Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Metlika, stran 1421.

(1)S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Metlika (v nadaljnjem besedilu: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del. Občinski prostorski načrt je izdelalo podjetje Acer Novo mesto d.o.o.

(2)Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa: – izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, – usmeritve za razvoj prostorskih ureditev, – območja naselij, vključno z območji razpršene poselitve, ki so z njimi prostorsko povezana in – območja razpršene poselitve.

(3)V izvedbenem delu OPN določa: – območja namenske rabe prostora, – prostorske izvedbene pogoje in – območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. 2. člen (vsebina in oblika OPN)

(1)OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze, izdelan je v digitalni in analogni obliki.

(2)Tekstualni del OPN je sestavljen iz odloka in njegovih prilog. Odlok je sestavljen iz poglavij:

1. Uvodne določbe
2. Strateški del
3. Izvedbeni del
4. Prehodne, posebne in končna določba Priloga 1: Preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih podrobnejših namenskih rabah prostora

(3)Grafični prikazi OPN vsebujejo:

1. a)strateški del: I. Zasnova prostorskega razvoja Občine Metlika (M 1:50.000) II. Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000) III. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M 1:50.000) IV. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000) V. Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora (M 1:50.000) VI. Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000) VII. Koncept prostorskega razvoja Metlike (M 1:16.000) Koncept prostorskega razvoja Gradca (M 1:10.000)
2. b)Izvedbeni del: 1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:50.000) 2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000) 3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev ter prometne infrastrukture (M1:5.000) 4. Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture (M1:5.000) 5. Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za prečne profile javnih cest: P1: Pregledna situacija javnih cest P2: Prečni profili javnih cest 3. člen (oblika in obvezne priloge OPN)

(1)OPN je izdelan v digitalni in analogni obliki.

(2)Obvezne priloge vsebujejo: – izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije, – prikaz stanja prostora, – strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN, – smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, – obrazložitev in utemeljitev OPN, – povzetek za javnost in – okoljsko poročilo.

1. člen (pomen kratic) Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: – BTP: bruto tlorisna površina stavbe – DIP: dopustna izraba prostora – DOF: digitalni orto foto posnetek – EUP: enota urejanja prostora – FI: faktor izrabe gradbene parcele – FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele – GJI: gospodarska javna infrastruktura – NRP: namenska raba prostora – OPN: občinski prostorski načrt – OPPN: občinski podrobni prostorski načrt – DGD: projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja – PIP: prostorski izvedbeni pogoji – PNR: podrobnejša namenska raba prostora – RPE: register prostorskih enot – SDL: Skupščinski Dolenjski list
2. člen (pomen izrazov)

