne; – ko sta lastnik proizvodne naprave in lastnik lastnega odjema ista pravna ali fizična oseba; – ko lastnik proizvodne naprave ne bo zaprosil za podporo proizvedeni električni energiji oziroma se strinja, da je osnova za določitev podpore izmerjena energija na števcu P2 oddana v javno omrežje; – ko se lastnik proizvodne naprave strinja, da bo prejemal potrdilo o izvoru za energijo na osnovi količin električne energije izmerjenih na števcu P2, ki je bila oddana v javno omrežje.

(2)Navedena shema PS1 se za HEE in polnilna mesta EV uporablja v naslednjih primerih: – ko je ob postavitvi HEE ali polnilnega mesta EV prisoten lasten odjem ali ne; – ko sta lastnik HEE ali polnilnega mesta EV in lastnik lastnega odjema ista pravna ali fizična oseba; – ko bo storitve HEE ali polnilnega mesta EV koristil samo lastnik lastnega odjema; – ko lastnik polnilnega mesta EV ne bo želel izbrati drugega dobavitelja kot ga ima izbranega za lastni odjem.

(3)Navidezna priključna moč odjema ali oddaje (proizvodne naprave, HEE ali polnilnega mesta EV) ne sme presegati prenosne zmogljivosti priključka na javno omrežje. Če obstaja lastni odjem, navidezna priključna moč oddaje ne sme znašati med 80 % in 120 % navidezne priključne moči odjema. Pri tem se v primeru polindirektnih ali indirektnih meritev velikost tokovnih merilnih transformatorjev predpiše glede na priključno moč odjema ali oddaje, tiste, ki je višja.

1. člen (vključitev za števec P1 ali P2) Vključitev proizvodne naprave, HEE, PEV ali druge podobne naprave v omrežje uporabnika sistema za števcem P1 ali P2 se izvede skladno z veljavnimi predpisi, ki določajo tehnične in ostale pogoje za priključitev in obratovanje v omrežju uporabnika sistema.
2. člen (lastna raba proizvodnih naprav)

(1)Lastnik proizvodne naprave mora v vejo lastne rabe LR montirati števec električne energije, če ga določa predpis o obveznih meritvah na proizvodnih napravah, v naslednjih primerih: – če obstaja LO; ali – če obstaja LO in moč lastne rabe S LR elektrarne ne dosega 20 % moči elektrarne Sg.

(2)Določba prejšnjega odstavka tega člena ne velja v primeru, če sicer obstaja LO, se pa za merjenje proizvedene električne energije uporabljajo direktne meritve na števcu P2. V.3.2. Tipska shema PS.2 82. člen (splošna tipska shema PS.2)

(1)Splošna tipska shema PS.2 je naslednja:

(2)Tipska shema PS.2 za priključitev je namenjena za registracijo podpor za proizvodne naprave, sistemskih storitev, ki jih uporabniki distribucijskega sistema nudijo distribucijskemu operaterju, in posebnih storitev, ki jih uporabniki distribucijskega sistema nudijo sistemskemu operaterju, agregatorju, dobavitelju in drugim tretjim osebam. 83. člen (posebnost uporabe sheme)

(1)Tipska shema PS2 se za proizvodne naprave uporablja v naslednjih primerih: – ko je ob postavitvi proizvodne naprave prisoten lasten odjem; – ko sta lastnik proizvodne naprave in lastnik lastnega odjema različni pravni ali/in fizični osebi, pri čemer mora lastnik lastnega odjema biti tudi lastnik merilnega mesta P3; – ko bo lastnik proizvodne naprave zaprosil za podporo proizvedeni električni energiji oziroma se ne strinja, da je osnova za določitev podpore izmerjena energija na števcu P3 oddana v javno omrežje; – ko se lastnik proizvodne naprave ne strinja, da bo prejemal potrdilo o izvoru za energijo na osnovi količin električne energije izmerjenih na števcu P3, ki je bila oddana v javno omrežje.

(2)Navedena shema PS2 se za HEE in polnilna mesta EV uporablja v naslednjih primerih: – ko je ob postavitvi HEE ali polnilnega mesta EV prisoten lasten odjem; – ko sta lastnik HEE ali polnilnega mesta EV in lastnik lastnega odjema različni pravni ali/in fizični osebi, pri čemer mora lastnik lastnega odjema biti tudi lastnik merilnega mesta P3; – ko bo lastnik HEE ali polnilnega mesta EV storitve le-teh nudil tudi tretjim osebam; – ko bo lastnik polnilnega mesta EV želel izbrati drugega dobavitelja kot je izbran na merilnem mestu P3.

(3)Skupna navidezna priključna moč oddaje na vseh števcih P2 ne sme znašati med 80 % in 120 % navidezne priključne moči odjema na števcu P

1. Ob tem skupna navidezna priključna moč odjema na števcu P3 ali oddaje na vseh števcih P2 ne sme presegati prenosne zmogljivosti priključka na javno omrežje. V primeru polindirektnih ali indirektnih meritev se velikost tokovnih merilnih transformatorjev predpiše glede na priključno moč odjema ali oddaje, tiste, ki je višja.
2. člen (vključitev za števec P3) Vključitev proizvodne naprave, HEE, PEV ali druge podobne naprave v omrežje uporabnika sistema za števcem P3 se izvede skladno z veljavnimi predpisi, ki določajo tehnične in ostale pogoje za priključitev in obratovanje v omrežju uporabnika sistema.
3. člen (lastna raba proizvodnih naprav)

(1)Lastnik proizvodne naprave mora v vejo lastne rabe LR montirati števec električne energije, če ga določa predpis o obveznih meritvah na proizvodnih napravah in če moč lastne rabe S LR elektrarne ne dosega 20 % moči elektrarne Sg.

