Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Straža, stran 1307.

(1)Spremembe in dopolnitve OPN vsebujejo tekstualni del in grafične prikaze, izdelane so v digitalni in analogni obliki.

(2)Tekstualni del sprememb in dopolnitev OPN je sestavljen iz odloka in njegovih prilog. Odlok je sestavljen iz naslednjih poglavij in priloge:

1. Uvodne določbe
2. Strateški del
3. Izvedbeni del
4. Prehodne in posebne določbe ter končna določba Priloga 1: Preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih podrobnejših namenskih rabah prostora

(3)Kartografski del sprememb in dopolnitev OPN vsebuje: – Strateški del: I. Zasnova prostorskega razvoja Občine Straža (M cca 1:50.000) Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000) Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo ter zasnova prometa (M 1:50.000) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000) II. Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora (M 1:50.000) Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000) Koncept prostorskega razvoja Straže (M 1:20.000) – Izvedbeni del:

1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:25.000)
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:25.000)
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000)
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000)
5. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in območij enot urejanja prostora DPN in OPPN (M 1:25.000)
6. Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za prečne profile javnih cest: P1: Prikaz situacije karakterističnih profilov cestnega omrežja v občini in na območju UN Straža P2: Prikaz karakterističnih profilov cestnega omrežja – sheme
7. člen (obvezne priloge) Obvezne priloge vsebujejo: – izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije, – prikaz stanja prostora, – strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v spremembah in dopolnitvah OPN, – prva in druga mnenja nosilcev urejanja prostora, – obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev OPN, – povzetek za javnost, – okoljsko poročilo

(2010).

1. člen V
2. členu Odloka o OPN se izbrišeta prva in šesta alineja.
3. člen V
4. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov).
2. Avtobusna postaja je prostor določen za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, elektronski medij za informacije o voznih redih ali tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesta za prodajo vozovnic, sanitarije ter prometni urad in s predpisi določeno opremo.
3. Avtobusno postajališče je posebej zgrajena in označena prometna površina zunaj ali na vozišču ceste, ki obsega postajališče, čakališče ter navezovalne površine za pešce na javne površine za pešce, v primeru avtobusnega postajališča zunaj vozišča pa tudi uvozni in izvozni pas na postajališče.
4. Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je skupna površina vseh etaž stavbe (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim.
5. Celostno urejanje je urejanje prostora na območju, na katerem se z OPPN ali skladno s PIP, določenimi v tem odloku, načrtuje gradnja večjega števila objektov, ki so medsebojno povezani v pogledu funkcionalnosti, komunalnega opremljanja ali urbanističnega oblikovanja.
6. Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba, ki jo sestavljata dve stanovanjski hiši, ki stojita druga ob drugi in imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.
7. Dovoljenje s področja graditve objektov je dovoljenje za gradnjo, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja.
8. Eno- oziroma dvostanovanjska stavba je prostostoječ objekt z enim do dvema stanovanjema.
9. Etaža je del stavbe med dvema stropoma in lahko vključuje klet (K), pritličje (P), nadstropje (število) ali mansardo (M).
10. Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta (vključno z zidovi) nad terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, zunanjih stopnišč, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,6 m.
11. Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstrešnica nad vhodom ipd., upošteva pa se tudi tlorisna projekcija pomožnih objektov na gradbeni parceli.
12. Funkcionalno zemljiško posestvo (FZP) je ena ali več zemljiških parcel, na kateri je vinograd ali sadovnjak. Zemljiške parcele se morajo stikati z zemljiščem, kjer je dopustna nameravana gradnja zidanice, hrama, vinotoča ali vinske kleti. Kadar FZP deli zemljiška parcela, ki je kategorizirana ali nekategorizirana cesta, se šteje, da se zemljiške parcele FZP stikajo. Zemljiške parcele ne smejo biti medsebojno oddaljene več kot 400 m zračne razdalje in so znotraj vinogradniškega območja.
13. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla od 18–20 cm na višini 1 m od tal po saditvi in z višino debla 2,5 m.
14. Gradbena linija je črta, na katero so z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji.
15. Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
16. Gradbena parcela je stavbno zemljišče z ustrezno namensko rabo, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
17. Izjemna krajina je krajina, ki vidno izstopa po kakovosti svojih sestavin, izraziti simboliki, pomenu, pričevalnosti, navadno nastala s tradicionalno, največkrat kmetijsko rabo prostora, usklajeno z naravno krajinsko zgradbo in naravnimi procesi.
18. Kap je najnižji rob strešine, ki je zaključena s strešno kritino.
19. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in je vkopan ali delno vkopan, pri čemer sega vidni del kleti na pretežnem delu objekta največ 1,40 m nad teren.
20. Kmetijska stavba je nestanovanjska kmetijska stavba.
21. Kolenčni zid je zid v mansardni etaži in se meri od zgornjega roba nosilnega dela zadnje medetažne konstrukcije do spodnjega roba kapne lege.
22. Kulturna dediščina so nepremičnine in območja, ki se varujejo na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.
23. Kulturni spomenik je nepremična kulturna dediščina, ki je v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, razglašena za kulturni spomenik.
24. Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho in ima kolenčni zid.
25. Mestotvorno oblikovanje, mestotvorne fasade: oblikovanje objektov in drugih ureditev tako, da se tvorno in usklajeno nadaljuje ali vzpostavlja mestno oblikovanje določenega območja, npr. obuličnega prostora oziroma oblikovanje, ki poudarja, nadaljuje oziroma na novo vzpostavlja mestnost območja.
26. Mestotvorne dejavnosti, funkcije: poslovne in storitvene dejavnosti, trgovina in vse družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, športne dejavnosti ipd.).
27. Novogradnja na mestu odstranjenega objekta je gradnja, ki se zgradi na mestu obstoječega odstranjenega objekta oziroma z zamikom, vendar vsaj na 50 % tlorisa obstoječega objekta.
28. Nadomestna kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so po dejanski rabi prostora v nekmetijski rabi in se za njih načrtuje usposobitev za kmetijsko rabo.
29. Napušč je del strehe, ki sega prek zunanje stene stavbe, in je lahko odprt ali zaprt.
30. Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja ali neskladna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju/neskladju z njim.
31. Nestanovanjska stavba je stavba, od katere se več kot polovica uporabne površine uporablja za opravljanje dejavnosti.
32. Objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno.
33. Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega oblikovanja (arhitektura Moderne in novejša) in materialov.
34. Območje kmetije je območje stavbnih zemljišč, na katerih je kmetija (stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji, ki služijo primarno kmetijstvu) ter 40 m pas okoli takega območja stavbnih zemljišč.
35. Osnovni (glavni) objekt je objekt, ki z urbanistično in arhitekturno zasnovo oblikuje osnovno razmerje z zemljiščem oziroma gradbeno parcelo, sosednjimi objekti oziroma zemljišči in z javnim prostorom. Namembnost osnovnega objekta je skladna z namensko rabo prostora (bivanje, centralne dejavnosti, gospodarska dejavnost, turizem, šport in rekreacija).
36. Obstoječi legalni objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem oziroma je bil zgrajen pred letom
38. Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega obalni in priobalni pas rek in pritokov ter stoječih voda.
39. Odprte zelene površine so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene površine ter ureditve za potrebe prebivalcev.
40. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo. Namenjeno je lahko eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
41. Ozelenjena streha je streha, prekrita s substratom in porasla z vegetacijo.
42. Počitniška hiša je enostanovanjska stavba, stanovanje, ki se uporablja za bivanje sezonsko ali občasno in ne gre za stavbe za kratkotrajno namestitev po predpisu, ki ureja klasifikacijo objektov.
43. Podstrešje je del stavbe, katere neizkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem ali mansardo in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
44. Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev (razmere na terenu, geomehanske lastnosti tal in drugi utemeljeni razlogi) ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor (gradbeno, uporabno ipd. dovoljenje).
45. Predhodne arheološke raziskave zajemajo vse metode in postopke za določitev in ohranitev arheoloških najdb in struktur po predpisih o varstvu kulturne dediščine, vključno z poizkopavalnimi analizami in postopki za ohranitev arhiva najdišča; obseg arheoloških raziskav za vsak posamezen poseg določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.
46. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče v širini 15 m (oziroma 40 m zunaj območij naselij) ob reki Krki in v širini 5 m ob preostalih vodotokih.
47. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali do 1,4 m nad njo.
48. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
49. Registrirana kulturna dediščina je kulturna dediščina, ki je vpisana v register kulturne dediščine.
50. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin. Sleme pri dvokapnih in večkapnih objektih poteka vzporedno z daljšo stranico objekta.
51. Soliter je drevo z obsegom 25–30 cm na višini 1 m od tal po saditvi in višino debla med 2,5 in 3,5 m.
52. Stanovanjska stavba je stavba, od katere se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje.
53. Stanovanjska stavba za posebne družbene skupine je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
54. Tlorisni gabarit pomeni zunanje mere objekta, kar vključujejo nosilno konstrukcijo s fasado.
55. Varovalni koridor vodov in naprav GJI obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
56. Varovalni pas GJI obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
57. Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji (stanovanjski blok in podobni stanovanjski objekti).
58. Vinotoč je zidanica, v kateri je del površin namenjen za dejavnost točenja vina.
59. Vplivno območje drevesa je talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani.
60. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.
61. Zazidana površina objekta je določena z navpično projekcijo zunanjih dimenzij stavbe na zemljišču, pri čemer niso vključeni podzemni deli zgradb in sekundarni deli, npr. zunanja stopnišča, zunanje klančine, nadstreški nad vhodi.
62. Zelene površine so naravne in urejene z vegetacijo porasle površine, kot so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene površine in ureditve za potrebe prebivalcev. Namenjene so sooblikovanju podobne naselij, ureditvi okolice objektov in različnim dejavnostim v odprtem prostoru ter prispevajo k splošni kakovosti bivanja v naseljih.
63. Zidanica je kmetijska stavba za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja ter sadja, za pridelavo in shranjevanje vina ter za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja, lahko tudi za občasno bivanje.
64. Železniška postaja je prometno mesto na železniški progi, kjer potekajo komercialna, tehnična in prometna dela. Gre za sestav naprav, tirov, stavb, peronov in drugega, kar je treba za potek prometa.
65. Železniško postajališče je železniški infrastrukturni objekt, ki je po velikosti (tako števila potnikov, števila vlakov kot same velikosti objekta), nudenju storitev in uslug ter pomembnosti, manjši kot železniška postaja.«
66. člen V
67. členu se tretji in četrti odstavek spremenita tako, da se glasita: »

(3)Strategija upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov, tako da: – se v policentričnem urbanem sistemu Slovenije Straža skupaj z Vavto vasjo razvija kot občinsko središče v tesni povezavi z regionalnim središčem Novim mestom, pri katerem se naveže tudi na 3. razvojno os; – v omrežju urbanih naselij Straža krepi povezanost tudi z Dolenjskimi Toplicami in z Žužemberkom; – se z načrtovanjem učinkovitih prometnih mrež, gospodarskih con, območij za družbene in oskrbne dejavnosti ter bivanje in razvoj drugih dejavnosti pospešuje prostorski razvoj; – se na Stražo s primerno delitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami navezuje omrežje drugih naselij v občini; – so v omrežju naselij v občini razmeščene dejavnosti zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva, prometne, trgovske, gostinske, finančne in druge poslovne dejavnosti, kulturne in informativne dejavnosti, možnosti za rekreacijo in šport ter oskrba z energijo in vodo ter proizvodne površine. Funkcije javnega značaja se razmeščajo glede na pogostost njihove rabe in racionalnost njihovega delovanja ter glede na število in strukturo prebivalcev in drugih družbenih in gospodarskih značilnosti ter naravnih in okoljskih pogojev; – lokalno in občinsko središče Straža skupaj z Vavto vasjo zagotavlja prebivalcem teh naselij in njihovih zaledij vsaj možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje; – podeželje postaja razvojno območje in kakovostno bivalno okolje, ki dopolnjuje ponudbo občinskega središča, predvsem v okviru manjših središč (Rumanja vas, Jurka vas in Drganja sela). Zagotavlja se zadržan razvoj manjših podeželskih naselij z zagotavljanjem prostorskih možnosti za gradnjo in za izboljšanje kvalitete bivanja, z ohranjanjem kakovostne podobe vasi; – se zagotavljajo možnosti za rabo naravnih virov, kot so viti pitne vode, geotermični viri, sončna energija in drugi alternativni energetski viri ter ohranjanje prepoznavnih območij – kakovostne krajine in prostorskih razmerij z ohranjanjem kmetijske rabe tal, vključno z ohranjanjem tradicionalne strukture vinogradniških območij ter s preprečevanjem razpršene gradnje.