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov).
2. Bruto tlorisna površina stavbe je skupna površina vseh etaž stavbe (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim.
3. Etaža je del stavbe med dvema stropoma in lahko vključuje klet (K), pritličje (P), nadstropje (zapisana kot število) ali mansardo (M).
4. Faktor izrabe gradbene parcele (v nadaljnjem besedilu tudi: FI ) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta (vključno z zidovi) nad terenom in pod njim in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo: površina balkonov, zunanjih stopnišč, lož in odprtih teras ter površina klančin, garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju oziroma mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m.
5. Faktor zazidanosti gradbene parcele (v nadaljnjem besedilu tudi: FZ ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstrešnica nad vhodom ipd., upošteva pa se tlorisna projekcija drugih pomožnih objektov.
6. Gradbena linija je črta, na katero so z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji.
7. Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
8. Gradbena parcela je stavbno zemljišče z ustrezno namensko rabo, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
9. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.
10. Grajeno javno dobro so zemljišča in objekti, ki so glede na dejavnost namenjeni splošni oziroma skupni rabi in so v javni lasti.
11. Horizontalna in vertikalna členitev fasad je razdelitev fasadnih ploskev na odprtine in druge fasadne elemente (različne teksture, barve, materiale) v enostavni horizontalno – vertikalni mreži.
12. Kap je najnižji rob strešine, ki je zaključena s strešno kritino.
13. Klet (v nadaljnjem besedilu tudi: K ) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in je vkopan ali delno vkopan, pri čemer sega vidni del kleti na pretežnem delu objekta največ 1,40 m nad teren.
14. Kolenčni zid je zid v mansardni etaži in se meri od vrha zadnje medetažne konstrukcije do kapne lege.
15. Kulturna dediščina so nepremičnine in območja, ki se varujejo na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.
16. Kulturni spomenik je nepremična kulturna dediščina, ki je v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, razglašena za kulturni spomenik.
17. Mansarda (v nadaljnjem besedilu tudi: M ) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem neposredno pod poševno streho in ima kolenčni zid.
18. Mestotvorno oblikovanje, mestotvorne fasade : oblikovanje objektov in drugih ureditev tako, da se tvorno in usklajeno nadaljuje ali vzpostavlja mestno oblikovanje določenega območja, npr. obuličnega prostora oziroma oblikovanje, ki poudarja, nadaljuje oziroma na novo vzpostavlja mestnost območja.
19. Mestotvorne dejavnosti, funkcije : poslovne in storitvene dejavnosti, trgovina in vse družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, športne dejavnosti ipd.).
20. Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu obstoječega odstranjenega objekta, ki glede velikosti in namembnosti upošteva določila tega odloka.
21. Napušč je del strehe, ki sega prek zunanje stene stavbe, in je lahko odprt ali zaprt.
22. Naselbinska dediščina je nepremična dediščina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo območje poselitve.
23. Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja ali neskladna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju/neskladju z njim.
24. Nestanovanjska stavba je stavba, pri kateri se več kot polovica uporabne površine uporablja za opravljanje dejavnosti.
25. Nestanovanjska kmetijska stavba : stavbe za rejo živali: hlevi, svinjaki, staje, senik, skedenj, kozolec ter klet, vinska klet, kašča, hram, koruznjak, sušilnica sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije: kolnice, lope ipd.
26. Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega oblikovanja (arhitektura Moderne in novejša) in materialov.
27. Objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno.
28. Obstoječi legalni objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem oziroma je bil zgrajen pred letom
30. Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega obalni in priobalni pas rek in pritokov ter stoječih voda.
31. Odprte zelene površine so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene površine in ureditve za potrebe prebivalcev.
32. Osnovni (glavni) objekt je objekt, ki z urbanistično in arhitekturno zasnovo oblikuje osnovno razmerje z zemljiščem oziroma gradbeno parcelo, sosednjimi objekti oziroma zemljišči in z javnim prostorom. Namembnost osnovnega objekta je skladna z namensko rabo prostora (bivanje, centralne dejavnosti, gospodarska dejavnost, turizem, šport in rekreacija).
33. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
34. Ozelenjena streha je streha, prekrita s substratom in porasla z vegetacijo.
35. Počitniška hiša je enostanovanjska stavba, stanovanje, ki se uporablja za bivanje sezonsko ali občasno in ne gre za stavbe za kratkotrajno namestitev po predpisu, ki ureja klasifikacijo objektov.
36. Pomožni objekti so objekti, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnega objekta.
37. Podstrešje je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem ali mansardo ter neposredno pod poševno streho in je brez kolenčnega zidu.
38. Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi strokovno utemeljenih razlogov in omejitev (razmere na terenu, geomehanske lastnosti tal in drugi utemeljeni razlogi) ni mogoče, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor (gradbeno, uporabno ipd. dovoljenje).
39. Predhodne arheološke raziskave zajemajo vse metode in postopke za določitev in ohranitev arheoloških najdb in struktur po predpisih o varstvu kulturne dediščine, vključno z poizkopavalnimi analizami in postopki za ohranitev arhiva najdišča; obseg arheoloških raziskav za vsak posamezen poseg določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.
40. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče v širini 15 m (oziroma 40 m zunaj naselij) za Kolpo, za preostale vodotoke v občini pa 5 m.
41. Pritličje (v nadaljnjem besedilu tudi: P ) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo.
42. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
43. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin. Sleme pri dvokapnih in večkapnih objektih poteka vzporedno z daljšo stranico objekta.
44. Soliter je funkcionalno drevo z obsegom 25–30 cm na višini 1 m od tal po saditvi in višino debla med 2,5 in 3,5 m, posajeno ob cesti, na kateri je dovoljen tovorni promet.
45. Stanovanjska stavba je stavba, od katere se vsaj polovica uporabne površine uporablja za bivanje.
46. Stanovanjska stavba za posebne družbene skupine je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
47. Tlorisni gabarit pomeni zunanje mere objekta, kar vključuje nosilno konstrukcijo s fasado.
48. Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji (stanovanjski blok in podobni stanovanjski objekti).
49. Vinotoč je gospodarski objekt za spravilo in predelavo grozdja, kletarjenje, v katerem je del površin namenjen za dejavnost točenja vina.
50. Zazidana površina objekta je določena z navpično projekcijo zunanjih dimenzij stavbe na zemljišču, pri čemer niso vključeni podzemni deli zgradb in sekundarni deli, npr. zunanja stopnišča, zunanje klančine, nadstreški nad vhodi.
51. Zelene površine so naravne in urejene z vegetacijo porasle površine, kot so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene površine in ureditve za potrebe prebivalcev. Namenjene so sooblikovanju podobne naselij, ureditvi okolice objektov, in različnim dejavnostim v odprtem prostoru ter prispevajo k splošni kakovosti bivanja v naseljih.
52. Zidanica je gospodarski objekt za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja, sadja in pridelavo ter shranjevanje vina, ter za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja idr. in lahko služi tudi za občasno bivanje v skladu s pogoji tega odloka.