(2)Določba prejšnjega odstavka tega člena ne velja v primeru, če se za merjenje proizvedene električne energije uporabljajo direktne meritve na števcu P3. V.3.3. Tipska shema PS.3 86. člen (splošna tipska shema PS.3)

(1)Splošna tipska shema PS.3 je naslednja: A. za individualno samooskrbo ali B. za skupnostno samooskrbo z najmanj eno proizvodno napravo in najmanj 2 končnima odjemalcema.

(2)Ti shemi za priključitev je namenjena za priključevanje individualne in skupnostne samooskrbe. 87. člen (pogoji za uporabo tipske sheme PS.3)

(1)Pogoj za uporabo te sheme za priključevanje za individualno samooskrbo je ta, da moč naprave za samooskrbo ne sme biti večja od 80 % priključne moči na merilnem mestu.

(2)Pogoj za uporabo te sheme za priključevanje za skupnostno samooskrbo je ta, da vsota moči vseh naprav za samooskrbo v posamezni skupnostni samooskrbi ne sme biti večja od 80 % vsote priključnih moči vseh merilnih mest v tej skupnostni samooskrbi. V.3.

1. Način priprave podatkov o porabi in proizvodnji električne energije
2. člen (računski postopek za pripravo podatkov) Računski postopek po vezalnih shemah se izvaja na naslednji način razviden iz tabele 2: TABELA 2 Količine Shema PS.1 Shema PS.2 Shema PS.3 A B C A B W NPEO – W P 2- W P 2- W P 3- – W P 2- W NPE – W P 2- – W P 2- – – W U – W P 2+ W P 2+ W P 3+ W P 2+ - W P 2- (W P 5+ - K*W P 2- )* W KO W P 1+ – – (W P 3+ + W P 2- ) - (W P 3- + W P 2+ ) – – P U P P 1+ P P 2+ P P 2+ P P3 + – – Q U Q P 1+ - Q P 1- Q P 2+ - Q P 2- Q P 2+ - Q P 2- Q P 3+ - Q P 3- – – * – za vsakega udeleženca skupnostne samooskrbe Okrajšave in simboli v zgornji tabeli 2 imajo naslednji pomen: NPE neto proizvedena električna energija P U izmerjena moč uporabnika sistema W PX+ izmerjena električna energija na števcu P X – prejem električne energije W PX- izmerjena električna energija na števcu P X – oddaja električne energije W NPEO neto proizvedena električna energija, ki je oddana v javno omrežje W NPE neto proizvedena električna energija proizvodne naprave W U porabljena električna energija uporabnika sistema W KO porabljena električna energija končnega odjemalca Q U porabljena jalova energija uporabnika sistema P PX+ izmerjena jalova energija na števcu Px – prejem j.e. P PX- izmerjena jalova energija na števcu Px – oddaja j.e. K delitveni ključ med udeleženci skupnostne samooskrbe V.
3. Splošni tehnični pogoji
4. člen (zahteve glede ustreznosti naprav uporabnika) Vse naprave uporabnika sistema morajo biti izdelane in označene v skladu z veljavnimi predpisi v Sloveniji in EU oziroma slovenski standardi, ki so prevzeti EU standardi, predvsem pa s pravilnikom, ki ureja omogočanje dostopnosti električne opreme na trgu, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej, in pravilnikom, ki ureja elektromagnetno združljivost.
5. člen (zaščitni ukrepi pred električnim udarom)

(1)Distribucijski operater opredeli sistem ozemljitev, ki ga tehnično zagotavlja distribucijski sistem. Nabor ukrepov za zaščito pred električnim udarom in njihovo izvedbo skladno z veljavnimi predpisi določi projektant.

(2)Nivo prenapetostne zaščite na mestu priključitve je razviden iz Priloge 2 Tipizacija merilnih mest in Priloge 4 Tipizacija omrežnih priključkov uporabnikov sistema in NN priključnih omaric. 91. člen (merilne naprave)

(1)Distribucijski operater določi merilne naprave in njihove karakteristike skladno s 176. členom teh SONDSEE.

(2)Uporabnik sistema lahko na svoje stroške zahteva tudi drugo merilno opremo iz tehničnih zahtev za merilno in komunikacijsko opremo iz

1. člena teh SONDSEE, ki po tehnoloških in meroslovnih lastnostih presega minimalne zahteve iz Priloge 2 Tipizacija merilnih mest za njegov priključek. Dogovorjeno opremo distribucijski operater predpiše v SZP.
2. člen (naprave za izmenjavo podatkov) Naprave za izmenjavo podatkov se določijo skladno s Prilogo 2 Tipizacija merilnih mest in tehničnimi zahtevami za merilno in komunikacijsko opremo iz
3. člena teh SONDSEE.
4. člen (motnje) Za določanje ravni (meje) motenj se za posamezna okolja uporabljajo dovoljene ravni motenj, ki so objavljene v standardih družine SIST EN 61000-2-X. Če so naprave, ki se priključujejo v distribucijski sistem, grajene tako, da lahko normalno obratujejo z napetostjo takšne kakovosti, kot jo definira predpisan standard, potem lahko v takšnem omrežju nazivno in nemoteno obratujejo.
5. člen (motnje naprave)

(1)Dovoljene ravni motenj, ki jih lahko posamezne naprave oddajajo v sistem, so določene v standardih družine SIST EN 61000-3-X. Določene ravni se opirajo na nivoje načrtovanih motenj v sistem. Okvirne vrednosti ravni načrtovanih motenj so navedene v standardih družine SIST EN 61000-3-X.