(4)Strategija upošteva temeljne značilnostih naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine, ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih možnostih, ki so opredeljene na podlagi preveritev prostorskih potencialov in omejitev, predvsem ranljivosti in privlačnosti prostora ter različnih sektorskih omejitev, podanih v smernicah nosilcev urejanja prostora.« 7. člen V 8. členu se na koncu petega odstavka doda besedilo: »in obvodnega prostora Krke in pritokov.« 8. člen V 9. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(2)Zagotavljajo se prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila, različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov predvsem na širšem območju Straže, Potoka, Drganjih sel in v manjši meri v preostalih naseljih, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve poselitvenih območij ter širitve naselij za stanovanja. Pri tem se upoštevajo merila za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov se zagotavlja racionalna raba prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v Straži in Dolnji Straži ter v Jurki vasi, Vavti vasi, Drganjih selih in Rumanji vasi, varčevanje z energijo in materialnimi sredstvi. Stanovanjsko gradnjo se usmerja na območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost.« 9. člen 10. člen se spremeni tako, da se glasi: »

(1)Spodbuja se policentrični razvoj poselitve, ki se usmerja predvsem v okvirna območja naselij, ki so prikazana na karti št. 5 Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora, skladno s Strokovno podlago za naselja v Občini Straža (Acer Novo mesto d.o.o., 2017, 2018) ter Urbanističnim načrtom Straža (Acer Novo mesto d.o.o., junij 2017, julij 2018).

(2)Straža se skupaj z Vavto vasjo razvija kot lokalno in občinsko središče z javnimi dejavnostmi in gospodarskimi conami ter drugimi funkcijami. Naselje se razvija kot gospodarsko, zaposlitveno, upravno, izobraževalno, kulturno in oskrbno središče, z zagotavljanjem zadostnih površin za te dejavnosti in za novo stanovanjsko gradnjo.

(3)Druga naselja (Dolnje Mraševo, Drganja sela, Jurka vas, Loke, Podgora, Potok, Prapreče pri Straži, Rumanja vas in Zalog) se razvijajo kot podeželska naselja in ohranjajo pretežno ruralni značaj s prevladujočim bivanjem in kmetijstvom. Podeželska naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve.

(4)Naselja, v oziroma ob katerih se poudarjeno razvija gospodarske dejavnosti, so Straža (gospodarska cona občinskega pomena Novoles), Zalog (gospodarska cona občinskega pomena Zalog), Vavta vas (gospodarska cona lokalnega pomena Gorjanci), Jurka vas (gospodarska cona lokalnega pomena Jurka vas).

(5)Posebno vlogo v sistemu poselitve imajo posamezne lokacije s turističnim pomenom oziroma potencialom, na katerih se poveča spekter turistične ponudbe, tako vsebinsko (z novimi programi, turistično ponudbo) kot količinsko. Lokacije oziroma območja s turističnim pomenom oziroma potencialom, ki imajo (delno že izraženo) turistično vlogo v omrežju naselij občine so predvsem: Straža z Vavto vasjo, letališče Straža, turistično-storitvena cona Hruševec, Krka z obvodnim prostorom, pristava gradu Luknja, vinogradniški območji Straške gore in Ljubna, širše območje kraške jame Velika Prepadna, biotopi pri Zalogu, obvodni prostor Temenice ipd., turistične kmetije po naseljih in različne tematske poti. Na teh lokacijah oziroma območjih se skladno z naravnimi in ustvarjenimi danostmi, ki so osnova za razvoj turistične ponudbe, vzdržuje obstoječa turistična infrastruktura, ob upoštevanju prostorskih in okoljskih omejitev pa se razvijajo tudi novi programi.

(6)Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij je prikazano v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. I, na karti št. 3 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo ter zasnova prometa, okvirna območja naselij pa so prikazana na listu št. I, na karti št. 5 Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora.« 10. člen V 11. členu se v prvem odstavku briše besedilo »3. razvojno os oziroma«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »

(5)Regionalna kolesarska povezava poteka po dolini Krke proti Dolenjskim Toplicam in Novemu mestu. Kolesarsko omrežje se načrtuje kot kolesarska pot, ki se načrtuje samostojno, ali kot kolesarski pasovi in kolesarske steze, ki se načrtujejo sočasno z načrtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav. V vseh naseljih se zagotovijo površine za varno odvijanje peš prometa.«

1. člen V
2. členu se prvi stavek drugega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Območja prednostnega razvoja kmetijstva je na uravnanih površinah med Stražo in Temenico ter za in med naselji Rumanje vasi in Jurke vasi.«
3. člen V
4. členu se četrti in peti odstavek spremenita tako, da se glasita: »

(4)Na širšem območju Jurke vasi, Vavte vasi in Rumanje vasi (in variantno Potoka) je predvidena izgradnja obvozne ceste, kjer sedanja regionalna cesta poteka skozi naselja. Obvozna cesta razbremeni te vasi tranzitnega prometa ter omogoči enostaven dostop do gospodarskih con in drugih območij za kompleksnejšo gradnjo. Ob obvozni cesti se predvidi tudi izgradnja površin za kolesarje. Do izgradnje obvoznice se uredi križanje obstoječih regionalnih cest v Vavti vasi.

(5)Za zagotovitev povezav Straže z Novim mestom in navezave na

1. razvojno os in na avtocesto Ljubljana–Obrežje se uredi nova cestna povezava na levem bregu Krke do zahodne obvoznice Novega mesta ali variantno na desnem bregu Krke kot podaljšanje obvoznice Vavte vasi in Potoka.« V sedmem odstavku se beseda »javno« nadomesti z besedo »cestno«.
2. člen V
3. členu se tretji odstavek izbriše.
4. člen V
5. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(3)Na območju občine se vzpostavi regionalna kolesarska povezava Dolenjske Toplice–Straža–Novo mesto.«

1. člen V
2. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita: »

(1)V Straži in v gospodarski coni Zalog ter v drugih gospodarskih in oskrbnih conah se zgradi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin, kar se zagotavljala z nivojskimi ureditvami ali s parkirnimi hišami. Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za osebna vozila in kolesarje za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce ali z zagotovitvijo javnega potniškega prometa (postajališče).

(2)Dogradijo se parkirne kapacitete za osebna vozila in kolesarje ob obstoječih javnih objektih in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov, zagotavljajo se tudi parkirna mesta za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprtih javnih površin. Urejene parkovne površine in zelenice se v strnjenem naselju ne namenjajo za parkiranje.« 16. člen V 21. členu se v tretjem odstavku izbriše besedilo »oziroma prestavi na novo lokacijo in ustrezno preuredi«. V četrtem odstavku se na koncu doda besedilo »in kolesarje«. 17. člen V 23. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(5)Vodooskrba občine se bo zagotavljala prek obstoječega vodovodnega sistema, ki se obnovi in modernizira.«

1. člen V
2. členu se v prvem odstavku izbriše besedilo »(novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017)«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »

(2)Obstoječe kanalizacijsko omrežje se dogradi in sanira v skladu z občinskim operativnim načrtom ravnanja z odpadnimi vodami.« 19. člen V 25. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(1)Ravnanje z odpadki se ureja v skladu z občinskimi predpisi o ravnanju z odpadki. Celotno območje Občine Straža ima organizirano odvažanje odpadkov v sklopu CEROD v Leskovcu pri Novem mestu.« 20. člen V 26. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(2)Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskem konceptu. Temeljni dokument oskrbe z energijo je energetski koncept občine.« 21. člen 27. člen se spremeni tako, da se glasi: »

(1)Zagotovita se povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve. Na območju občine se v skladu s Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 vsem gospodinjstvom zagotovi dostop do interneta hitrosti vsaj do 30 Mb/s.

(2)Za zagotavljanje storitev elektronskega omrežja mobilnih komunikacij na celotnem območju občine se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj. Ker se pričakuje povečanje števila baznih postaj, se umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.

(3)Na območju občine so vključena telekomunikacijska vozlišča s pripadajočim medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v podzemni in nadzemni obliki.

(4)Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve.

(5)V strnjenih naseljih se spodbuja izgradnja kabelskih sistemov ter sistemov elektronskega omrežja mobilnih komunikacij. Predvidi se izgradnja komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezna kabelska kanalizacija na področju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.

(6)Območje občine je s televizijskim signalom pokrito z oddajnikom RTV na Trdinovem vrhu.«

1. člen V
2. členu se v tretjem odstavku besedilo »
3. členom (urejanje razpršene poselitve)« nadomesti z besedilom »določili«. V četrtem odstavku se v zadnjem stavku beseda »središča« nadomesti z besedo »jedra«.
4. člen V
5. členu se v petem odstavku na koncu briše besedilo »s strokovno prostorsko preveritvijo«.
6. člen V
7. členu se v tretjem odstavku na koncu doda besedilo »Širitve naselij se načrtujejo kot območja za kompleksno gradnjo na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih, naravovarstvenih, kulturnovarstvenih, infrastrukturnih in drugih omejitev. Manjše širitve se načrtujejo kot zapolnitve in zaokrožitve obstoječih stavbnih zemljišč«.
8. člen V naslovu poglavja »2.5.3 Območja razpršene poselitve« se na koncu doda besedilo »in ureditev zunaj naselij«.
9. člen
10. člen se spremeni tako, da se glasi: »(območja ohranjanja razpršene poselitve in prostorskih ureditev zunaj naselij)

(1)Na območju občine se je kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovala razpršena poselitev kot zaokrožena vinogradniška območja z zidanicami, hrami, vinotoči, vinskimi kletmi, posamičnimi stanovanjskimi stavbami in kmetijami; prikazana so v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listih št. III in V.

(2)Poleg zaokroženih območij razpršene poselitve se na območju občine kot avtohtoni poselitveni vzorec ohranjajo, prenavljajo in zaokrožajo tudi posamični zaselki in kmetije.

(3)Zunaj naselij se ohranjajo in prenavljajo ter zgoščajo in zaokrožajo prostorske ureditve, kot so: – žage in mlini, ribogojnice v obvodnem prostoru Krke in pritokov, – lovske koče, gozdarske koče, planinski domovi, – objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, gradovi, kapelice, znamenja ipd.), – kmetijske stavbe ter njihove skupine (kozolci, čebelnjaki, lovske preže ipd.), – turistični, gostinski, rekreacijski in športni objekti.«

1. člen Naslov
2. člena se spremeni tako, da se glasi »usmeritve za prostorske ureditve zunaj naselij in ohranjanje razpršene poselitve«. V prvem odstavku se beseda »Možna« nadomesti z besedo »Dopustna«. V sedmem odstavku se v prvem stavku pred besedilom »nadomestnih kmetij« doda besedilo »novih oziroma «. V osmem odstavku se pred besedilom »živinorejske farme« doda besedilo »večje kmetije,«.
3. člen V
4. členu se v drugem odstavku besedilo »Razpršeno gradnjo« nadomesti z besedilom »Razpršena gradnja«. Tretji odstavek se briše.
5. člen V
6. členu se v drugem odstavku zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Nove kmetije se gradijo na robu vasi in izjemoma v odprtem krajinskem prostoru, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.«.
7. člen
8. člen se spremeni tako, da se glasi: »(koncept prostorskega razvoja širšega območja Straže)

(1)Za naselje Straža z Vavto vasjo se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.

(2)Straža se še naprej razvija kot močno gospodarsko središče s pomembnimi funkcionalnimi navezavami na druga občinska središča, predvsem pa na Novo mesto. Skladno s tem se zagotavljajo dovolj velike in dobro dostopne ter komunalno opremljene gospodarske cone. Gospodarska cona Novoles se ureja v okvirno obstoječih okvirih in preuredi, tako da se omogoči intenzivnejša izraba zemljišč in objektov za proizvodne dejavnosti, mejne površine proti jedru naselja pa se postopno prestrukturirajo, tako da se vzdolž prometnic načrtujejo urejeni nizi objektov predvsem za storitvene dejavnosti. Gospodarska cona Vavta vas se nameni proizvodnim dejavnostim; ohranja se zeleni pas med gospodarsko cono in pokopališčem.

(3)Poleg nadaljnjega razvoja gospodarskih dejavnosti se na širšem območju Straže razvija tudi turizem s prostočasnimi dejavnostmi, predvsem v navezavi na reko Krko (kamp in kopališče v Straži, kajakaška steza s spremljajočimi ureditvami, na širšem območju Straže pa dostopi do vode, privezi za čolne, sprehajalne poti ob vodi ipd.), na prireditvene prostore in dejavnosti ter na vinogradniško zaledje Straške gore (pohodništvo, vinske ceste, turizem na kmetiji, izletniške kmetije, vinotoči ipd.). Na območju Breza pri Zgornjem Hruševcu je na območju zaklonilnikov za letala predvidena ureditev območja turističnih in centralnih dejavnosti, tako da se zagotovijo površine za kampiranje, razstavne prostor oziroma sejmišče, prireditve in različne oskrbne ter v manjši meri tudi obrtne oziroma storitvene dejavnosti, predvsem take, ki se povezujejo z letališko ali s turistično dejavnostjo.