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja, državne statistike in graditve objektov.

(3)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

1. STRATEŠKI DEL 2.1 Splošne določbe
2. člen (splošne določbe) Strateški del občinskega prostorskega načrta določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve. 2.2 Izhodišča, vizija in cilji prostorskega razvoja občine
3. člen (izhodišča prostorskega razvoja občine)

(1)Strategija načrtovanja prostorskega razvoja občine izhaja iz predstave o uravnoteženem doseganju družbene blaginje in svobode posameznika pri uresničevanju prostorskih potreb, tako da ne bodo ogrožene bodoče generacije.

(2)Prostorski razvoj občine mora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ob upoštevanju naravnih omejitev ter z upoštevanjem prehodnosti prostora prispevati h krepitvi nacionalnega prostora.

(3)Strategija upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov: – Za zagotavljanje enakovredne vključenosti RS v evropski prostor se spodbuja oblikovanje čezmejnih regij zlasti na hribovitih, teže dostopnih območjih s številnimi problemi gospodarskega in demografskega nazadovanja; krepijo se obmejna urbana naselja in s tem povečuje vpliv slovenskih obmejnih regij. – V policentričnem urbanem sistemu Slovenije se Metlika razvija kot medobčinsko središče. – Metlika se s primerno delitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami, navezuje v omrežje drugih središč nacionalnega in regionalnega pomena. – Gravitacijsko območje Metlike je zaključeno regionalno območje (Bela krajina), ki si ga deli s Črnomljem in Semičem in v katerem se uravnoteženo in povezano razvija omrežje urbanih naselij. V omrežju urbanih naselij so razmeščene dejavnosti zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva, prometne, trgovske, gostinske, finančne, zavarovalniške in druge poslovne dejavnosti, kulturne in informativne dejavnosti, možnosti za rekreacijo in šport ter oskrba z energijo in vodo ter proizvodne površine. – Na lokalni ravni se v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami razvija tudi lokalna središča in manjše oskrbne centre/zaposlitvena središča. – Omrežje družbene infrastrukture, kot so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in druge javne službe, se razvija v skladu z omrežjem središč. – Lokalna središča zagotavljajo prebivalcem naselja in njegovega zaledja vsaj možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja razvoj lokalnega središča, ki zagotavlja ustrezno oskrbo in raven javnih funkcij. V naseljih, ki so zaposlitvena središča območij s posebnimi razvojnimi problemi, ter v obmejnih območjih, kjer se lahko razvije neposredno gospodarsko sodelovanje s sosednjimi državami, se oblikuje manjše gospodarske cone. – V omrežju urbanih naselij Metlika krepi povezanost s Črnomljem, Semičem in Novim mestom, pa tudi s Karlovcem v Republiki Hrvaški. – Spodbuja se razvoj gospodarskih dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogočajo ohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeželja ter s tem prispevajo k visoki kvaliteti, prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti naravne in kulturne krajine. V urbanih naseljih na podeželju se spodbuja razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije. – Območje Občine Metlika spada v Belokranjsko arhitekturno regijo. Z gradnjo in drugimi posegi v prostor se ustvarjata prepoznaven red v prostoru in racionalna organizacija dejavnosti. Prednostna je prenova, ohranjanje oblikovne prepoznavnosti v naseljih, kjer se razvija turizem. – Nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja urbanih naselij. Bistven poudarek je na prenovi obstoječih naselij (notranji razvoj naselij).