(2)Oddajne motnje, ki so navedene v standardih iz prejšnjega odstavka, veljajo za priklop posamezne naprave v sistem. Distribucijski operater v postopku izdaje SZP obravnava kopičenje naprav z enakimi obratovalnimi karakteristikami ali naprave, ki ne ustrezajo emisijskim mejam iz standardov. 95. člen (presoja vplivov motenj naprav v distribucijskem sistemu)

(1)Presoja o dopustnosti vplivov naprav na distribucijski sistem se izvaja na podlagi obstoječega nivoja motenj in povečanega nivoja motenj zaradi priklopa po postopku določenem v Prilogi 3 Navodilo za presojo vplivov naprav na omrežje. Prvo presojo naredi že projektant v fazi projektiranja naprav. Če presoja zaradi kompleksnosti, ki so določene v Prilogi 3 Navodilo za presojo vplivov naprav na omrežje, na nivoju projektanta ni mogoča, opravi presojo operater distribucijskega omrežja na podlagi razširjenega nabora podatkov o napravi oziroma napravah, ki vsebujejo podatke o vrsti, moči in obratovalnih karakteristikah naprave ali naprav za presojo, ki so navedeni v Prilogi 3 Navodilo za presojo vplivov naprav na omrežje, ki jih posreduje lastnik naprave ali naprav oziroma njegov projektant.

(2)Uporaba tega navodila je obvezna za vse večfazne naprave, ne glede na naznačen tok in tudi za vse enofazne naprave, ki nimajo oznake CE. Presoja je obvezna za vse naprave v primeru kopičenja teh naprav.

(3)Uporabnik sistema mora pred priključitvijo nove naprave v obstoječe omrežje, za katerega je že bilo izdano SZP, posredovati distribucijskemu operaterju zahtevane podatke za vsako posamezno napravo, če bodo:

1. priključili naprave kot porabnike z naznačenim tokom večjim od 35 A fazno za NN omrežje in 20 A fazno za SN omrežje: – dokument o opravljeni presoji vplivov naprav na omrežje vključno s postopkom izračuna, če v presoji ni bil udeležen distribucijski operater,
2. priključili kompenzacijsko napravo: – velikost in število stopenj kondenzatorske kompenzacijske naprave, če bo priključena v SN omrežje; – impedančno karakteristiko filtrske kompenzacijske naprave za vsako stopnjo ali kombinacije stopenj posebej, za kondenzatorsko kompenzacijsko napravo filtrskega tipa priključeno v SN ali NN omrežje; – karakteristične podatke o območju delovanja naprave ter njenih osnovnih tehničnih karakteristikah za kompenzacijsko napravo aktivnega tipa (aktivni filter) priključeno v SN ali NN omrežje.

(4)Če uporabnik sistema ne dostavi podatkov skladno s prejšnjim odstavkom, se šteje, da takšnih naprav ne bo vgradil v svoj objekt, v nasprotnem primeru pa se mu zaradi morebitnih potrebnih sprememb tehničnih pogojev na merilnem mestu izda novo SZP.

(5)Nobena kompenzacijska naprava pri uporabniku sistema ne sme motiti delovanja MTK sistema v distribucijskem sistemu in ne sme povzročati resonančnih ali ostalih motenj v distribucijskem sistemu.

(6)V primeru priključitve posamezne naprave za obstoječim merilnim mestom, na katerem ni potrebna sprememba SZP, in za delovanje takšne naprave (npr. toplotne črpalke) proizvajalec le-te zahteva točno določene minimalne karakteristike sistema, mora uporabnik sistema pri distribucijskemu operaterju pridobiti tehnične karakteristike sistema na merilnem mestu (maksimalna kratkostična moč v razdelilni transformatorski postaji, zemeljskostični tok, impedanca zanke kratkega stika in parametre kakovosti napetosti po standardu iz

1. člena teh SONDSEE, ki so potrebni za nemoteno delovanje te naprave) in te karakteristike upoštevati pri nakupu in montaži takšne naprave. Distribucijski operater ne prevzema kakršnekoli odgovornosti, ki bi izhajala iz neupoštevanja te zahteve s strani uporabnika sistema. V.
2. Tehnični pogoji za priključevanje končnih odjemalcev
3. člen (splošni pogoji) Priključitev končnega odjemalca distribucijski operater preuči na osnovi tehničnih karakteristik obstoječega NN, SN ali VN omrežja ob upoštevanju predvidene obremenitve končnega odjemalca in presoji vplivov motenj naprav v sistemu po postopku določenem v
4. členu.
5. člen (vloga za soglasje za priključitev končnega odjemalca)

(1)V vlogi za izdajo SZP mora končni odjemalec pred izdajo SZP posredovati naslednje obvezne splošne in tehnične podatke: – podatke o končnem odjemalcu; – davčno številko (za fizično in pravno osebo); – naziv in naslov (lokacija) nepremičnine oziroma objekta; – opredelitev vrste nepremičnine oziroma objekta (kot na primer bivalni, poslovni prostor, obrtna delavnica, industrijski objekt, proizvodne naprave in podobno); – opredelitev, ali se vloga nanaša na priključitev za določen ali nedoločen čas (čas trajanja veljavnosti SZP); – dokazilo o lastništvu nepremičnine ali objekta oziroma naprave s soglasjem solastnika ali skupnega lastnika nepremičnine ali objekta, za katero bo izdano SZP; – soglasja vseh lastnikov večstanovanjskega objekta za uporabo priključka od omrežja do objekta in uporabo inštalacijskega dela priključka v objektu z namenom priključitve novega merilnega mesta ali spremembo na obstoječem merilnem mestu; – idejna zasnova za objekt (na zahtevo izdajatelja SZP); – katastrski načrt z vrisanim predvidenim objektom (za končnega odjemalca, ki se prvič priključuje); – priključno delovno moč na merilnem mestu končnega odjemalca; – skupno naznačeno delovno moč vseh porabnikov; – želeno priključno shemo skladno s poglavjem V.3 Sheme za priključitev uporabnikov sistema; – enočrtni načrt naprav končnega odjemalca; – ime in identifikator skupnostne samooskrbe, če bo merilno mesto vključeno v njo; – preliminarno presojo vplivov naprav na omrežje v skladu s Prilogo 3 Navodilo za presojo vplivov naprav na omrežje, če se bo vgradila oprema, za katero je znano, da lahko povzroča motnje v distribucijskem omrežju (obločne peči, preše, frekvenčni pretvorniki, zahtevni motorski pogoni in podobno); – velikost in število stopenj kondenzatorske kompenzacijske naprave, če bo priključena v SN omrežje; – impedančno karakteristiko filtrske kompenzacijske naprave za vsako stopnjo ali kombinacije stopenj posebej, za kondenzatorsko kompenzacijsko napravo filtrskega tipa priključeno v SN ali NN omrežje; – karakteristične podatke o območju delovanja naprave ter njenih osnovnih tehničnih karakteristikah za kompenzacijsko napravo aktivnega tipa (aktivni filter) priključeno v SN ali NN omrežje.