(4)V Straži se povečata obseg in kakovost območij za družbeno javno infrastrukturo ter trgovine in storitve ter stanovanjske površine za posebne namene (doma za ostarele). Skladno s tem se zagotavljajo zadostne in dobro dostopne ter komunalno opremljene površine oziroma bolje izrabijo obstoječe. S temi dejavnostmi se opremijo predvsem območja jeder in osrednjih ulic v Straži in Vavti vasi. Pri osnovni šoli se zagotovijo dodatne površine za dejavnosti, povezane z delovanjem šole, v bližini osnovne šole pa se južno od regionalne ceste umesti dom za ostarele. Jedro Straže se prenovi in uredi kot osrednji javni prostor naselja s prevladujočimi centralnimi dejavnosti, ki se umestijo tudi v severni in zahodni del gospodarske cone Novoles, ki meji na centralni del naselja Straže. Vzdolž osrednje ulice se preuredita obcestna pozidava in obcestni prostor z drevoredom, trgi in drugimi javnimi odprtimi površinami ter tržnico. V jedru Straže se uredi nov koncept ureditev zelenih in drugih odprtih javnih površin z drevjem, ki se ureja kot linearna poteza skozi celotno jedro naselja in kot povezovalni element med različnimi javnimi programi (družbene dejavnosti, stanovanja, gospodarske dejavnosti, kajakaška steza idr.). Poselitev v Straži se omeji na vznožje Straške gore. V Vavti vasi se preuredi jedro naselja v smislu boljše funkcionalne in oblikovne povezanosti z ureditvami jedra Straže (peš povezava, tudi kot varna pot v šolo, poenotene ureditve odprtih površin ipd.).

(5)V nadaljnjem razvoju Straže se zagotovi ureditev obvozne ceste. Ta je načrtovana kot obvoznica več naselij ob regionalni cesti, tako da se odcepi z regionalne ceste – Soteska–Novo mesto, prečka reko Krko, se pri tem naveže na nov potek obvozne ceste proti Dolenjskim Toplicam in se za Vavto vasjo in Jurko vasjo pri Potoku (variantno pa pri Srebrničah) priključi na obstoječo regionalno cesto proti Novemu mestu. Možen potek obvoznice je tudi trasa, ki se od regionalne ceste R2-419/1203 odcepi v naselju Potok in se nadaljuje preko reke Krke do lokalne ceste LC 295050 Cegelnica–Češča vas–Zalog–Straža na levem bregu Krke in predvideva rekonstrukcijo lokalne ceste do Zaloga in nato poteka po trasi predvidne obvoznice Zalog. Vsa naselja na južnem bregu Krke ter jedro Straže se s tem razbremenijo motečega tranzitnega prometa, ki zdaj poteka po ozki cesti skozi strnjene vasi, hkrati pa se pospeši razvoj območij proti jugu (gospodarski coni v Vavti vasi in Jurki vasi). Za preprečitev negativnih vplivov ceste na stanovanjska območja se po potrebi načrtujejo ustrezni protihrupni ukrepi.

(6)Obstoječe lokalno cestno omrežje se posodobi in ureja v smislu zagotavljanja večje prometne varnosti ter in skladne urbane strukture (predvsem v jedru Straže) ter nadgrajuje v skladu z načrtovanimi širitvami in prenovami pozidave. Uredijo se tudi nove premostitve Krke, površine za pešce in kolesarje ter za mirujoči promet.

(7)Načrtujejo se ukrepi za zagotavljanje varnosti na območju železniške proge in prehodov in za ureditev železniških postaj.

(8)Na območju Straže se poleg širitve območij za gradnjo in prenove za načrtovane dejavnosti zagotovi tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.

(9)Koncept razvoja naselja je prikazan v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. II, na karti Koncept prostorskega razvoja Straže.« 31. člen 40. člen se spremeni tako, da se glasi: »(zasnova prostorskega razvoja kmetijstva)

(1)Spodbujajo se ohranitev poseljenosti podeželja, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti, spodbuja se kmetijska raba zemljišč za ohranjanje kakovostne kulturne krajine. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane s poudarkom na sonaravni pridelavi. Sonaravna kmetijska pridelava se spodbuja na zemljiščih in legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami ter z dobro dostopnostjo. V občini se razvijajo različne kmetijske panoge – živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo, vinogradništvo in zelenjadarstvo. Spodbuja se čebelarstvo.

(2)Poglavitna dejavnost na območju občine je živinoreja v povezavi s poljedelstvom. Pridelava grozdja in vinogradništvo se razvijata na vinogradniških območjih, izjemoma pa tudi zunaj njih. Najboljše vinogradniške lege, ki ležijo med 210 in 450 m n.m.v., so v nagibu nad 20 % in imajo južno do zahodno ekspozicijo, s spodnjim robom zemljišča pa so cca 40 višinskih metrov nad lokalnim dolinskim dnom, se dolgoročno ohranjajo kot najboljša vinogradniška območja. Sadjarstvo se razvija na območjih z ugodnimi razmerami za sadovnjake in tudi na vinogradniških legah.

(3)Glede na bogato biotsko raznovrstnost v občini se na celotnem območju spodbujajo ekološko kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja. Za tovrstne načine kmetovanja so najbolj primerna območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Spodbuja se ohranjanje in širjenje travniških sadovnjakov zlasti z vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in avtohtonih sort sadja.

(4)Izboljševalni ukrepi: Zaradi neugodne parcelne strukture se zlasti na območjih za poljedelstvo, deloma pa tudi na vinogradniških območjih hkrati z melioracijami kmetijskih zemljišč izvajajo komasacije, pri čemer se ohranjajo temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorskih smeri, naravnih koridorjev in logike krajinskih vzorcev. Agromelioracije se lahko izvajajo na celotnem območju občine ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. Za potrebe namakanja kmetijskih površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin oziroma zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. Zadrževalniki in novo oblikovani obvodni prostori se urejajo sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem, da se omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora, npr. raba v rekreativne namene, ribolov in podobno. Na območjih večjih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč ter na drugih območjih, kjer se izkaže interes, se izvedejo komasacije ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.

(5)Usmeritve za kmetovanje glede na omejitve v prostoru: na območju varstva vodnega vira se kmetijska dejavnost omeji glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in živalskih odpadkov, zato bo ponekod potrebna tudi prilagoditev tehnologij v kmetijstvu.

(6)Na območjih izjemnih krajin in na njihovem obrobju je postavitev objektov in naprav za potrebe vrtnarstva oziroma zelenjadarstva (plastenjaki, steklenjaki) dopustna samo na obrobju naselij, in sicer na legah, ki niso vidno izpostavljene, tako da objekti ne bodo vidno moteči. Uvajanje novih, neavtohtonih kultur, ki bi zahtevale specifične ureditve in s tem spremembo krajinskega vzorca, na teh območjih ni dopustno.

(7)Na vinogradniških območjih se vinogradi oziroma sadovnjaki ohranjajo, dopustne so spremembe vrste rabe iz vinograda v sadovnjak ali obratno. Dopustna je izkrčitev gozda zaradi ureditve vinograda ali sadovnjaka. Gozd se varuje tam, kjer ima izrazito varovalno funkcijo (strmine, grape). Dopustna je tudi postavitev objektov in pripadajočih zunanjih ureditev, skladno z drugimi pogoji, ki veljajo za vinogradniška območja in za posamezne PNR.

(8)Večje parcele, na katerih so zgrajene zidanice, je dopustno deliti na manjše parcele le pod pogojem, da meri sklenjena površina trajnega nasada vinograda oziroma sadovnjaka minimalno 30 arov. Izjema je lahko le opredelitev javnih površin. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) mora slediti uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem prostoru. Vpis nove parcele brez lastnega ali pogodbenega dostopa do javne poti ni dovoljen.

(9)Na območjih, kjer so ugodne razmere za razvoj kmetijstva, se po potrebi lahko urejajo zbiralniki padavinske vode in vodna zajetja. Neavtohtone kulture, ki bi zahtevale specifične ureditve, ukrepe in s tem spremembo krajinskih vzorcev, se ne uvajajo.

(10)Spodbuja se prenova starih domačij v naseljih in zunaj naselij za potrebe razvoja kmetij.

(11)Za razvoj obstoječih kmetij se, upoštevajoč prostorske in okoljske omejitve, zagotavljajo površine za razvoj kmetijstva, prednostno na bližnjih oziroma funkcionalno povezanih zemljiščih.

(12)V primerih prostorske in prometne utesnjenosti se omogoči preselitev kmetij, ki se krepijo ali kažejo težnjo po krepitvi, na površine zunaj strnjenih naselij, skladno z določili tega odloka.

(13)Za urejanje novih kmetij se prednostno uporabijo opuščene lokacije domačij. Dopustna je tudi umestitev novih kmetij na območjih naselij na podeželju, izjemoma tudi v odprtem krajinskem prostoru, kjer je to smiselno in sprejemljivo s prostorskega in okoljskega vidika. Za razvoj novih kmetij se zagotavljajo možnosti širitve stavbnih zemljišč v dovolj velikem obsegu, in sicer najmanj 3.000 m² za kmetijo z dejavnostjo pridelovanja poljščin, mešano rastlinsko pridelavo in trajnimi nasadi, najmanj 5.000 m² za mešano živinorejsko kmetijo in 1 ha ali več za prosto rejo živali.

(14)Poleg stavbnih zemljišč se lahko opredeli tudi ustrezen obseg kmetijskih zemljišč, kjer se dopusti postavitev rastlinjakov na kmetijskih zemljiščih. Postavitev kmetijskih objektov, predvsem takih, ki ne potrebujejo priključkov na javno gospodarsko infrastrukturo, se dopusti tudi na kmetijskih zemljiščih, kjer je to sprejemljivo z urbanističnega oziroma prostorskega in okoljskega vidika (npr. tik ob kmetijah, v njihovem zaledju, na funkcionalno povezanih površinah) skladno z določili tega odloka.

(15)Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine smiselno upoštevajo dimenzije in proporci kakovostnih obstoječih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov in drugačni proporci stavb, ki so potrebni zaradi uvajanja sodobnih kmetijskih tehnologij in mehanizacije, so dopustne po predhodni prostorski in okoljski utemeljitvi.

(16)Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki niso neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, omogočajo pa aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična, športna ter rekreacijska infrastruktura ipd.). PIP za umeščanje turizma na kmetiji se presodijo in utemeljijo z urbanističnega vidika, upoštevajoč prostorske in druge razvojne možnosti posameznih kmetij. Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin.

(17)Omogoči se vzpostavljanje kmetijskih zemljišč na površinah v zaraščanju in na degradiranih območjih.

(18)Pri izvajanju kmetijske dejavnosti se upoštevajo omejitve zaradi varstva vodnih virov, narave in kulturne dediščine. Intenzivno gnojenje kmetijskih zemljišč se zmanjšuje na priobalnem območju reke Krke in njenih pritokov ter na drugih površinah, kjer je zaradi konfiguracije terena in strukture tal omogočen hiter in neposreden odtok padavinske vode, onesnažene z gnojili. Za polivanje gnojnice na kmetijskih zemljišč se dosledno upoštevajo predpisane časovne omejitve.« 32. člen V 41. členu se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(7)Gozdne prometnice: Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč. Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno-spravilnimi načrti. Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena, na erodibilnih terenih in večjih nagibih se uredi odvodnjavanje. V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti z elementi, ustreznimi za prevoz gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih prostorov in ramp, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa se upoštevajo ekološke in socialne funkcije gozdov ter ambientalne kakovosti. Vzdrževanje gozdnih cest mora v okviru razpoložljivih sredstev potekati selektivno glede na prometno obremenitev.« 33. člen V 42. členu se v tretjem odstavku na koncu doda besedilo »Nadgrajuje se omrežje kvalitetne gostinske ponudbe ter se povezuje z omrežjem turističnih in prostočasnih dejavnosti, vključuje se v turistično in prostočasno ponudbo.« Četrti odstavek se briše, vsi nadaljnji se preštevilčijo. 34. člen V 43. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(2)V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah se zagotovi utemeljitev ter določitev ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov ter za sprotno in končno sanacijo, prouči se možnost in smotrnost opredelitve novega območja za izkoriščanje mineralnih surovin.« 35. člen 44. člen se spremeni tako, da se glasi: »(zasnova prostorskega razvoja upravljanja z vodami)

(1)Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se upošteva: – da se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost; – da se z ureditvami ne poslabšuje stanje voda in vodni režim oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi; – da se ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima je ob upoštevanju veljavnih predpisov s področja voda možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda; – da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

(2)Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča se splošno rabo vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.