(4)Izhodišča za načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja Občine Metlika so: – skladnost s prostorskimi cilji in zasnovami državnih prostorskih aktov in z mednarodnimi izhodišči na področju trajnostnega razvoja, katerega temelj je medsebojno povezovanje in usklajevanje gospodarskega, prostorskega, družbenega razvoja ter varstva okolja in ohranjanja naravnih in kulturnih vrednot, – ohranjanje temeljnih značilnostih naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine, – ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih na območju občine.

1. člen (vizija prostorskega razvoja) Vizija prostorskega razvoja Občine Metlika je ustvariti takšne razmere v prostoru, ki bodo omogočile krepitev medobčinskega središča in položaja občine v nacionalnem okviru. Občina Metlika bo z uveljavljanjem načel trajnostnega razvoja zagotavljala usklajen in uravnotežen prostorski razvoj, ki bo omogočil uresničevanje razvojnih pobud in ob tem ohranil naravne in kulturne kakovosti ter druge kakovosti bivalnega okolja in zagotovil povečanje prepoznavnosti območja občine v slovenskem in širšem prostoru.
2. člen (cilji prostorskega razvoja občine)

(1)Uravnotežen prostorski razvoj naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij se zagotavlja z ustreznimi prostorskimi možnostmi za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti v naseljih glede na njihov pomen v omrežju naselij, z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev naselij in z ustreznim opremljanjem z GJI.

(2)Izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij, gospodarskih con in turističnih območij se zagotavlja z izgradnjo novih in prenovami obstoječih prometnic – cest, železniške proge, poti, kolesarskih poti, z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v naseljih za povečanje prometne varnosti in za potrebe javnega potniškega prometa.

(3)Ustrezno energetsko ter komunalno opremljenost naselij, gospodarskih con in turističnih območij se zagotavlja s postopnim opremljanjem s prioritetami in faznostjo glede na njihovo vlogo in pomen v omrežju naselij – zankanje elektroenergetskega omrežja, izboljšava telekomunikacij, izgradnja plinovoda ter kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami.

(4)Ohranjanje prepoznavnosti prostora se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj predvsem v obstoječa naselja in s sanacijo območij razpršene poselitve ter drugih razvrednotenih območij, s pazljivim umeščanjem novih ureditev in objektov v krajino in z ohranjanjem kmetijske rabe prostora ter prvin krajinske prepoznavnosti, predvsem vrtač, obdelovalnih teras, strukturiranosti kmetijskih zemljišč, steljnikov in obvodnih prostorov.

(5)Ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti se zagotavlja z ustrezno integracijo kulturne dediščine in drugih kulturnih sestavin okolja v razvojne programe z medsektorskim sodelovanjem in interdisciplinarnim pristopom ter z usmerjanjem novogradenj predvsem v obstoječa naselja in s sanacijo razvrednotenih območij ter s pazljivim umeščanjem ureditev in objektov v naravno okolje.

(6)Razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti kot enega najpomembnejših razvojnih programov se zagotavlja z zagotavljanjem prostorskih možnosti za novogradnje in za širitev obstoječih turističnih ureditev ter z navezovanjem turističnih programov na kmetijsko dejavnost in na ohranjanje narave ter varstvo kulturne dediščine.

(7)Razvoj obmejnega prostora kot območja prepoznavnosti in naravnih kakovosti ter razvojnih potencialov, predvsem v smeri razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti se zagotavlja s pretehtanim umeščanjem dejavnosti v prostor in zagotavljanjem ustrezne infrastrukturne opremljenosti, vse ob upoštevanju omejitev z vidika varstva okolja, narave in bivalnih kakovosti ob usklajevanju z Republiko Hrvaško, vključno z ureditvijo vprašanj, povezanih z državno mejo.

(8)Razvoj občine upošteva omejitve v prostoru z namenom varovanja ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter preprečitve ali čim večjega zmanjšanja posledic naravnih in drugih nesreč.

(9)S prostorskim razvojem in ureditvami se omogoča ohranjanje kulturne dediščine ter njeno vključevanje v družbeni in gospodarski razvoj občine.