(2)Če končni odjemalec ne dostavi podatkov iz zadnjih štirih alinej prejšnjega odstavka, se šteje, da takšnih naprav ne bo vgradil v svoj objekt. Morebitna kasnejša vgradnja takšnih naprav se šteje za spremembo tehničnih karakteristik objekta in naprav, za katere je bilo izdano SZP. 98. člen (postopek presoje možnosti priključitve končnega odjemalca na distribucijski sistem)

(1)Distribucijski operater po pridobitvi tehničnih podatkov iz prejšnjega člena opravi analizo z izračunom napetostnih razmer v vseh točkah preučevanega omrežja, z izračunom toka kratkega stika med faznim in nevtralnim oziroma PEN vodnikom v NN omrežju ter z izračunom tokovne obremenitve vodov in naprav v tem omrežju. Pri tem se za odklone napetosti upoštevajo meje določene v veljavni zakonodaji, ki določajo kakovost električne napetosti, za tokovno obremenitev pa tokovno obremenitev posameznih elementov vodov in naprav v omrežju v skladu s stanjem tehnike.

(2)Če vodi in naprave omrežja zdržijo predvideno tokovno obremenitev in izračunani padci napetosti v vseh točkah preučevanega omrežja:

1. ne dosežejo 90 % največje vrednosti dovoljenega odklona napajalne napetosti določenega v veljavni zakonodaji, distribucijski operater pristopi k presoji vplivov motenj naprav v sistem skladno s
2. členom teh SONDSEE;
3. dosežejo ali presežejo 90 % največje vrednosti dovoljenega odklona napajalne napetosti določenega v veljavni zakonodaji, distribucijski operater dodatno opravi meritve napetostnih razmer v različnih točkah omrežja (v okviru tehničnih možnosti vsaj v TP, na predvidenem mestu priključitve in z vidika napetostnih razmer v najneugodnejši točki omrežja). Za te meritve napetostnih razmer se lahko uporabijo tudi meritve kakovosti električne napetosti v elektronskih števcih na posameznih merilnih mestih, ki so vključena v napredni merilni sistem, ali meritve kakovosti električne napetosti, ki so bile opravljene za potrebe drugih postopkov distribucijskega operaterja in niso starejše od enega leta. Po izvedenih meritvah distribucijski operater na podlagi izračunov in meritev ob upoštevanju števila obstoječih uporabnikov sistema in predvidenih novih priključitev ter urbanosti področja, na katerem se ti obstoječi in novi uporabniki nahajajo, vrste odjema, letnega časa izvajanja meritev in ostalih dejstev, ki vplivajo na meritve kakovosti napetosti v omrežju, odloči, ali je priključitev možna, in v pozitivnem primeru pristopi k presoji vplivov motenj naprav v sistem skladno s
4. členom teh SONDSEE, v negativnem primeru pa predlaga alternativne rešitve za zagotovitev napajanja.

(3)Po opravljeni presoji vplivov motenj naprav v omrežju distribucijski operater v primeru ustreznosti naprav končnega odjemalca izda SZP, v nasprotnem primeru, primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka in v primeru tokovne preobremenitve vodov in naprav pa distribucijski operater seznani končnega odjemalca z alternativnimi rešitvami za zagotovitev napajanja, ki so v odvisnosti od zahtev končnega odjemalca in zahtev omrežja lahko: – omejitev priključne moči končnega odjemalca; – sprememba odcepov na transformatorju v TP; – ojačitve obstoječega in izgradnja novega omrežja, katerih izvedba je časovno pogojena z veljavnimi razvojnimi načrti sistema, ki jih pripravlja distribucijski operater.

(4)Distribucijski operater lahko v primeru neskladja kakovosti napetosti ponudi končnemu odjemalcu sklenitev pogodbe o podstandardni kakovosti v primeru, da priključitev novega končnega odjemalca ali povečanje priključne moči obstoječega končnega odjemalca ne poslabša kakovosti napetosti obstoječim uporabnikom sistema izven dopustnih mej, ki jih določa veljavna zakonodaja.

(5)V primeru dogovora med distribucijskim operaterjem in končnim odjemalcev distribucijski operater alternativno rešitev ponovno preveri po postopku iz tega člena ter v primeru tehnične ustreznosti rešitve izda SZP, v nasprotnem pa na podlagi določil Energetskega zakona in teh SONDSEE izdajo SZP zavrne.

(6)Ta postopek presoje možnosti priključitve končnega odjemalca na sistem se uporablja smiselno tako v NN kot v SN omrežju.