(3)Upravljanje voda: Na območjih pomembnega vpliva poplav in z njimi povezane erozije se ne umeščajo dejavnosti in prostorske ureditve ter posegi, ki so v nasprotju s cilji varstva pred škodljivim delovanjem voda in se upoštevajo omejitve, ki veljajo za posamezno območje poplavne in z njim povezane erozijske nevarnosti. Na poplavnih in erozijskih območjih se prostorske ureditve in dejavnosti izvajajo tako, da se ne sprožijo naravni procesi, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. Redno vzdrževanje vodotokov je usmerjeno k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, kot so jezovi, pragovi in drugi objekti, ki se redno obnavljajo. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo nadomestni habitati.

(4)Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja. Na Krki in pritokih se opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega režima. Vzpostavijo se tudi ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora Krke ter pritokov, vzdržujejo se vodni objekti na teh vodotokih. Sanacija jezov se prioritetno izvaja na Krki in Temenici. Pri neobhodnih oziroma začasnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih mora ostanek pretoka oziroma akumulacija vode zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov – izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in povezanost habitatov vrst, vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej.

(5)Varstvo pred škodljivim delovanjem voda: Zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih zemljišč pred visokimi vodami ter pri tem uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retenzijske površine in mokrišča, vode se zadržujejo predvsem v povirnem delu. Prostorske ureditve na področju vodne infrastrukture, s katerimi se zagotavlja varstvo pred škodljivim delovanjem voda, kadar te vplivajo na območje dveh ali več občin, so prostorske ureditve državnega pomena.

(6)Raba vode in ureditve v obvodnem prostoru: Reka Krka z obvodnim prostorom se skladno s prostorskimi možnostmi nameni turističnim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvaja ob ohranjanju morfoloških značilnosti Krke in obvodnega prostora, značilnosti posameznih ekosistemov ter kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine. Površinske vode se po pomenu, ki ga imajo za upravljanje voda, razvrstijo v

1. in
2. red. Na območju občine je vodotok
3. reda reka Krka, vodotok
4. reda je Temenica in preostali manjši. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah
5. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah
6. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah
7. reda zunaj območij naselij sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno posegati v prostor, razen za izjeme, skladno s predpisi s področja varstva voda in skladno s podrobnejšimi PIP za vodna zemljišča tega odloka. Za izboljšanje kakovosti voda reke Krke se zagotovi izvajanje ukrepov, ki bodo na odseku v celotni občini zagotovili doseganje parametrov za uvrstitev med območja kopalnih voda. Naravna kopališča se skladno z veljavnimi predpisi urejajo na delih Krke, kjer je to mogoče glede na omejitve zaradi varstva narave in voda. Rekreacijska območja se praviloma urejajo le tam, kjer je mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne pomenijo spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov.

(7)Oskrba z vodo: Zagotavlja se ustrezno oskrbo s pitno vodo, varuje se obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter se spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Oskrba s pitno vodo, vodo za gospodarsko rabo in vodo za prostočasne dejavnosti se zagotavlja iz povodja reke Krke. Raziščejo se možnosti za izkoriščanje še neodkritih in nezajetih vodnih virov in toplih izvirov, ki lahko povečajo razvojne potenciale za poselitev ter za turizem in rekreacijo.

(8)Obnovijo in prenovijo se stari mlini in žage ter jezovne zgradbe, ki se lahko namenijo tudi novim rabam, če te rabe zagotavljajo njihov dolgoročni obstoj in niso v nasprotju z režimi varstva in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave ter kulturne dediščine.

(9)Na priobalnih zemljiščih reke Krke se površine za ustavljanje in parkiranje vozil urejajo v okviru naselij in obstoječe prometne mreže. Pri gradnji mostov prek Krke se v največji možni meri zagotavljajo rešitve in ukrepi za ohranjanje naravnih kakovosti Krke.

(10)Na območjih ohranjanja narave, vezanih na vode: – se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti – na vodah in ob njih se omogoča delovanje naravnih procesov, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike (pretočnost, hitrost vodnega toka, naravna struktura dna in brežin vodotoka, obseg poplavnih območij); – se izboljša hidromorfološko stanje reguliranih vodotokov; – se upošteva ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst, ohranja se naravna ohranjenost vodotokov, obstoječih delov razgibanih naravnih brežin, zalivov, mrtvih rokavov, tolmunov in plitvin, mokrišč in vodnih površin v gozdu (mlake, luže in kaluže).« 36. člen V 45. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »

(3)Za zagotavljanje varstva vodnih virov in izboljšanje kakovosti vode reke Krke v smeri opredelitve kopalnih voda se poveča splošna stopnja higienizacije celotnega kraškega hidrografskega območja, ki prispeva s površinskimi in podzemnimi vodami h kakovosti reke Krke. Zagotovi se ustrezna organizacija odvoza grezničnih voda na nadaljnjo predelavo v večje čistilne naprave. Pri vseh posegih v prostor se zagotavlja urejanje površinskega odtoka na način, da se zagotovi ustrezna hitrost oziroma zadrževanje odtoka padavinskih voda v odvodnike.« Sedanji tretji odstavek se preštevilči v četrtega.

1. člen V
2. členu se v drugem odstavku besedilo »predvidi na podlagi preveritev« nadomesti z besedilom »utemelji«. Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi »Razvrednotena vinogradniška območja: za preprečitev nadaljnjih razvrednotenj se omejujejo nadaljnja stanovanjska gradnja na vinogradniških območjih, povečevanje gabaritov in neustrezna arhitekturna tipologija zidanic in počitniških objektov na teh območjih. Neustrezni programi se odstranijo s teh območij, neprimerni objekti se odstranijo ali sanirajo s preoblikovanjem, zmanjšanjem gabaritov, odstranitvijo neustreznih dozidav ipd.«. Sedanji šesti odstavek se preštevilči v sedmega.
3. člen V
4. členu se v prvem odstavku izbriše zadnji stavek.
5. člen V
6. členu se v drugem odstavku izbriše besedilo »zaradi svojih lastnosti«.
7. člen V
8. členu se v četrti alineji izbriše besedilo: »Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti.«
9. člen
10. člen se spremeni tako, da se glasi: »(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita in reševanje)

(1)Objekti morajo biti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območja s predmetno stopnjo potresne ogroženosti.

(2)V vododeficitarnih območjih se prioritetno zagotavlja urejena oskrba z vodo prebivalcem teh območij. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemno povečanje potreb po vodi, se v teh območjih ne načrtujejo.

(3)Pri posegih v prostor se upošteva požarna ogroženost naravnega okolja. Na poseljenih območjih in območjih industrije se posebna pozornost posveti opredelitvi in izvedbi požarnega varovanja.

(4)Poplavna območja so v obvodnem prostoru Krke in Temenice. Posegi v prostor se na teh območjih načrtujejo ob upoštevanju omejitev zaradi poplavne nevarnosti v skladu s predpisi na področju varstva pred poplavami.

(5)V občini so erozijska območja z nizko stopnjo ogroženosti. Na teh območjih se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij in prilagoditev gradenj. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, je treba pridobiti pozitivno geomehansko mnenje in geotehnično poročilo ter zagotoviti izvedbo tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov. Na celotnem območju občine so na erozijskih in plazljivih območjih dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena.

(6)Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtuje nova poselitev in infrastruktura ali prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oziroma poslabšajo. Na poplavnih območjih, ki so že obstoječa stavbna zemljišča, se ne načrtuje nova poselitev in, kjer je to mogoče, tudi ne infrastruktura. Na mestih obstoječih legalno zgrajenih objektov so na podlagi vodnega soglasja oziroma ustreznega dovoljenja pristojnega organa dovoljeni posegi, opredeljeni v predpisih o graditvi objektov in o vodah.

(7)Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti proizvodnje in skladiščenja nevarnih snovi, predvsem na območjih znotraj in v bližini koridorjev prevoza nevarnih snovi na cestnem omrežju, je potrebno razvoj naselij načrtovati in urejati tako, da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so potencialno ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč (promet, vojna).

(8)Na potencialno ogroženih območjih se uveljavlja prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), tako da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč, za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih pa se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah.

(9)Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč. Gradbeni in drugi odpadki se odložijo na za to urejenih površinah oziroma se po potrebi določijo dodatne površine. Ob množičnem poginu živali se kadavri odvažajo na območje pristojne koncesijske službe, ki skrbi za sežig kadavrov. Območja za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev prebivalcev so predvidena ob jugozahodnem delu letališke steze in na lokaciji igrišča pri osnovni šoli in pri »Kočmanu« v Vavti vasi. Heliport in lokaciji za sprejem mednarodne pomoči so predvideni na letališču Straža. Regijski logistični center je v Otovcu v Občini Črnomelj.« 42. člen 52. člen se spremeni tako, da se glasi: »(obramba)

(1)Na območju občine se nahaja območje možne izključne rabe za potrebe obrambe – letališče Straža (Prečna).

(2)Območje možne izključne rabe prostora so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe, ki se jih v primeru izrednega ali vojnega stanja lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje vojske oziroma so za obrambne potrebe v souporabi.

(3)Ureditve za obrambne dejavnosti morajo na teh lokacijah upoštevati veljavno zakonodajo na področju vplivov na okolje.« 43. člen V 53. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(3)Kmetijska in gozdna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe, namenske rabe prostora in resornih podatkov o kakovosti in potencialih kmetijskih in gozdnih zemljišč. Trajno varovana in druga kmetijska zemljišča se določijo na podlagi resornih usmeritev za določanje trajno varovanih in drugih kmetijskih zemljišč in na podlagi podatkov o obstoječih stavbnih zemljiščih ter ob upoštevanju načrtovanega prostorskega razvoja poselitve. Gozdovi s posebnim namenom in varovalni gozdovi se ohranjajo, glede na dejanske razmere in predvideni prostorski razvoj se opredelijo tudi nove površine teh kategorij gozdov.« 44. člen V 56. členu se četrti in peti odstavek spremenita tako, da se glasita: »

(4)Označevanje EUP za območja naselij: – EUP za območja naselij oziroma njihovih delov so označene s tričrkovno oznako, ki izhaja iz imena naselja po Statutu Občine Straža (Uradni list RS, št. 7/07), ter z zaporedno številčno oznako EUP (npr. DST-4). – EUP na območju, ki po registru prostorskih enot (RPE) pripada posameznemu naselju, so označene z enako tričrkovno oznako. – EUP, za katero se pripravi ali je že pripravljen OPPN, je označena še z oznako OPPN (npr. STR-25-OPPN). – EUP, na kateri je predvideno celostno urejanje, je označena še z oznako X (npr. STR-27-X).

(5)Označevanje EUP za območja razpršene poselitve: – EUP za razpršeno poselitev izven vinogradniških območij so označene z oznako imena naselja, v katerega RPE se nahajajo (npr. DOM-2) ter z zaporedno številčno oznako EUP; – EUP za razpršeno poselitev na vinogradniških območjih so označene z oznako VIN (npr. VIN-1), neodvisno od RPE naselij, v katerih se nahajajo, ter z zaporedno številčno oznako EUP.« 45. člen 57. člen se spremeni tako, da se glasi: »(splošna določila o namenski in PNR prostora ter tipologiji gradnje)

(1)Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na: – območja stavbnih zemljišč, – območja kmetijskih zemljišč, – območja gozdnih zemljišč, – območja vodnih zemljišč, – območja drugih zemljišč – območja mineralnih surovin, območja za potrebe varstva pred naravnimi nesrečami, območja zunaj naselij za potrebe obrambe, ostala območja.

(2)Območja osnovne namenske rabe se delijo na območja PNR. Nekatere vrste PNR so še podrobneje razdeljene.

(3)Podrobnejši PIP za območja in površine PNR, določene v preglednici 1, glede namembnosti, tipologije, faktorja izrabe, dopustnih dejavnosti, dopustnih objektov, dopustnih gradenj, meril in pogojev za oblikovanje ter drugih meril in pogojev (v nadaljevanju podrobnejših PIP za posamezne PNR), so opredeljeni v 102. do 113. členu tega odloka.

(4)Javne površine so površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. Praviloma se urejajo na območjih z namensko rabo: prometne površine (PC, PŽ, PO, PL), trgi, parki (ZP), športni parki in igrišča (ZS), gozdovi s posebnim namenom (GP), celinske vode (VC), zelene obvodne površine (ZDo), druge zelene površine (ZD), pokopališča (ZK).