(10)Zagotavlja se varstvo ljudi, živali in premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. 2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine 10. člen (zasnova prostorskega razvoja občine)

(1)Nadaljnji prostorski razvoj se gradi na usklajenih pristopih ohranjanja in varovanja obstoječih kakovosti, prenove in revitalizacije opuščenih in razvrednotenih območij ter krepitve nezadostno razvitih funkcij in kakovosti, vse ob dejavnem sodelovanju vseh pomembnih nosilcev urejanja prostora in povezanih resorjev.

(2)Na severozahodnem delu območja občine, na južnih pobočjih Gorjancev in na manj poseljenih območjih se nadaljuje zadržan razvoj v tesni navezavi na naravne vire, predvsem kmetijstvo in gozdarstvo. Omogoči se hitrejši razvoj središč ob glavni cesti in v koridorju načrtovane 3. razvojne osi, predvsem Suhorja, Hrasta in Jugorja. Preprečujejo se nadaljnje razpršene gradnje, predvsem na vinogradniških območjih, z usmerjanjem novogradenj na območja naselij in na njihova obrobja, zagotovi se višja stopnja komunalne opremljenosti v naseljih in zaselkih. Spodbuja se razvoj kmetijstva v povezovanju z razvojem turizma in prostočasnih dejavnosti ter usmerja tudi v ekološke oblike kmetijske pridelave, oživitev prepoznavnih domačih obrti. Spodbujajo se ukrepi za ohranjanje kakovostne kulturne krajine, pomembne za prepoznavnost Bele krajine, predvsem na območju Suhorja in Jugorja, tako da se omogočijo višja bivalna kakovost in boljše razvojne možnosti, predvsem za razvoj turizma na podeželju. Na gozdnih območjih se še naprej uveljavlja gozdarstvo, ki zagotavlja ohranjanje naravnih kakovosti in struktura kulturne krajine ter druge prvine prepoznavnosti tega območja.

(3)Na severovzhodnem delu občine, južnih pobočjih Gorjancev severovzhodno od Metlike se zagotovi hitrejši razvoj večjih središč ob regionalnih cestah, predvsem Radovice, Drašičev in Božakovega. Zagotovijo se zadržan razvoj manjših naselij ter ureditev in sanacija razpršene gradnje, predvsem na območjih mešane vinogradniške in stanovanjske oziroma počitniške poselitve, s čimer se zagotovijo bivalne kakovosti in razvojne možnosti, predvsem za razvoj turizma na podeželju. Predvsem na vinogradniških območjih se ohranjajo kakovostni avtohtoni poselitveni vzorci in krajinski vzorci z vrstami po padnicah in značilno parcelno strukturo ter spodbujajo ukrepi za boljše gospodarsko izkoriščanje (vinogradništvo, vinarstvo), tudi z razvojem turistične ponudbe. Na območju Božakovega se omogoči izkoriščanje geotermične energije kot del turistične ponudbe v občini in regiji. Spodbujajo se ukrepi za ohranjanje kakovostne kulturne krajine, predvsem na območju Drašičkih steljnikov kot enemu od regionalno pomembnih območij prepoznavnosti prostora Bele krajine.

(4)Na osrednjem delu občine, ki zajema vplivni prostor občinskega središča Metlike s primestnimi naselji, v katerih se razvija več pomembnih gospodarskih programov, se zagotavlja intenziven in načrtni razvoj Metlike kot turističnega, gospodarskega, upravnega, izobraževalnega in stanovanjskega središča skupaj z naselji v vplivnem območju. V nadaljnjem prostorskem razvoju se zagotovijo razvojne možnosti za prenovo ter širitev naselij in predvsem za gradnjo stanovanj in gospodarskih con ter objektov za družbene dejavnosti, pri čemer ima prednost kompleksna gradnja. Zagotovi se razvoj Metlike kot medobčinskega središča, z zadostnimi površinami za gradnjo in s prometnimi ter komunalnimi in energetskimi zmogljivostmi za razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti ter stanovanj. Z izgradnjo novih in posodobitvami obstoječih prometnic se zagotovijo boljše navezave na Novo mesto in Ljubljano ter Koroško (Slovenj Gradec) in Štajersko (Celje) in Hrvaško (Karlovac) – 3. razvojna os, posodobi se železniška proga Novo mesto–Metlika. Zagotovijo se nove površine za različne oblike predvsem kompleksne stanovanjske gradnje in urejanje odprtih površin kot integralnega dela urbane strukture in kakovostnega bivalnega okolja. V predmestnih in podeželskih naseljih se preprečuje nadaljnja razpršena gradnja z usmerjanjem novogradenj na območja naselij in na njihova obrobja, zagotovi se višja stopnja komunalne opremljenosti v naseljih in zaselkih.