1. člen (vsebina soglasja za priključitev za končnega odjemalca) SZP za priključitev končnega odjemalca za stalno ali začasno priključitev mora vsebovati: – podatke o imetniku SZP; – opredelitev vrste nepremičnine oziroma objekta (kot na primer bivalni, poslovni prostor, obrtna delavnica, industrijski objekt in podobno); – naziv in naslov (lokacijo) nepremičnine oziroma objekta; – opredelitev, ali je priključitev za določen ali nedoločen čas; – številka merilnega mesta iz
2. člena teh SONDSEE; – številka merilne točke iz
3. člena teh SONDSEE; – priključno moč na uporabnikovem merilnem mestu; – določitev prevzemno-predajnega mesta; – razvrstitev v skupino končnih odjemalcev; – priključno shemo skladno s poglavjem V.3 Sheme za priključitev uporabnikov sistema; – določitev nazivne napetosti na merilnem mestu; – določitev naznačenega toka naprave za omejevanje toka; – določitev priključnega mesta uporabnika na sistem in vrsto priključka; – določitev zahtevanega faktorja moči; – zahtevane parametre kakovosti naprav končnega odjemalca; – podatke o parametrih sistema, na katerega se bo končni odjemalec priključil, tj. maksimalna kratkostična moč v razdelilni transformatorski postaji, zemeljskostični tok, čas izklopa zemeljskostične zaščite in impedanca zanke kratkega stika v točki priključitve; – čas breznapetostnega stanja pri delovanju avtomatskega ponovnega vklopa (APV); – tehnične zahteve za opremo, ki jo je treba vgraditi ali obnoviti v DEES, za izvedbo priključitve; – morebitno obveznost plačila nesorazmernih stroškov priključitve in oceno njihove višine; – sistem TN ali TT distribucijskega sistema za določitev osnovnih in dodatnih ukrepov za zaščito pred električnim udarom pri uporabniku sistema; – zaščito pred povratnim napajanjem za proizvajalce električne energije in lastnike agregatov; – tehnične pogoje, ki obsegajo pomožne lastne vire energije, vrsto in porabnike zasilnega napajanja, prenos informacij in krmilnih signalov po distribucijskem sistemu, če končni odjemalec to zahteva oziroma obstaja prenos informacij in krmilnih signalov po sistemu; – zahteve glede zagotavljanja ustreznega nivoja signala za daljinsko krmiljenje v sistemu; – izvedbo, vrsto, tip in razred točnosti merilnih in krmilnih naprav ter mesto in način njihove namestitve; – izvedbo, vrsto, tip in razred točnosti merilnih in krmilnih naprav ter mesto in način njihove namestitve za kontrolne meritve na merilnih mestih s priključno močjo 15 MW in več; – dostop do merilno krmilnih naprav, merilnih transformatorjev, naprav za omejevanje toka, stikalne plošče in drugih naprav, ki se nahajajo na merilnem mestu; – določitev naprav za izmenjavo podatkov, če se izmenjava zahteva; – ime in identifikator skupnostne samooskrbe, če bo merilno mesto vključeno v njo; – predvideno leto ali datum priključitve; – pri prvi priključitvi ali spremembi mesta priključitve se SZP priloži situacijski načrt z lokacijo mesta priključitve objekta na distribucijski sistem.
4. člen (določitev prevzemno-predajnega mesta) Prevzemno-predajno mesto se določi na podlagi konfiguracije omrežja, priključne moči in ostalih zahtev uporabnika navedenih v vlogi za izdajo SZP. Vsakemu prevzemno-predajnemu mestu je določeno vsaj eno merilno mesto. Sprememba lokacije merilnega mesta je možna samo zaradi spremembe tehničnih pogojev, spremembe skupine končnih odjemalcev ali spremembe odjemne skupine glede na način priključitve, pri čemer se sprememba lokacije šteje za spremembo tehničnih karakteristik objekta in naprav.
5. člen (razvrščanje v skupine končnih odjemalcev)

(1)Končni odjemalec se v SZP razvršča v skupine končnih odjemalcev skladno z določili tega člena na naslednji način:

1. v skupino končnih odjemalcev »Gospodinjski odjem« se razvrsti merilno mesto, ki se vključuje v distribucijski sistem na NN nivoju, na katerem bo uporabnik uporabljal električno energijo v gospodinjske namene. Za porabo v gospodinjske namene se šteje poraba v stanovanjih, stanovanjskih hišah s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, skupnih prostorih večstanovanjskih stavbah, na kmetijah, v počitniških hišah (vikendih), zidanicah, čebelnjakih in podobno v uporabi fizične osebe, če se v teh objektih ne bo izvajala pridobitna dejavnost. Največja priključna moč za porabo energije v gospodinjske namene je določena v omrežninskem aktu. V skupino končnih odjemalcev »Gospodinjski odjem« se ne razvrsti lastna raba proizvodne naprave v primeru priključne sheme PS.1, ko ni prisoten lasten odjem. V primeru priključitve po shemi PS.2 se skupina končnih odjemalcev na števcu P1 ne spremeni. Merilne naprave morajo biti nameščene na NN nivoju.
2. v skupino končnih odjemalcev »Odjem na NN – brez merjenja moči« se razvrsti merilno mesto, ki se vključuje v distribucijski sistem na nivoju NN, obračunska moč pa se določa z napravo za omejevanje toka in ni razvrščeno v skupino končnih odjemalcev »Gospodinjski odjem«. Merilne naprave morajo biti nameščene na NN nivoju.
3. v skupino končnih odjemalcev »Odjem na NN – z merjenjem moči« se razvrsti merilno mesto, ki se vključuje v distribucijski sistem na NN nivoju, obračunska moč pa se določa z merjenjem. Če znaša priključna moč 130 kW ali več, se priključitev izvede skladno s tehničnimi zmožnostmi na obstoječe ali ojačeno obstoječe NN omrežje ali na novi izvod iz transformatorske postaje, pri čemer je lahko novi izvod v lasti novega končnega odjemalca. Merilne naprave morajo biti nameščene na NN nivoju, pri čemer se v primeru voda v lasti končnega odjemalca lahko namestijo na začetku tega voda.
4. v skupino končnih odjemalcev »Polnjenje EV« se razvrsti merilno mesto polnilnega mesta, ki se vključuje v distribucijski sistem na NN nivoju, obračunska moč pa se določa z merjenjem. Ta skupina končnih odjemalcev je namenjena priključevanju polnilne infrastrukture, izključno za polnjenje električnih vozil na javno dostopnih polnilnih mestih, če je na distribucijski sistem priključena preko merilnega mesta, ki izpolnjujejo pogoje za razvrstitev v odjemno skupino nizka napetost (NN) z merjenjem moči. Če znaša priključna moč 130 kW ali več, se priključitev izvede skladno s tehničnimi zmožnostmi na obstoječe ali ojačeno obstoječe NN omrežje ali na novi izvod iz transformatorske postaje, pri čemer je lahko novi izvod v lasti novega končnega odjemalca. Merilne naprave morajo biti nameščene na NN nivoju, pri čemer se v primeru voda v lasti končnega odjemalca lahko namestijo na začetku tega voda.
5. v skupino končnih odjemalcev »Odjem na SN« se razvrsti merilno mesto, ki se vključuje v distribucijski sistem na SN nivoju, pri čemer sta pogoja za uvrstitev v to skupino minimalna priključna moč, ki znaša na 10 kV nivoju 330 kW, na 20 kV 660 kW in na 35 kV 1150 kW, in lastništvo elektroenergetske infrastrukture (minimalno transformatorska postaja SN/NN in pripadajoče NN omrežje). Če merilno mesto ne izpolnjuje obeh pogojev iz prejšnjega stavka, se razvrsti v skupini končnih odjemalcev »Odjem na NN – brez merjenja moči« ali »Ostali odjem na NN – z merjenjem moči«, razen merilnih mest uporabnikov sistema, ki so bili razvrščeni v skupino končnih odjemalcev »Odjem na SN« in so postali lastniki elektroenergetske infrastrukture že pred uveljavitvijo tega akta. Če znaša priključna moč 8 MW ali več, se priključitev izvede skladno s tehničnimi zmožnostmi na obstoječi ali novi izvod iz razdelilne transformatorske postaje, pri čemer je lahko novi SN izvod v lasti novega končnega odjemalca. Merilne naprave morajo biti nameščene na SN nivoju, pri čemer se v primeru voda v lasti končnega odjemalca lahko namestijo na začetku tega voda.
6. v skupino končnih odjemalcev »Odjem na VN« se razvrsti merilno mesto, ki se vključuje v distribucijski sistem na VN nivoju, pri čemer sta pogoja za uvrstitev v to skupino minimalna priključna moč, ki znaša 15 MW, in lastništvo elektroenergetske infrastrukture (minimalno energetski transformator s pripadajočim VN poljem ter pripadajoče SN in NN omrežje). Merilne naprave morajo biti nameščene na VN nivoju.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se skupina končnih odjemalcev za lastno rabo proizvodne naprave določi na podlagi skupine končnih odjemalcev, kot bi se ta določila na podlagi višine priključne moči proizvodne naprave za oddajo v omrežje.

(3)Če se spremeni omrežninski akt, distribucijski operater razvršča končne odjemalce skladno z veljavnim omrežninskim aktom.

(4)Sprememba odjemne skupine odjemalcev v okviru iste skupine končnih odjemalcev ne pomeni spremembe SZP in pogodbe o uporabi sistema.

1. člen (napetost na merilnem mestu) Nazivna napetost na merilnem mestu se določi skladno z uvrstitvijo v skupine končnih odjemalcev in znaša:
2. Skupina končnih odjemalcev »Gospodinjski odjem«: – enofazni priklop 230 V; – trifazni priklop 400 V medfazno;
3. Skupina končnih odjemalcev »Odjem na NN – brez merjenja moči« – enofazni priklop 230 V; – trifazni priklop 400 V medfazno;
4. Skupina končnih odjemalcev »Odjem na NN – z merjenjem moči« – trifazni priklop 400 V medfazno;
5. Skupina končnih odjemalcev »Polnjenje EV« – trifazni priklop 400 V medfazno;
6. Skupina končnih odjemalcev »Odjem na SN« – trifazni priklop 10 kV ali 20 kV ali 35 kV medfazno;
7. Skupina končnih odjemalcev »Odjem na VN« – trifazni priklop 110 kV medfazno.
8. člen (določitev priključne moči za merilno mesto) Priključna moč se določi na podlagi zahteve končnega odjemalca in skladno z uvrstitvijo v skupino končnih odjemalcev na naslednji način:
9. v skupinah končnih odjemalcev »Gospodinjski odjem« in »Odjem na nizki napetosti – brez merjenja moči« se določi skladno z omrežninskim aktom na podlagi naznačenega toka naprave za omejevanje.
10. v ostalih skupinah končnih odjemalcev, pri katerih se obračunska moč ugotavlja skladno z omrežninskim aktom na podlagi meritev, pa se priključna moč določi na podlagi zahteve končnega odjemalca in mora biti zaokrožena na celo število.
11. člen (določevanje naprave za omejevanje toka)

(1)Osnovna naprava za omejevanje toka je varovalka ustrezne vrednosti naznačenega toka. Naznačeni tok se določi na podlagi potrebne priključne moči pri tgφ=0.

(2)V primeru priključitve končnega odjemalca s priključno močjo do vključno 43 kW (3×63 A) je naznačeni tok naprave za omejevanje toka določen s priključno močjo in je podlaga za določitev obračunske moči.

(3)V ostalih primerih, kjer naprava za omejevanje toka ni osnova za določitev obračunske moči, se naznačeni tok naprave za omejevanje toka določi na način, da je omogočen nemoten odjem zahtevane priključne moči.