(5)Na območjih veljavnih OPPN so v kartografskem delu tega OPN okvirno (informativno) prikazane prevladujoče PNR. Preglednica 1: Prikaz območij in površin namenske rabe prostora. OBMOČJA OSNOVNE NAMENSKE RABE OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ S – OBMOČJA STANOVANJ SS – stanovanjske površine SSo – urbana stanovanjska pozidava raznolike tipologije SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava SSn – urbana strnjena stanovanjska pozidava SSv – urbana večstanovanjska pozidava SK – površine podeželskega naselja SKs – površine podeželskega naselja SKk – površine kmetij C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI CU – osrednja območja centralnih dejavnosti – jedra naselij CD – območja centralnih dejavnosti CDi – območja dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa CDk – območja kulturnih dejavnosti CDv – območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami CDo – območja trgovskih, oskrbnih, poslovno – storitvenih, gostinskih dejavnosti in manjša obrt I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI IG – gospodarske cone B – POSEBNA OBMOČJA BT – površine za turizem Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN ZS – površine za rekreacijo in šport ZSk – površine za oddih, rekreacijo in šport ob vodi ZP – parki ZD – druge urejene zelene površine ZDo – zelene obvodne površine ZK – pokopališča P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN PC – površine cest PŽ – površine železnic PO – druge prometne površine PL – letališča E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE Av – površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih Az – zidanice in vinske kleti v vinogradniških območjih As – površine razpršene poselitve Ak – površine razpršene poselitve za osamele kmetije Ag – površine razpršene poselitve za kmetijske stavbe OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ G – GOZDNA ZEMLJIŠČA Gg – gozd gospodarskega pomena GV – varovalni gozd Gpr – gozd s posebnim namenom – rezervat OBMOČJA VODA V – POVRŠINSKE VODE VC – celinske vode VI – vodna infrastruktura « 46. člen 58. člen se spremeni tako, da se glasi: »

(1)Dopustna izraba prostora je za načrtovane prostorske ureditve, za katere je to potrebno, določena v podrobnejših PIP za PNR oziroma v posebnih PIP za EUP, in sicer kot FI in FZ. Določena je kot odstotni delež površin odprtih zelenih ali drugih površin (parki, trgi, igrišča), ki služijo skupni rabi prebivalcev območja in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine ali površine, ki služijo uporabi in delovanju objektov (npr. dostopi, dovozi, parkirišča in prostori za ekološke otoke) glede na celotno površino EUP oziroma PNR. za območje posamezne EUP z zahtevano absolutno površino odprtih zelenih ali drugih površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev območja EUP in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine ali površine, ki služijo uporabi in delovanju objektov.

(2)V EUP, kjer DIP ni določena, se upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za dejavnosti, ki so predmet prostorske ureditve.

(3)Pri izračunu Fz in FI se obračunajo vsi zgrajeni objekti na gradbeni parceli. Odstopanje od FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb.«

1. člen
2. člen se spremeni tako, da se glasi: »Namembnost območja EUP je določena z namensko rabo prostora in z dopustnimi dejavnostmi na posameznih PNR.«
3. člen V
4. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(1)Podrobnejši PIP glede dopustnih dejavnosti so podrobno opredeljeni v preglednicah, ki so v

1. do
2. členu tega odloka. Dopustne dejavnosti so v preglednicah opredeljene na podlagi predpisov, nekatera poimenovanja so poenostavljena ali združujejo več kategorij iz predpisov. V primerih, ko v okviru dopustne dejavnosti ni dopustna posamezna podkategorija dejavnosti, je to v
3. do
4. členu tega odloka posebej navedeno.« Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »

(3)Na območjih PNR, kjer se legalno zgrajeni objekti uporabljajo za namen, ki s tem odlokom ni dopusten ali je omejen, se dopusti rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in novogradnja (prizidava, nadzidava) s povečanjem uporabne površine do 20 %. To se ob upoštevanju drugih določil tega odloka dopusti, če je potrebna prilagoditev objekta funkcionalnim zahtevam za izvajanje dejavnosti ali oblikovnemu poenotenju objekta z objekti v okolici ter ob pogoju, da se ne poslabšajo bivalne razmere in stanje okolja.« 49. člen Pred 61. členom se doda nov naslov poglavja, ki se glasi: »3.2.1 Splošna določila za objekte in odprte površine«. 50. člen V 61. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(2)V EUP so na površinah PNR dopustne gradnje pomožnih in začasnih objektov po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNR določena v Prilogi 1 (Preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih podrobnejših namenskih rabah prostora).« Šesti odstavek se izbriše. 51. člen 62. člen se spremeni tako, da se glasi: »(splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del)

(1)Gradnje so gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje, rekonstrukcije in odstranitve objektov. Gradnje so dopustne na območjih PNR skladno s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN.

(2)Gradnje in druga dela so dopustni, če niso v nasprotju s predpisi s področja ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanje zdravja. Za gradnjo ali druga dela, ki posegajo na območje varstvenega režima ali varovanih vrednot okolja in narave, vzpostavljenega na podlagi predpisa, je pred gradnjo treba pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja.

(3)Prenove objektov imajo v primeru kakovostne arhitekture in dediščinskih objektov ter območij prednost pred novogradnjami, pri obojih pa se glede umeščanja, oblikovanja in namembnosti smiselno upošteva prostorski kontekst, ki ga določajo značilnosti tradicionalnih objektov, kot so način umestitve v prostor, prostorski red, dimenzije, razmerja, materiali, arhitekturni elementi in detajli.

(4)Odstranitve so dopustne na območjih PNR, skladno ali ne v nasprotju s PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN. Odstranitve objektov kulturne dediščine so dopustne le, če je v ta namen pridobljeno soglasje pristojnega organa.

(5)Pri nadomestnih gradnjah oziroma novogradnjah na mestu odstranjenega objekta je zamik od prvotne lokacije objekta dopusten v okviru gradbene parcele prvotnega objekta, če: – zaradi geoloških razmer gradnja na prvotni lokaciji ni možna, – se z večjim odmikom od ceste izboljša prometna varnost, – je objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi in odloki, – iz drugih upravičenih razlogov (požarni, poplavni, sanitarni in drugi) gradnja na istem mestu ni možna.

(6)Spremembe namembnosti objektov so dopustne, če so skladne ali niso v nasprotju s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladne z določili OPPN. Dopustne so spremembe namembnosti, skladne s predpisi o graditvi objektov.

(7)Gradnja GJI, vključno s priključki nanjo, je dopustna na vseh PNR, če ni v nasprotju z režimi varstva ali varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave. Na vseh območjih PNR je dopustna gradnja GJI skladno s PIP glede priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro, skladno s PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN.

(8)Rekonstrukcije kot prenove objektov imajo v primeru kakovostne arhitekture in dediščinskih objektov ter območij prednost pred novogradnjami, pri čemer se pri namembnosti in oblikovanju upošteva prostorski kontekst.

(9)Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v kartografskem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), je dopustna izvedba vzdrževalnih del ter rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in sicer le na gradbeni parceli teh objektov. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo PIP glede na namen objekta, ki je določen z upravnim dovoljenjem.

(10)Vzdrževalna dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov.

(11)Za objekte, ki so nedovoljena gradnja, in so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka, so do odstranitve ali pridobitve gradbenega dovoljenja (če je to možno pod pogoji tega odloka) dopustni odstranitev in redna vzdrževalna dela z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.

(12)Na območjih, za katere se pripravi OPPN, so pred sprejemom OPPN na obstoječih gradbenih parcelah dopustni naslednji posegi: – redna in investicijska vzdrževalna dela ter rekonstrukcije obstoječih legalno zgrajenih objektov, – gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe na obstoječih gradbenih parcelah, postavitev začasnih objektov in ograj, – gradnja kmetijsko-gozdarskih objektov na obstoječih gradbenih parcelah kmetije kot nadomestitve obstoječih objektov, – odstranitve obstoječih objektov, – gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN, – prizidave in nadzidave ter spremembe namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov v skladu z določili podrobnejših PIP za posamezne PNR in posebnih PIP za posamezne EUP, – gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, – tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in evidentiranja stanja, – začasne ureditve, kot so parkirišča, zelenice, igrišča, vrtički, ureditve za odvodnjavanje in podobno, pri čemer se njihovo oblikovanje uskladi s splošnimi PIP tega odloka.

(13)Na območjih EUP z oznako X, na katerih je predvideno celostno urejanje, se gradbeno dovoljenje za gradnjo izda na podlagi: – načrta gradbenih parcel s točkami za zakoličbo za celoten EUP, s prikazom interne dostopne poti do vseh gradbenih parcel; načrt gradbenih parcel se pripravi ob upoštevanju faktorja izrabe prostora (FZ, FI) za posamezno območje PNR z oznako X, – odmere zemljiških parcel za dostopne in interne ceste oziroma poti v samostojne zemljiške parcele, ki jim je določena vrsta rabe – pot in – prikaza načina priključevanja vseh gradbenih parcel na GJI in pridobljenega gradbenega dovoljenja za GJI.« 52. člen 63. člen se spremeni tako, da se glasi: »(splošni PIP o legi objektov)

(1)Pri določanju lege objektov se upoštevajo regulacijske črte, ki določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Regulacijske črte so – regulacijske linije, ki razmejujejo površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi, in praviloma sovpadajo z ulično linijo. – Kjer regulacijske črte niso določene v kartografskem delu OPN, se le-te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju; postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice. Na območjih ohranjenih vaških jeder je treba pri določitvi lege stavbe slediti zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, da je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, je treba novo stavbo praviloma locirati na mejo.

(2)Pri določanju kote pritličja objektov na meji z javnim prostorom se zagotovi, da se objekt s pritličjem navezuje na koto javnega prostora, tako da je višinska razlika med koto javnega prostora in pritličjem objekta čim manjša.

(3)Odmiki od javnih zemljišč: nove stavbe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene glede na določila tega odloka v zvezi z regulacijskimi črtami in v skladu s cestnoprometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh določil je dopustno v soglasju z upravljavci cest ter v primerih, ko stavbe sledijo obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.

(4)Na območjih ohranjenih vaških jeder je pri določitvi lege stavb treba slediti zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. Kjer je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, se nova stavba praviloma postavi na mejo.

(5)Odmiki od mej sosednjih zemljiških parcel: – stavbe (nad terenom in pod njim) morajo biti, razen v primeru stavb znotraj niza, od meja sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4 m, – objekti GJI se lahko gradijo do meje sosednjih zemljišč, – na območjih proizvodnih dejavnosti, ki mejijo na območja stanovanj, centralnih dejavnosti in posebnih območij, morajo biti nove stavbe od meje sosednjih gradbenih parcel navedenih območij oddaljene najmanj 5 m, pomožni objekti so od meja sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m, razen ograje, podpornih in opornih zidov, urbane opreme ter parterne ureditve, pri katerih je najbolj izpostavljen del odmaknjen minimalno 0,5 m; odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na okoliška zemljišča, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in če z zmanjšanim odmikom soglašajo lastniki zemljišč v oddaljenosti do 1,5 m od objekta; – odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na okoliška zemljišča, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom soglašajo lastniki vseh zemljišč, ki se nahajajo v oddaljenosti do 4 m od predvidenega objekta; brez soglasja sosedov so na vseh legalno zgrajenih objektih, katerih odmik je manjši od 4,0 m, dovoljeni posegi, ki ne posegajo v to območje in ki ne spreminjajo zunanjih značilnosti objekta znotraj tega območja; – odmiki pomožnih objektov so določeni v 68.–72. členu (poglavja o splošnih določilih za pomožne in začasne objekte ter druge elemente, ki sooblikujejo prostor) tega odloka.

(6)Pri umeščanju objektov se upoštevajo gradbene linije in prečni profili javnih cest. Kjer ti niso določeni v grafičnem delu OPN, se povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih kakovostnih objektov na območju. Postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja, dela naselja ali ulice. Izjema so gručasta naselja oziroma deli naselij, kjer ni razpoznavne gradbene linije; tu velja pravilo, da se stanovanjski objekti umeščajo ob javni prostor, preostali deli domačij pa se oblikujejo po zgledu tradicionalnih gručastih domačij.

(7)Medsebojni odmiki med objekti: nove stavbe morajo biti od obstoječih stavb oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele.

(8)Nizanje objektov v dolžino na gradbeni parceli je sprejemljivo ob pogoju, da so ti funkcionalno in oblikovno smiselno usklajeni medsebojno in glede na širši prostorski kontekst.« 53. člen 64. člen se spremeni tako, da se glasi: »(splošni PIP o gradbenih parcelah)

(1)Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela, ki se ji določi velikost, lega in oblika.

(2)Velikost gradbene parcele se določi tako: – da se na gradbeni parceli opredelijo površine za gradnjo stavb, infrastrukturnih objektov, potrebne parkirne in manipulacijske površine, površine, namenjene zagotavljanju požarne varnosti in zelene in druge odprte površine, opredeljene glede na namen gradnje, – da se upoštevajo s tem odlokom določeni faktorji FZ in FI, najmanjši odmiki od posestnih meja ter splošni PIP o legi objektov, – na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje v jedru naselja) površin iz prve alineje te točke ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se parkirne, manipulacijske in zelene površine zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah.