(5)Na južnem in jugovzhodnem delu občine, ki zajema območje ob Kolpi in Lahinji in ga obeležuje pretežno ravninski prostor, se predvsem spodbuja intenziven, usmerjen turistični razvoj na širšem območju obeh rek (kopališča, kampi) ter izkoriščanje potencialov za kmetijske dejavnosti. V naseljih Gradac, Podzemelj, Krasinec in Primostek ob regionalni cesti Metlika–Črnomelj in ob Kolpi se zagotovi višja stopnja komunalne opremljenosti in preprečuje nadaljnja razpršena gradnja z usmerjanjem novogradenj na območja naselij in na njihova obrobja. Poveča se stopnja komunalne opremljenosti turističnih točk (Primostek, Podzemelj, Krasinec, Križevska vas, Božakovo, Želebej ter druga naselja) ter izgradnja novih in prenove ter razširitve obstoječih kopališč in kampov. Zagotovijo se večje razvojne možnosti za turizem in prostočasne dejavnostih v navezavi na reko Kolpo in kakovostno, prepoznavno kulturno krajino ter na naselja in druge prvine z dediščinskimi vrednostmi. Spodbujajo se ukrepi za ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine, tako da se omogočijo višja bivalna kakovost in boljše razvojne možnosti, predvsem za razvoj obkolpskega turizma, povezanega s termalnim turizmom (predvsem pri Božakovem) in turizmom na podeželju. Na ravninskih delih s kvalitetnimi kmetijskimi zemljišči se spodbujajo izboljševalni ukrepi za doseganje čim višjih gospodarskih učinkov kmetijske pridelave ob hkratnem upoštevanju zahtev za varstvo okolja in narave. Na preostalih kmetijskih predelih se spodbuja razvoj kmetijstva v povezovanju z razvojem turizma in prostočasnih dejavnosti ter usmerja tudi v ekološke oblike kmetijske pridelave, oživitev prepoznavnih domačih obrti ipd. Na gozdnih območjih se še naprej uveljavlja gozdarstvo, ki zagotavlja ohranjanje naravnih kakovosti in struktura kulturne krajine ter druge prvine prepoznavnosti tega območja.

(6)Zasnova prostorskega razvoja občine je prikazana v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. I Zasnova prostorskega razvoja Občine Metlika. 11. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)

(1)Spodbuja se policentrični razvoj poselitve, pri čemer ima Metlika kot medobčinsko središče poudarjeno vlogo, kar se podpre z razmeščanjem centralnih funkcij, družbenih in gospodarskih dejavnosti in stanovanj ter z zagotavljanjem prometne dostopnosti in povezovanjem z drugimi občinskimi in regionalnimi središči ter z opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo. Hkrati se kot lokalna zaposlitvena središča razvijajo Gradac, Podzemelj in Suhor.

(2)Pri razvoju poselitve in umeščanju posameznih dejavnosti se upošteva sprejemljivost z vidika varstva in ohranjanja varovanih vrednot kulturne dediščine.

(3)Razvoj gospodarskih dejavnosti se zagotavlja na območjih, kjer glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo GJI ali možnostjo za komunalno opremljanje (predvsem v Metliki, Rosalnicah, Gradcu, Krasincu ter Bušinji vasi), možnosti za gospodarske dejavnosti manjšega obsega za zagotovitev lokalnih potreb pa se zagotavljajo tudi v preostalih pomembnejših naseljih Drašiči, Podzemelj, Suhor in Radovica. Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti se upošteva tudi njihovo združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora.

(4)Zagotavljajo se prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila stanovanjskih objektov. Pri določanju prostorov zanje se zagotavlja racionalno rabo prostora z bolj strnjeno gradnjo in višjimi gostotami pozidave v urbanih središčih, varčevanje z energijo in materialnimi sredstvi. Stanovanjsko gradnjo se usmerja na območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje in dostopnost.