(4)Na vseh novih merilnih mestih in na vseh obstoječih merilnih mestih, kjer bo oziroma je že vgrajen števec s stikalno napravo za omejevanje toka, se za omejevanje toka v skupinah končnih odjemalcev iz prve točke prejšnjega člena obvezno uporablja stikalna naprava za omejevanje toka, ki ima funkcijo tarifnega (obračunskega) elementa. Enofazna ali trifazna stikalna naprava za omejevanje toka je lahko integrirana v samem števcu ali dodana kot modularna izvedba, pri čemer nevtralnega oziroma zaščitnega vodnika ni dovoljeno prekinjati. Pred stikalno napravo za omejevanje toka mora biti v tem primeru nameščena naprava za omejevanje toka, ki ima funkcijo selektivne zaščite pri okvarah v električni inštalaciji končnega odjemalca in je ločilno mesto v primerih izvajanja meritev in preizkusov v NN omrežju za potrebe vzdrževanja in odprave okvar. Takšno funkcijo ima naprava za omejevanje toka tudi v primeru iz tretjega odstavka tega člena. 105. člen (priključno mesto in vrsta priključka)

(1)Priključno mesto končnega odjemalca na distribucijski sistem in vrsta priključka se določi v SZP na podlagi uvrstitve v skupino končnih odjemalcev in Priloge 4 Tipizacija omrežnih priključkov uporabnikov sistema in NN priključnih omaric.

(2)Zamenjava ali rekonstrukcija priključka se v SZP ob spremembi na obstoječem prevzemno-predajnem mestu predpiše obstoječemu uporabniku, če: – obstoječi priključek od omrežja do objekta ne ustreza več tehničnim zahtevam za povečano moč objekta; ali – zahteve za spremembo prekoračujejo tehnične zmogljivosti in parametre obstoječega inštalacijskega dela priključka v objektu; ali – uporabnik ni dostavil soglasja vseh lastnikov večstanovanjskega objekta za uporabo priključka od omrežja do objekta in uporabo inštalacijskega dela priključka; ali – je uporabnik v preteklosti poškodoval varnostno plombo distribucijskega operaterja ali nepooblaščeno posegal v priključno – merilno omarico oziroma ostale dele priključka, skladno z drugim odstavkom 165. člena teh SONDSEE; ali – uporabnik v preteklosti ni zagotavljal dostopa do merilnega mesta in ostalih delov priključka in je bilo merilno mesto zato evidentirano kot trajno nedostopno, skladno z 219. členom teh SONDSEE.

(3)Ustreznost inštalacijskega dela priključka iz druge alineje prejšnjega odstavka obstoječi uporabnik dokazuje v postopku izdaje SZP z izjavo, ki jo izda ustrezno registrirana oziroma pooblaščena oseba. V navedenih primerih se upošteva veljavna tipizacija omrežnih priključkov in tipizacija merilnih mest.

1. člen (prevzem in oddaja jalove moči) Končni odjemalec sme prevzemati jalovo moč izraženo s tgφ v mejah med 0 in +0,32868, če s pogodbo o uporabi sistema ni drugače dogovorjeno. Končni odjemalec sme oddajati jalovo moč izraženo s tgφ v mejah med -0,32868 in 0 samo v primerih, ko distribucijski operater to določi v SZP na podlagi stanja v lokalnem delu DEES. Če končni odjemalec ne izpolnjuje navedenih pogojev oziroma odstopanje ni pogodbeno urejeno, je dolžan na podlagi pisnega obvestila distribucijskega operaterja izvesti vse ukrepe za izpolnitev pogojev.
2. člen (parametri sistema)

(1)Podatki o kratkostični moči, o toku zemeljskega stika, o impedanci zanke kratkega stika na mestu priključitve in času breznapetostnega stanja pri delovanju naprav za APV se določijo na podlagi stanja sistema, obratovalnih razmer v sistemu, nastavitev zaščit in ob upoštevanju načrtovanega razvoja distribucijskega sistema.

(2)V primeru povečanja vrednosti teh parametrov preko vrednosti, ki so bile uporabljene pri izračunu in dimenzioniranju zaščite in naprav na priključku, distribucijski operater sporoči končnemu odjemalcu nove vrednosti, pri čemer je končni odjemalec dolžan svoje naprave prilagoditi na spremenjene parametre na svoje stroške. 108. člen (tehnične zahteve za opremo priključka)

(1)Vse naprave in elementi priključka, ki jih je potrebno vgraditi v priključek, morajo izpolnjevati tehnične predpise, standarde, ki predpisujejo pogoje za tovrstne naprave in elemente, in predpisano tipizacijo distribucijskega operaterja.

(2)Za končne odjemalce s posebnimi zahtevami po kakovosti električne napetosti ali za končne odjemalce, katerih naprave motijo druge uporabnike v sistemu, kar distribucijski operater ugotavlja z ustreznimi merilnimi postopki, lahko distribucijski operater po predhodnem dogovoru s končnim odjemalcem v SZP predpiše zahtevnejše rešitve zaščite in dodatne zahteve za opremo priključka. 109. člen (tehnični pogoji)

(1)Vse naprave, ki zagotavljajo pomožno napajanje in omogočajo prenos podatkov po instalaciji objekta, morajo izpolnjevati vse zahteve predpisov in standardov za tovrstne naprave.

(2)Vključitev teh naprav mora biti izvedena tako, da je onemogočen prenos vplivov teh naprav v distribucijski sistem.

1. člen (naprave za krmiljenje odjema) Naprave za krmiljenje odjema in pogoji za njihovo delovanje se določijo skladno z zahtevami sistema za krmiljen odjem, če ta na določenem območju obstaja, in Prilogo 2 Tipizacija merilnih mest. V.
2. Tehnični pogoji za priključevanje proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije
3. člen (splošni pogoji)

(1)Pri priključevanju in obratovanju proizvodne naprave električne energije je potrebno upoštevati Prilogo 5 Navodila za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav in hranilnikov priključenih v distribucijsko elektroenergetsko omrežje (v nadaljnjem besedilu: Priloga 5 Navodila za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav).