(3)Lega in oblika gradbene parcele se določi ob upoštevanju PIP o legi objektov, tako da je za predvideno gradnjo možno zagotoviti: – dostop do javne ceste, – minimalno zahtevano komunalno opremo, – skladnost z obstoječo kakovostno oziroma značilno parcelacijo v EUP, – skladnost z obstoječo reliefno razgibanostjo zemljišča, – mehansko odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito ter zaščito okolice, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote.

(4)Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo gradbene parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča), je dopustna le v primeru, če nova zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje gradbene parcele v skladu z določili tega odloka, da se ohranja morebitna značilna zemljiška struktura in da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste.

(5)Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih gradbenih parcel v skladu z določili tega odloka. Pri določanju gradbene parcele ni dopustno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne gradbene parcele, razen če se ti nezazidani deli združijo v gradbeno parcelo že obstoječih objektov ali če ti nezazidani deli predstavljajo dostopno cesto do zalednih zemljišč.

(6)Ne glede na določila prejšnjega odstavka je delitev parcel dopustna za potrebe gradnje GJI.

(7)Širina gradbene parcele na strani, ki meji na javni prostor, se prilagaja tipični širini gradbenih parcel v posameznem naselju.

(8)Stavbam, zgrajenim na podlagi veljavnega dovoljenja za graditev objektov, in stavbam, zgrajenim pred letom 1967, ki pridobivajo uporabno dovoljenje, se določi gradbena parcela, ki poleg stavbišča obsega zemljišča, nujna za uporabo stavbe, kot so določena z drugim in tretjim odstavkom tega člena.

(9)Pri določanju gradbenih parcel obstoječim stavbam, ki gradbene parcele še nimajo določene, se gradbena parcela glede na namembnost objekta določi v površini, ki omogoča rabo objekta ali stavbe ali sklopa objektov z zunanjimi ureditvami.« 54. člen 65. člen se spremeni tako, da se glasi: »(splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov)

(1)Objekti in prostorske ureditve se ob upoštevanju PIP tega odloka prilagodijo tradicionalnim oziroma sodobnim kakovostnim objektom in ureditvam v okolici iste vrste po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, uporabi materialov ter višini kolenčnega zidu in dolžini napušča, oblikovanju frčad, načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugim kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora.

(2)Objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in usklajeni z osnovnim objektom glede gabaritov, naklonov in oblikovanja streh in fasad ter morajo biti praviloma manjši in nižji od osnovnega objekta. Izjema so EUP, v katerih so z določili tega odloka posebej dopustni višinski poudarki oziroma višji gabariti od obstoječih ter obstoječi objekti, ki se rekonstruirajo.

(3)Pri urejanju vaških jeder se upoštevajo tradicionalne strukture ohranjenih kakovostnih jeder s stavbami ter njihova značilna podoba v prostoru (silhuete, robovi). Fasada objekta v vaškem jedru, ki meji na javni prostor jedra naselja, se oblikuje kot glavna fasada in v smislu celovite obravnave javnega prostora (trg, ulica).

(4)Višinski gabariti: Pri določanju višine stavb, vključno s kolenčnimi zidovi, se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP oziroma v vplivnem prostoru, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja in da bodo ustrezno izkoriščene terenske danosti. Etažna višina pritličja je odvisna od vrste in namembnosti objekta in pri stanovanjskih stavbah znaša praviloma do 3,00 m, pri objektih za opravljanje dejavnosti pa je lahko višja, glede na posebnosti posameznih dejavnosti. Podstrešje je lahko izvedeno v dveh etažah ali se lahko izvede nad mansardo, oboje je dopustno pri enakih/nespremenjenih pogojih za višino objekta ter za oblikovanje strehe in strešnih elementov.

(5)Podzemne etaže (kleti) niso nikjer obvezne, razen če to zahteva ta odlok (Az), so pa dopustne na vseh stavbnih zemljiščih, kjer to dopuščajo geomehanske in hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov. Število kletnih etaž ni omejeno. Klet mora biti vkopana vsaj toliko, da je kota pritličja na razgibanem terenu največ 1,40 m nad terenom, na uravnanem terenu pa največ 0,50 m nad terenom; tlorisni gabarit kleti je lahko drugačnih dimenzij od tlorisnega gabarita pritličja.

(6)Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kakovostim oblikovanja osnovne stavbe, tako da se načrtuje oblikovno skladen objekt. Prizidki morajo biti podrejeni osnovnemu objektu in ne smejo presegati tlorisnega ter višinskega gabarita osnovnega objekta Pri nadzidavah se varuje silhueto naselja. Dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dopustne do največjih dopustnih tlorisnih in višinskih gabaritov, določenih v podrobnejših PIP za NRP.

(7)Strehe: oblika, naklon, kritina in smeri slemen, višina kolenčnega zidu, dolžina napušča in oblikovanje frčad se prilagodijo splošni oziroma kakovostni podobi v EUP oziroma v vplivnem območju. Dopustne so kritine opečnih, sivih, grafitno sivih, temno rjavih in črne barve), predvsem takih, ki prevladujejo v okolici. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta in praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice. Dolžina napušča ne sme presegati tradicionalnih oziroma uveljavljenih, lahko pa je manjša. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Kritine na območjih brez javnega vodovoda morajo biti le opečne ali nebarvane betonske, odvisno od tipologije gradnje na območju. Dopustne so ozelenjene strehe in strehe, pokrite z gramozom ali drugimi materiali za izvedbo ravne strehe.

(8)Osvetlitev podstrešnih prostorov oziroma mansard je dopustna s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in se na posamezni strehi poenoteno oblikujejo ter lahko zavzemajo največ tretjino površine strešine. Frčade so lahko dvokapne, trikotne in dvignjene. Na strešinah se dopusti namestitev sončnih sprejemnikov v obsegu do dveh tretjin strešine, ki ne smejo presegati slemena streh, njihov naklon pa mora biti pri strehah z naklonom nad 10º enak naklonu strešine. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ter naprav za pripravo tople vode ni dopustna. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije ter naprav za pripravo tople vode dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je treba pred tem pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

(9)Fasade: pri oblikovanju fasad se upošteva kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve oziroma drugo (struktura, materiali). Na fasadah stanovanjskih, kmetijsko-gozdarskih in infrastrukturnih objektov ter objekti družbenih dejavnosti ni dopustno oglaševanje, dopustni so napisi, ki oglašujejo dejavnost v objektu. Nameščanje klimatskih naprav na glavni fasadi ni dopustno. Ob javnih površinah se ob upoštevanju regulacijskih črt zagotovi glavna fasada stavbe, ki se oblikuje glede na pomen in značaj javnega prostora. Zadnje fasade objektov in servisne manipulacijske površine se načeloma (če je to možno urediti drugje na gradbeni parceli) ne urejajo ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi, igrišča.

(10)Barve fasad: Če s tem odlokom ali režimi varovanja ni določeno drugače, je dopustna uporaba svetlih barv, kot so bele, peščene, drap, svetlo sive ipd., dopustna je tudi uporaba svetlejših odtenkov zemeljskih barv, da se doseže kakovostna in usklajena barvna slika na samem objektu in njegovo skladnost s kakovostno oblikovanimi fasadami v okolici. Ni dopustna uporaba signalnih oziroma živih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne (npr. citronsko rumena, živo vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra, živo oranžna in živo rdeča in podobne). Ni dopustna kombinacija navedenih in drugih signalnih oziroma izrazito živih barv med seboj. Izjemoma so močne barve dopustne, kadar so tradicionalne (npr. oker, opečna) in če so kombinirane s temnejšimi barvami (npr. siva, temno siva). Niso dopustne poslikave fasad, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(11)Objekti in površine v javni rabi se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.

(12)Faktor izrabe gradbene parcele (FI) in faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) sta kot pogoja glede velikosti objektov določena v podrobnejših PIP za posamezno PNR. Odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb. Kadar FI in FZ nista določena s tem odlokom, se glede izrabe in zazidanosti gradbene parcele upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za projektiranje objektov.

(13)Podrobnejši PIP glede oblikovanja objektov so opredeljeni v preglednicah v

1. do
2. členu tega odloka. Določila tega odloka glede velikosti objektov (horizontalni in vertikalni gabariti ter nakloni in oblike streh) veljajo za novogradnje; v primeru rekonstrukcije obstoječih legalno zgrajenih objektov se lahko ohranjajo obstoječe dimenzije, dopustne pa so tudi dozidave, ob upoštevanju prvega odstavka tega člena in določili
3. člena tega odloka.

(14)Odstopanja od splošnih in podrobnejših PIP o velikosti in oblikovanju objektov so dopustna: – za kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se določi v OPPN, – pri dominantah v prostoru (cerkve, kapelice, spominska obeležja in podobno), pri objektih javnega pomena, – skladno s posebnimi PIP za posamezne EUP, – kadar se ustvarjajo nove povezave ali odprte površine v prostoru (cestni koridorji, trgi ipd.).« 55. člen 66. člen se spremeni tako, da se glasi: »(splošni PIP o oblikovanju okolice objektov, zasaditvah in urejanju odprtih površin)

(1)Na vseh območjih se ohranja avtohtona vegetacija, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev, eksotične vrste (npr. zlatolistne, srebrnolistne) niso dopustne. Tujerodne invazivne vrste se ne uporabljajo. V okolici objektov v javni rabi in na območjih stanovanj je prepovedano uporabljati visokoalergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele.

(2)Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja. Pri urejanju okolice objektov se upošteva obstoječa konfiguracija terena. Na posamezni parceli so dopustni nasipi in vkopi do 3 m višine oziroma globine.

(3)Višinske razlike na zemljišču se praviloma urejajo s travnatimi brežinami. V primerih, ko drugačna zavarovanja brežin niso možna, so dopustni gradnja opornih zidov, armirane brežine in kamnite zložbe do višine 1,5 m. Gradnja višjega opornega zidu oziroma ukrepa je dopustna le v primerih, ko gre za gradnjo javnih objektov in naprav, na območjih, pretežno namenjenih predelovalnim, proizvodnim in industrijskim dejavnostim, kadar gre za ukrep varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali kadar inženirski geolog oziroma geomehanik ugotovi nevarnost rušenja terena in ni možnosti za izvedbo brežin, biološko inženirskih ali drugih ukrepov ali v primeru, ko se oporni zid izvede kot nadaljevanje zunanje stene objekta, ki pa ne sme biti daljša od najdaljše stranice stavbe, ter za zavarovanje terena ob njem in kadar gre za ureditev in sanacijo obstoječih gradenj. Gradnja višjega opornega zidu, armirane brežine in kamnite zložbe je dovoljena tudi v primerih, če je oporni zid oziroma ukrep sestavni del objekta in ni vidno izpostavljen. Če je višina novega opornega zidu večja od 2,0 m in ta ukrep ni sestavni del objekta, mora biti njegovo oblikovanje obvezno predmet projektne rešitve, pri kateri sodeluje arhitekt ali krajinski arhitekt, ki določi arhitekturno oblikovanje in ozelenitev skladno z oblikovanjem obcestnega prostora oziroma okoliških ureditev in pozidave.

(4)Za tlakovanje javnih površin in površin ob javnih objektih se uporabljajo kakovostni, trajni materiali in se zagotovi kakovostno oblikovanje, ki mora biti usklajeno z arhitekturnimi in urbanističnimi elementi objektov in ureditev. Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z arhitekturo objektov, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Ni dopustna uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov.

(5)Območje tlakovanega dela gradbene parcele je treba, ob upoštevanju zahtev za varstvo voda pred onesnaženji, v čim večji meri tlakovati s propustnimi materiali. Načrtovati je treba prostorske ureditve za zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.

(6)V primeru urejanja novih asfaltnih in tlakovanih površin s površino, večjo od 3000 m 2 , se preveri vpliv na vodni režim na podlagi hidrološko-hidravličnega izračuna.

(7)Pri urejanju okolice objektov in javnih površin je treba med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(8)Pri urejanju zelenih površin je treba: – upoštevati značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje za obstoječo in načrtovano vegetacijo, – zagotoviti oblikovno skladnost in povezanost z okolico, – zagotoviti programsko ustreznost glede na namensko rabo in dejavnost ter vse uporabniške skupine, vključno z otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter ljudmi s posebnimi potrebami, – upoštevati trajnostne zahteve, predvsem glede izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje voda in – zagotoviti, da zasaditve ne ovirajo prometne varnosti oziroma preglednosti.

(9)Na javnih odprtih površinah se ohranjajo posamična obstoječa drevesa in živice. Za izvajanje gradbenih del v vplivnem območju dreves s premerom debla nad 20 cm je treba izdelati načrt zavarovanja, v primeru poškodovanja pa izvesti ustrezne sanacijske ukrepe. Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, jih je treba nadomestiti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo ali pa zasaditev izvajati skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev.