(5)Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti se usmerja na funkcionalno zaokrožena območja v Metliki, Rosalnicah, Suhorju, Gradcu in Podzemlju ter drugih središčih, z izborom ustreznih prostorov za posamezno dejavnost se zagotavlja ustrezna dostopnost. Ohranja in prenavlja se obstoječe ter spodbuja nove ureditve za te dejavnosti, s ciljem dosegati visoko kakovost oskrbe prebivalcev v občini. Omrežje teh dejavnosti se dopolnjuje glede na demografska gibanja in dostopnost.

(6)Razvijajo se različne oblike turizma, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (pohodništvo na obronkih Gorjancev, v prostoru ob reki Kolpi, po kakovostnih vinogradniških območjih) in prostočasnimi dejavnostmi (kopališča v naravnem okolju in vodni športi na Kolpi), ter varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov ter izjemnih krajin). Dopolnjujeta se turistična in rekreacijska infrastruktura v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Spodbuja se razvoj tržnih niš v okviru razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na podeželju v okviru prizadevanj za ohranjanje narave in varstva kulturne dediščine.

(7)Omeji se nadaljnja razpršena gradnja (predvsem v vinogradniških območjih) z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru širitev naselij.

(8)Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti so prikazana v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. III Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo. 12. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)Razvija se policentrično omrežje naselij v okviru občine kot omrežje ustrezno opremljenih središč, generatorjev razvoja svojega zaledja.

(2)Razvoj omrežja naselij se usmerja s ciljem zagotavljanja enakomernejšega razvoja in porazdelitve dejavnosti v občini ter družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije dejavnosti. Pri tem se ohranjajo naravne kakovosti in varuje kulturna dediščina ter upoštevajo druge omejitve v prostoru, prav tako pa se upoštevajo tudi kakovostne in s prostorom in okoljem usklajene razvojne pobude.

(3)Glede na vlogo in funkcijo v omrežju naselij, ki temelji na številu in strukturi prebivalcev, razmestitvi družbenih in storitveni dejavnosti ter drugih funkcij javnega značaja, se naselja razvrščajo v naslednje kategorije lokalnih središč: – medobčinsko središče: Metlika, – lokalna središča: Gradac, Podzemelj in Suhor, – manjše oskrbne centre/zaposlitvena središča: Krasinec, Rosalnice, Radovica in Drašiči.

(4)Medobčinsko središče Metlika se skupaj z Rosalnicami razvija kot intenzivno urbano, zaposlitveno središče, omogoča se intenziven razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti, zato se zagotavljajo zadostne površine za te dejavnosti. Hkrati se določijo površine za različne oblike stanovanjske pozidave (večstanovanjska, vrstna, enodružinska gradnja). Izboljšata se prometna infrastruktura z izgradnjo obvoznice, lahko tudi kot del

1. razvojne osi, in komunalna ter energetska infrastruktura. Metlika se razvija kot osrednje kulturno in turistično središče občine ter središče regionalnega pomena, ki se povezuje s Črnomljem in Semičem v okviru Bele krajine ter z Novim mestom in Ljubljano, v okviru
2. razvojne osi pa tudi s Celjem, Slovenj Gradcem in Karlovcem. V Metliki se ohranjajo in nadgrajujejo funkcije občinskega in zaposlitvenega središča ter zagotavljajo ustrezne razmere za prostorski razvoj vseh vitalnih programov, posebej vseh oblik stanovanj, družbenih programov in gospodarskih dejavnosti.

(5)Lokalna središča se razvijajo kot gospodarska, zaposlitvena, kulturno-turistična, upravna, izobraževalna in oskrbna središča, kjer se zagotavljajo zadostne površine za javne dejavnosti in zaposlitvene obrate v manjših gospodarskih conah ter za novo stanovanjsko gradnjo.

(6)Manjši oskrbni centri/zaposlitvena središča se razvijajo kot naselja s pomembnejšo funkcijo v omrežju naselij, v katerih je vsaj eden od pomembnih javnih programov, kot so osnovna šola, zdravstveni dom, cerkev s pokopališčem, oskrbne ali obrtne dejavnosti. Zagotavljajo se zadostne površine za razvoj dejavnosti in stanovanj.