(2)Za priključevanje in obratovanje hranilnikov električne energije (HEE) in polnilnic za električna vozila (PEV), če le-ta oddajajo delovno moč v omrežje, se ne glede na določila Uredbe EU 2016/631 o RfG, kjer so HEE izvzeti iz obveznosti uporabe določil te uredbe, do izdaje posebnih evropskih navodil za priključevanje in obratovanje HEE in morebiti tudi za priključevanje in obratovanje PEV uporabljajo vse določbe Priloge 5 Navodila za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav. 112. člen (vloga za soglasje za priključitev elektroenergijskega modula oziroma proizvodne naprave)

(1)V vlogi za izdajo SZP mora proizvajalec (bodoči lastnik) za svojo proizvodno napravo oziroma elektroenergijski modul pred izdajo SZP posredovati naslednje obvezne splošne in tehnične podatke: – podatke o lastniku proizvodne naprave oziroma elektroenergijskega modula; – identifikacijsko številko za DDV oziroma davčno številko (za fizično in pravno osebo); – podatke o lokaciji elektroenergijskega modula oziroma proizvodne naprave (parcelna številka, katastrska občina, občina, vodotok); – predvidena letna proizvodnja električne energije, ločeno za oddajo v distribucijski sistem in za lastne potrebe; – podatke proizvodne naprave (vodotok, vrsta elektroenergijskih modulov, skupna moč vseh elektroenergijskih modulov v kW, število elektroenergijskih modulov, število pogonskih strojev, število razsmernikov, želen tip priključne sheme, želen način obratovanja proizvodne naprave oziroma elektroenergijskega modula); – podatke elektroenergijskega modula (naznačena moč v kW, vrsta, naznačena napetost v kV, naznačena frekvenca v Hz, faktor moči); – podatke pogonskega stroja (naznačena moč v kW, vrsta); – moč kompenzacijske naprave; – izražen namen, da se bo proizvodna naprava oziroma elektroenergijski modul uporabljala za samooskrbo ter ime skupnostne samooskrbe, če bo proizvodna naprava vključeno v njo, in njen identifikator skupnostne samooskrbe, če gre za obstoječo skupnostno samooskrbo; – dokazilo o lastništvu nepremičnine ali objekta oziroma naprave s soglasjem solastnika ali skupnega lastnika nepremičnine ali objekta, v/na katerem bo proizvodna naprava oziroma elektroenergijski modul nameščena; – predvideno leto priključitve; – idejno zasnovo ali idejni projekt za proizvodno napravo oziroma elektroenergijski modul, ki mora biti izdelano v skladu s predpisom, ki določa vsebino predmetne dokumentacije.

(2)Distribucijski operater lahko glede na vrsto proizvodne naprave oziroma elektroenergijski modul in vgrajeno opremo zahteva dodatne podatke, če so nujni za izdajo SZP.

1. člen (vsebina soglasja za priključitev za proizvodno napravo oziroma elektroenergijski modul) SZP za priključitev proizvodne naprave oziroma elektroenergijskega modula mora vsebovati: – podatke o lastniku proizvodne naprave oziroma elektroenergijskega modula (naziv, naslov); – številko merilnega mesta iz
2. člena teh SONDSEE; – številko merilne točke iz
3. člena teh SONDSEE; – podatke o lokaciji proizvodne naprave oziroma elektroenergijskega modula (parcelna številka, katastrska občina, občina, vodotok); – priključno delovno moč elektroenergijskega modula oziroma proizvodne naprave; – priključno delovno moč lastne rabe elektroenergijskega modula oziroma proizvodne naprave; – podatke proizvodne naprave (vrsta elektroenergijskega modula, vrsta energenta za vsak elektroenergijski modul, skupna moč vseh elektroenergijskih modulov v kW, število elektroenergijskih modulov, število pogonskih strojev, število razsmernikov); – podatke o elektroenergijskem modulu (naznačena moč v kW, vrsta, tip, naznačena napetost v kV, naznačena frekvenca v Hz, faktor moči); – podatke pogonskega stroja (naznačena moč v kW, vrsta); – predvidena letna proizvodnja električne energije, ločeno za oddajo v distribucijski sistem in za lastne potrebe; – predvideno leto pričetka obratovanja; – moč kompenzacijske naprave; – napetostni nivo vključitve proizvodne naprave oziroma elektroenergijskega modula v distribucijski sistem; – način vključitve proizvodne naprave oziroma elektroenergijskega modula v distribucijski sistem skladno s poglavjem V.3 Sheme za priključitev uporabnikov sistema; – način obratovanja proizvodne naprave oziroma elektroenergijskega modula (kot na primer paralelno ali/in otočno, za namen samooskrbe, mešani ali porabniški način obratovanja in podobno); – ime in identifikator skupnostne samooskrbe, če bo proizvodna naprava vključeno v njo; – zahteve glede ločilnega mesta; – zahteve glede priključnega mesta; – določitev prevzemno-predajnega mesta; – razvrstitev lastne rabe v skupino končnih odjemalcev; – zahteve glede karakteristike delovne moči; – zahteve glede karakteristike jalove moči; – tehnične zahteve za opremo, ki jo je treba vgraditi ali obnoviti v DEES, za izvedbo priključitve; – opredelitev glede morebitnega prevzema plačila stroškov okrepitve in razširitve sistema; – podatke o parametrih sistema, na katerega se bo proizvajalec priključil, tj. maksimalna kratkostična moč v razdelilni transformatorski postaji, zemeljskostični tok, čas izklopa zemeljskostične zaščite in impedanca zanke kratkega stika v točki priključitve; – čas breznapetostnega stanja pri delovanju avtomatskega ponovnega vklopa (APV);