(10)Na območju naselij se drevesna vegetacija (visokodebelni sadovnjaki, posamezna drevesa, skupine dreves, obrežna vegetacija ipd.) v čim večji meri ohranja. Odstranitev dreves z javnih površin in pomembnih dreves, ki sooblikujejo javni prostor in podobo naselja, je dopustna le na podlagi soglasja organa občine, pristojnega za urejanje prostora. Zagotovijo se tudi nadomestne in druge nove zasaditve.

(11)Minimalni pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječe in načrtovane vegetacije: v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Najmanjša netlakovana odprtina za prehajanje zraka in vode je 3 m 2 na drevo. Ta površina ne sme biti povozna. Kadar to tehnično ni izvedljivo, je dopustna drugačna oblika ureditev za zračenje in vlaženje tal.

(12)Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je najmanj 2 m, če ni s posebnim predpisom drugače določeno.

(13)Gradbišča ni dopustno organizirati na vplivnem območju obstoječih dreves. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni izvedljivo, je treba z načrtom zavarovanja predvideti ustrezne varnostne ukrepe in zagotoviti sanacijo poškodovanih dreves oziroma nadomestitev uničenih dreves s primerljivo vrsto, in sicer z vsaj 5-letno sadiko.

(14)Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti z enako vrsto in z uporabo najmanj 5-letnih, drevoredno vzgojenih sadik z višino debla, primerljivo z drugimi drevesi v drevoredu.

(15)Živa meja ob cestišču je lahko visoka največ 100 cm, merjeno od nivoja cestišča do vrha žive meje. Če je med voziščem in živo mejo pločnik, mora biti zasajena najmanj 50 cm od zunanjega roba pločnika. Če je živa meja ali drevo ob vozišču, morata biti zasajena najmanj 100 cm od roba vozišča, tako da v polni rastni dobi ne sega v profil vozišča. Žive meje, grmovnice in drevesa ne smejo ovirati preglednosti v prometu. Drevesa ne smejo segati nad vozišče tako, da bi ovirala promet.

(16)Zasaditve površin v javni rabi morajo vključevati drevesno in grmovno vegetacijo, pri čemer so minimalni pogoji naslednji: – parkirišča na nivoju terena: 1 funkcionalno drevo z višino krošnje najmanj 2,5 m na 5 parkirnih mest, če parkirišče leži tik ob drevoredu ali drugi javni odprti površini, porasli z drevesi, je število dreves na parkirišču lahko smiselno manjše; drevesa morajo biti po parkirišču enakomerno razporejena, – ob mestnih vpadnicah in drugih cestah se lahko zasadijo drevoredi; praviloma se zasajajo obojestranski drevoredi, enostranski le v primerih, ko je profil ceste tako določen s tem odlokom, in v primerih, v katerih zaradi prostorske utesnjenosti to ni mogoče, – zasaditve površin v javni rabi se izvajajo s funkcionalnimi drevesi ali soliterji.

(17)Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostnozdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal, sušo in sol. Minimalni pogoji so: – na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin, – pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst (topol in vrba z izjemo obvodnega prostora in jesenolistni javor) in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce skladno z določili pristojnih služb za varstvo rastlin, – na ekološko pomembnih območjih in na območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija, – uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah ter v okviru zelenic ob objektih namenjenih javni rabi, – spodbujajo se ureditve in zasaditve z medovitimi rastlinami.

(18)Za pridobitev dovoljenja s področja graditve objektov oziroma izvedbo posegov je treba izdelati krajinsko-arhitekturne rešitve, ki so sestavni del projektne dokumentacije za urejanje: – površin v sklopu novogradenj in celovitih prenov uličnega prostora, – javnih zelenih površin, drugih (neprometnih) površin v javni rabi oziroma površin ob objektih v javni rabi, – zelenih in drugih površin v skupni rabi na območjih, za katera se pripravi OPPN.« 56. člen 67. člen se spremeni tako, da se glasi: »(splošni PIP o urejanju odprtih, zelenih in drugih površin)

(1)Za vsako stanovanje v stavbi s šest ali več stanovanji je treba zagotoviti najmanj 15 m 2 zelenih površin. Od tega mora biti najmanj 2,5 m 2 površin namenjenih za počitek stanovalcev, najmanj 5 m 2 površin zagotovljenih za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov ter najmanj 7,5 m 2 površin namenjenih in urejenih za igro mlajših otrok (do 12 let), in sicer 4 m 2 za igralne površine (opremljeno igrišče) in 3,5 m 2 za zelene površine.

(2)Površine za igro mlajših otrok so oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov do 300 m.

(3)Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m 2 , najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov pa 1000 m 2 . Igrišča za igro otrok morajo biti odmaknjena od prometnic ali od njih ločena z ograjo.

(4)Za stanovanjsko stavbo za posebne namene se zagotovi na vsako posteljo najmanj 8 m 2 zelenih površin.

(5)Če na gradbeni parceli stavbe s šestimi ali več stanovanji ni prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnih zelenih površin, mora investitor manjkajoče zelene površine, razen površin za mlajše otroke (7,5 m 2 na stanovanje), zagotoviti na drugi ustrezni lokaciji, ki je od stavbe oddaljena do 200 m, tako da bo stanovalcem omogočena njihova trajna uporaba.

(6)Normativi iz zgornjih odstavkov se ne uporabljajo, kadar se nova stanovanja (do pet stanovanj) pridobijo z rekonstrukcijo obstoječih stavb na območju naselja. Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa kakovostna drevesa, ki imajo pomembno vlogo v prostoru, se odstranjena drevesa praviloma nadomestijo na območju gradbene parcele novega objekta v skladu z njegovo namembnostjo in obsegom zelenih površin na parceli, v skladu s štirinajstim odstavkom 66. člena.

(7)Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve gradbene parcele objekta.

(8)Površine v javni rabi in dostopi do javnih objektov ter parkirne površine se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.«

1. člen Pred
2. členom se doda nov naslov poglavja, ki se glasi: »3.2.2 Splošna določila za pomožne in začasne objekte ter druge elemente, ki sooblikujejo prostor«.
3. člen
4. člen se spremeni tako, da se glasi: »(pomožni objekti)

(1)Vrste dopustnih pomožnih objektov so opredeljene v preglednicah v prilogi tega odloka, ki določa dopustne objekte na posameznih podrobnih namenskih rabah prostora. Pomožni objekti se, razen če ta odlok določa drugače, gradijo kot nezahtevni in enostavni objekti.

(2)V primeru, da se pomožni objekti gradijo v večjih gabaritih, kot je določeno s predpisi, se gradijo kot manj zahtevni objekti, vendar zanje, razen določila o tlorisni velikosti, veljajo določila členov 68 do 72 za pomožne in začasne objekte.

(3)Za oblikovanje pomožnih objektov se ne glede na vrsto PNR smiselno uporabljajo členi 63 do 67 tega odloka, če s posebnimi PIP ni drugače določeno.

(4)Na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je gradnja pomožnih objektov dopustna skladno s PIP za varstvo kulturne dediščine in soglasjem pristojnega zavoda.«

1. člen Za
2. členom se dodajo štirje novi členi, ki se glasijo: »
3. člen (splošni PIP za gradnjo pomožnih objektov na območjih stanovanjske rabe)

(1)Na gradbeni parceli, ki pripada osnovni stanovanjski stavbi, se lahko zgradi največ po en nadzemni pomožni objekt iste vrste; z izjemo namenskih rab SKs in SKk za objekte za potrebe kmetije skupna površina vseh pomožnih objektov, ki so stavbe, na gradbeni parceli ne sme presegati 90 m 2 in dopustne FZ.

(2)V primeru obcestne pozidave gradnja objektov, razen vetrolovov, pergol in nadstreškov v obliki pergole, med javno potjo in gradbeno linijo oziroma glavnim objektom ni dopustna.

(3)Določila za oblikovanje: – oblikujejo in postavljajo se v skladu z določili za zahtevne in manj zahtevne objekte v okviru gradbene parcele in osnovnega objekta oziroma EUP, tako da so v razmerjih, oblikah in materialih usklajeni z osnovnimi in drugimi objekti na parceli, – etažnost je pritlična, praviloma brez kleti, – strehe so lahko ravne ali nižjega naklona (do 6 stopinj) ali pa usklajene z naklonom strehe osnovnega objekta, če ta ustreza določilom odloka, – če je pomožni objekt prostostoječ, je sleme strehe v smeri daljše stranice, – čopi niso dopustni, – strešne frčade niso dopustne, – strešna kritina je usklajena s kritino osnovne stavbe, pri naklonih, nižjih od 6 stopinj je lahko druge vrste.

(4)Pergola in brajda sta prostostoječi ali naslonjeni na osnovni objekt ter namenjeni senčenju in opori plezalk, sadnega drevja ali vinske trte; sestavljeni sta iz vertikalnih stebrov in prečnih horizontalnih elementov.

(5)Nadstrešek je pretežno odprta stavba, ki je prostostoječa ali naslonjena na osnovni objekt, lahko tudi zgolj streha brez lastnih podpor, pritrjena na stavbo. Streha je ravna ali nižjega naklona (do 6 stopinj) ali z naklonom, usklajenim z naklonom strehe osnovnega objekta, če ta ustreza določilom odloka. Namembnost nadstreška je skladna s splošnimi PIP za podrobno namensko rabo prostora. 70. člen (splošni PIP za gradnjo pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov – stavb)

(1)Pomožni kmetijsko gozdarski objekti so praviloma zgrajeni kot posamična gradnja.

(2)Zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnih zemljišč, ki je v lasti ali najemu kmetije, in je vpisana v register kmetijskih gospodarstev, se pomožni objekti lahko gradijo tudi na območju v 40 m pasu kmetijskih zemljišč, ki obkrožajo območja stavbnih zemljišč te kmetije ali naselja, v katerem so osnovni objekti te kmetije s PNR SKs, SKk, Av, As, Ak ali Ag. Pri tem se upošteva pogoj, da na istem območju stavbnih zemljišč graditelj izkaže lastništvo gradbene parcele ter da je zgornja meja faktorja zazidanosti te gradbene parcele že izpolnjena ali pa se v projektni dokumentaciji dokaže, da sta konfiguracija terena ali oblika parcele neprimerna za postavitev dodatnih objektov in pod pogojem, da je tak objekt nujen za delovanje kmetije in da ne ruši prostorskega reda na skladno oblikovanih robovih naselij ter da ne gre za vinogradniško območje. Na kmetijskih zemljiščih so tudi zunaj 40 m pasu dopustne ureditve zadrževalnikov vode in zbiralnikov padavinske vode za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč in napajanja živine ter gradnja čebelnjakov, krmišč in rastlinjakov. Na kmetijskih zemljiščih sta dopustni rekonstrukcija in nadomestna gradnja kozolcev obstoječih dimenzij na istih lokacijah, oziroma se lahko prestavijo v radiju 50 m, če se s tem izboljša raba kmetijskih zemljišč.

(3)Krmišča in staje zunaj območij stavbnih zemljišč so namenjena krmljenju in zavetju živine oziroma drobnice v času, ko primanjkuje paše in med prezimovanjem živali na pašnikih. Urejajo se kot na vse strani odprti objekti velikosti do 50 m 2 , brez posebej utrjenih tal, z lahko montažno streho na opornikih.

(4)Čebelnjak je pritličen objekt v leseni izvedbi, lahko je premičen ali stalni objekt za postavitev čebeljih panjev s čebeljimi družinami. Proporci in oblikovanje objekta povzemajo slovenski tip čebelnjakov. Zunanja dolžina objekta z asimetrično streho ne sme presegati 6 m. Čebelnjaki zunaj območij stavbnih zemljišč so premični ali postavljeni na točkovnih temeljih. Čebelnjaki, ki so namenjeni samo postavitvi panjev, povzemajo obliko tradicionalnega slovenskega čebelnjaka, v urbanem okolju pa so lahko tudi sodobne oblike. Čebelnjaki, ki služijo tudi točenju medu in/ali apiterapiji, imajo simetrično dvokapnico z naklonom 35–45 stopinj. Lokacije čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev je dopustna na podlagi pozitivnega mnenja čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem bi stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, da je zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red in da je investitor vpisan v priznano rejsko organizacijo za kranjsko čebelo.

(5)Lovske preže imajo uporabno etažo na dvignjeni leseni konstrukciji, uporabna površina ne sme presegati 4 m 2 , izvedene so v lesu.

(6)Ribogojnice so na kmetijskih zemljiščih dopustne samo v primeru, da so v 40 m pasu od stavbnih zemljišč. Ribogojnice so sprejemljive ob pogoju, da se ob odvzemu vode v matični strugi še vedno zagotavlja ekološko sprejemljiv pretok.

(7)Oblikovanje objektov je skladno z določili tega odloka za oblikovanje gospodarskih objektov glede na posamezno namensko rabo oziroma tipologijo oblikovanja stavbe. V kolikor se tak objekt gradi na kmetijskih zemljiščih, se smiselno upošteva oblikovanje bližnje namenske rabe oziroma tipologije oblikovanja. 71. člen (splošni PIP za gradnjo preostalih pomožnih objektov)

(1)Ograje: povzemajo tip in material kakovostnih oziroma značilnih obstoječih ograj območja EUP, na katerem se nahajajo. Uporabljajo se žive meje iz avtohtonega grmičevja, kot so gaber, kalina in podobno, ter žične, kovinske ali lesene ograje. Zidovi so dopustni do višine 0,5 m, višji pa samo, če so oblikovani kot del osnovnega objekta. Medsosedske ograje v naseljih ne smejo presegati višine 1,80 m.

(2)Zidovi: oporni in podporni zidovi se arhitekturno oblikujejo, izvedejo v vidnem betonu ali kamnu ter oblikovno uskladijo s kakovostno oblikovanimi okoliškimi objekti na gradbeni parceli in v soseščini ter z elementi urbane opreme naselja; zidovi višine nad 0,5 m se ozelenijo.

(3)Rezervoarji: na vinogradniških območjih zbiralniki za kapnico ali greznice na smejo biti posebej nadkriti, razen če gre za brajde. V kolikor so vidno izpostavljeni, morajo biti rezervoarji za gorivo in rezervoarji za vodo (kapnice) vkopani.

(4)Spominsko obeležje v obliki kapelice se oblikuje sodobno, a po vzoru tradicionalnih v bližnjem prostoru; strehe so lahko simetrične dvokapnice, dopustne so tudi trikapne strehe, naklon je od 40 do 50 stopinj, kritina je opečni zareznik, bobrovec, lesene skodle, baker ali rjava pločevina.

(5)Pomožni infrastrukturni objekti: dopustna je gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje EUP ali prečkajo EUP, ob upoštevanju drugih določil tega odloka. Protihrupne ograje se na območjih naselij lahko gradijo le do višine 2,20 m od nivelete ceste, če ni s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno drugače. Gradnja protihrupnih ograj je dopustna le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravnih hrupa in arhitekturnih ali krajinsko-arhitekturnih rešitev, pri čemer se zagotovi oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora in okoliške pozidave ter ustrezno oblikovanje in zasaditve za zakrivanje ograj v pogledih iz okoliških objektov prostora ter okoliške pozidave. Palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da niso vidno moteče.

(6)Objekte in naprave za oglaševanje na javnih površinah je dopustno postavljati v skladu z določili občinskega predpisa o oglaševanju, ki se smiselno uporablja tudi za objekte in naprave za oglaševanje na zasebnih površinah na območjih, vizualno izpostavljenih javnemu prostoru (vstopne osi v naselja, križišča). Objektov in naprav za oglaševanje ni dopustno postavljati na območjih s tradicionalno tipologijo gradnje in na vseh objektih s tradicionalno tipologijo. Ni dopustna uporaba urbane opreme v obliki kozolca ali podobnih konstrukcij.

(7)Ekološki otoki – zbiralnice ločenih frakcij se umeščajo na vidno neizpostavljene lokacije, zunaj ožjih središč naselij, oblikovno so poenoteni, umestijo se v posebej v ta namen oblikovane objekte oziroma ureditve zastrejo se z zasloni ali prislonijo k zidu, brežini, ograji; pri umestitvi in oblikovanju objekta in urbane opreme se upošteva lokalni kontekst.

(8)Gostinski vrt je odprt grajen objekt, sestavljen iz utrjene ali tlakovane površine, z ograjami in opremo za zaščito pred vremenskimi vplivi, hkrati je to odprta površina in je na stalnem mestu. 72. člen (splošni PIP za začasne objekte in druge elemente, ki sooblikujejo prostor)

(1)Začasni objekti se postavljajo za čas prireditve ali sezonske turistične ponudbe oziroma drugih občasnih dejavnosti in se odstranijo po končani letni sezoni oziroma dogodku, zemljišče pa se vzpostavi v prvotno stanje.

(2)K drugim elementom, ki sooblikujejo prostor, prištevamo vse tisto, kar vpliva na vizualno podobo prostora in se po gradbeni zakonodaji ne smatra kot objekt.

(3)Začasni objekti in naprave (npr. zabojniki – kontejnerji, kioski, šotorišča, pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo in montažni šotori, premični panoji za oglaševanje, stroji oziroma naprave ter okrasni elementi na javnih površinah) so v primeru, da gre za turistično in gostinsko rabo, dopustni samo v času posamezne turistične sezone. Začasni objekti za prodajalne, skladišča in sanitarije, vratarnice – recepcije so dopustni glede na podrobno namensko rabo prostora ali posebnimi PIP za posamezne EUP. V okviru gospodarskih con z namensko rabo IP in IG so začasni objekti dopustni tudi za daljše obdobje, če gre za proizvodne in poslovne dejavnosti ter kot tehnološki in skladiščni objekti, pri čemer morajo biti gabariti in oblikovanje usklajeni z merili za oblikovanje stavb. Navedeni začasni objekti in naprave se lahko postavijo samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, pri njihovi postavitvi pa je treba upoštevati pogoje, ki veljajo na posameznem zemljišču glede postavitve objektov ter njihovih gabaritov in barv.

(4)Izvenstandardne oblike nastanitve, kot so glamping hišice, mobilne hišice, hiške na drevesih, vinski sodi in podobno, so dopustne kot dopolnilna ponudba obstoječega gostinskega obrata, turističnega objekta ali kmetije v njegovi neposredni bližini, izjemoma pa lahko tudi na dislocirani lokaciji skladno z določili tega odloka. Lahko se postavijo na stavbna zemljišča ali izjemoma na druga zemljišča, če to določajo posebni PIP v tem odloku. Taki objekti niso dopustni na vinogradniških območjih. Oblikovanje takih objektov oziroma naprav naj sledi značilni lokalni tipologiji objektov.

(5)Vrtine za raziskave: na celotnem območju občine so ob upoštevanju vseh režimov dopustne raziskave in izraba geotermičnih virov pod pogojem, da trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju ter ne spreminjajo podobe prostora in da se po izvedbi zemljišča vrnejo v prvotno stanje z izjemo ureditve ustja vrtine.« Vsi naslednji členi se preštevilčijo. 60. člen V 70. členu se prva dva odstavka spremenita tako, da se glasita: »

(1)GJI se načrtuje, gradi, obratuje in vzdržuje v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.

(2)Posegi na GJI ter posegi v varovalnem pasu GJI, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI.« 61. člen V 71. členu se deveti odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(9)Na cestah, ki jim minimalni prečni profil v prejšnjem odstavku tega člena ni določen, se na: – glavnih in regionalnih cestah vzpostavlja standard vsaj minimalnega prečnega profila za javno cesto na območju potekov skozi naselja v naslednjem profilu: vozišče 2 x 2,50 do 3,25 m, varovalni pas 0,50 m oziroma 1,00 m, kolesarska steza 2 x 1,00 m, hodnik za pešce 2 x 1,50 m in bankine 0,50 m do 1,00 m; – lokalnih cestah vzpostavlja standard vsaj minimalnega profila z voziščem 2 x 2,50 m in bankino 2 x 0,75 m zunaj naselij; v naseljih 2 x 2,50 m, varovalni pas 0,50 m in/ali kolesarska steza širine 2 x 1,00 m in/ali hodnik za pešce širine 1,50 m, ter bankine 0,50 m oziroma 0,75 m; – kolesarskih poteh vzpostavlja standard širine 2,5 m do 3,5 m in bankine 2 x 0,25 m ter na peš poteh širine 2,00 m in bankina 2 x 0,25 m.« Doda se nov deseti odstavek, ki se glasi: »

(10)Status stavbnega zemljišča z namensko rabo PC (površine ceste) imajo vse površine, ki so za posamezne kategorije prometnic določene v tem členu, pri čemer to velja za cestni svet prometnic, katerih osi so tudi prikazane v Prikazu območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture in za kasneje kategorizirane prometnice.« Vsi naslednji odstavki se preštevilčijo. Zadnji odstavek se izbriše. 62. člen 72. člen se spremeni tako, da se glasi: »(splošni PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1)Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti je treba na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest (PM), kot je razvidno iz spodnje preglednice. Zagotavljajo se na parkirnih površinah, garažnih mestih ali garažah v kletnih in preostalih etažah. Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se manjkajoča PM zagotavljajo na javnih, zasebnih ali skupnih površinah, zagotovljenih za ta namen. Število zahtevanih parkirnih mest, navedeno v spodnji preglednici, je lahko tudi manjše, če se dokaže, da takšno število ni potrebno glede na druge ukrepe v okviru zagotavljanja trajnostne mobilnosti.

(2)Na parkiriščih so dopustne ureditve za polnjenje električnih avtomobilov.

(3)Pri večstanovanjskih stavbah je treba čim več PM zagotavljati v kleteh stavb oziroma v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah, tako da se ohranja več zelenih površin ob stavbah in zagotavlja večja bivalna kakovost območja.

(4)Pod obstoječimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati.

(5)Parkirne ploščadi z več kot 5 PM se ozelenijo z zasaditvijo dreves po splošnih PIP tega odloka o zasaditvah in urejanju javnih odprtih površin.

(6)Površine PM, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ogradijo se z betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj, kjer so ti zahtevani skladno s predpisi.

(7)PM, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je treba odstraniti na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.

(8)PM in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno na območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti.

(9)Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo imeti na terenu streho garaže urejeno kot javno površino, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno.

(10)Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.

(11)Na vseh javnih parkiriščih je treba, skladno s predpisi, zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe.

(12)Pri določanju PM za stavbe, namenjene javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je treba zagotoviti 5 % PM za funkcionalno ovirane osebe. V primeru, da je PM v objektu manj kot 20, je treba zagotoviti 1 PM za funkcionalno ovirane osebe.

(13)Če posebni predpis ne določa drugače, se pri določanju PM večstanovanjskih stavb zagotavlja na vsako deseto stanovanje eno PM za funkcionalno ovirane osebe.

(14)Na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni rabi, je treba zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila. Zadostno število parkirnih mest (PM) je razvidno iz preglednice.

(15)Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena parkirna mesta za zaposlene in obiskovalce.

(16)Če posebni predpis ne določa drugače, se glede na namembnosti objektov ali dejavnosti pri izračunu PM upošteva naslednje najmanjše število PM: Preglednica 3: Število zahtevanih PM po vrstah objektov Vrste objektov Število PM za motorni promet Število PM za kolesarski promet 1. STAVBE Enostanovanjske stavbe 2 PM/stanovanje Dvostanovanjske stavbe 1,5 PM/stanovanje Tri- in večstanovanjske stavbe 1,5 PM/ stanovanje dodatno 10 % na terenu za obiskovalce 2 PM na stanovanje za stanovalce ter dodatno 1 PM/5 stanovanj za obiskovalce Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja) 0,8 PM/stanovanje od tega 10 % na terenu za obiskovalce 1 PM/2 stanovanji Stanovanjske stavbe za posebne namene (dijaški, mladinski domovi ipd.) 1 PM/12 postelj 1 PM/3 postelje Stanovanjske stavbe za posebne namene (študentski domovi, internati) 1 PM/4 postelje 1 PM/2 postelji Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, varna hiša) 1 PM/7 postelj 1 PM/5 zaposlenih Stanovanjske stavbe za posebne namene (za socialno ogrožene osebe; za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje) 1 PM/3 stanovanja 1 PM/2 stanovanji Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni) 1 PM/3 sobe 1 PM/5 sob Gostilne, restavracije, točilnice, bari 1 PM/6 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, ne manj kot 2 PM 1 PM/10 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča) 1 PM/10 sob 1 PM/3 postelje Stavbe javne uprave 1 PM/40 m 2 1 PM/100 m 2 BTP objekta Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) 1 PM/35 m 2 2 PM/100 m 2 BTP objekta Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi) 1 PM/40 m 2 1 PM/100 m 2 BTP objekta Trgovske stavbe (trgovina lokalna do 200 m 2 ) PM ni treba zagotavljati PM ni treba zagotavljati Trgovske stavbe (trgovina lokalna od 200 do 500 m 2 ) 1 PM/50 m 2 ne manj kot 2 PM 2 PM/100 m 2 BTP objekta Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) 1 PM/80 m 2 ne manj kot 2 PM 1 PM/100 m 2 BTP objekta Trgovske stavbe (nakupovalni center do 2500 m 2 ) 1 PM/35 m 2 1 PM/100 m 2 BTP objekta Trgovske st