(7)Druga naselja v občini so podeželska naselja, pretežno ruralnega značaja in zadovoljujejo osnovne potrebe lokalnega prebivalstva. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti in skladno s prostorom usklajenimi razvojnimi pobudami, predvsem v smeri prepletanja ter povezovanja kmetijstva in trajnostnega turističnega razvoja.

(8)Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij je prikazano v strateškem delu kartografskega dela OPN na listih št. I Zasnova prostorskega razvoja Občine Metlika in III Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo. 13. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in razvoj GJI)

(1)Skozi Občino Metlika poteka načrtovana 3. razvojna os kot glavni prometni koridor v občini, ki bo zagotavljal medsebojno povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena v širšem območju Slovenije. Omogoči se navezava pomembnih središč v obravnavanem območju na ustrezne razvojne povezave in razbremeni obstoječe prometnice, ki ne omogočajo ustreznih pogojev za sodoben in varen promet. Nova prometna povezava se načrtuje tako, da podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj v regiji, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost prek avtocest z evropskimi prometnimi sistemi. Nova cestna povezava čezmejnega pomena poveže Metliko z Novim mestom in avtocestnim križem ter s Štajersko in Koroško, na drugi strani pa s Karlovcem (s Hrvaško).

(2)Na območju Občine Metlika sta na trasi

1. razvojne osi predvidena dva izvennivojska priključka, oba pri mestu Metlika, eden na severu (priključek trase predvidene severne obvozne ceste) ter drugi na jugu, kjer se priključuje vzhodna obvozna cesta. Na severnem priključku je v projekt
2. razvojne osi vključena tudi povezovalna cesta – severna obvozna cesta od priključka do regionalne ceste Metlika–Božakovo. Naselja na severozahodnem delu občine se na
3. razvojno os navezujejo preko predvidene ceste, ki se na območju naselja Dole priključi na obstoječo glavno cesto.

(3)Trase prometnic v okviru 3. razvojne osi se podrobneje opredelijo na podlagi prostorskih, okoljskih, funkcionalnih in ekonomskih preveritev ter ob upoštevanju sprejemljivosti v lokalnem okolju.

(4)Druge pomembnejše prometne smeri v občini so povezave Metlike s Črnomljem in s Semičem, Metlika–Drašiči, Metlika–Božakovo, Metlika–Radovica ter povezavi Jugorje–Semič in Bušinja vas–Radovica–Ostriž. Nižji rang prometnih koridorjev predstavlja prometna povezava, ki poteka vzdolž Kolpe proti jugu (Podzemelj–Krasinec–Griblje).

(5)Mejni prehod za mednarodni promet Metlika ter mejni prehodi za obmejni promet Božakovo, Krasinec, Krmačina, Radovica in Brezovica se urejajo kot vstopne točke v državo.

(6)Razvija se prometna in telekomunikacijska infrastruktura, omogoča se hitrejša fizična dostopnost do dobrin skupnega pomena ter spodbuja se razvoj novih tehnologij za omogočanje dostopnosti do informacij in storitev na daljavo. Na področju telekomunikacijske infrastrukture se omogoči priključitev vseh objektov na kabelska telekomunikacijska omrežja. Z razvojem brezžičnih povezav se zagotovi ustrezno umeščanje oddajnikov v prostor, pri čemer se zagotavlja njihova minimalna vidna izpostavljenost in združevanje.

(7)Zagotavlja se komunalna opremljenost območij, tako da so omogočeni ustrezen bivalni standard, varstvo okolja ter nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj. Ta dejavnost se razvija v organizacijskem in upravljavskem smislu, zagotavlja se ustrezna kakovost in zmogljivost sistema ter širitev omrežij, objektov in naprav komunalne in energetske javne infrastrukture na vsa območja poselitve v skladu s potrebami in zakonskimi zahtevami. Vsi novi vodi se vodijo podzemno, obstoječi nadzemni pa se nadomeščajo s podzemnimi, kjer je to skladno z drugimi režimi (npr. varstvo kulturne dediščine in narave).

(8)Zagotavlja se dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo, predvsem z električno energijo in z zemeljskim plinom ter zagotavlja se učinkovita in racionalna raba energije na celotnem območju občine. Obnovljivi viri, predvsem lesna biomasa in sončna energija, se uporabljajo na območjih z izkazanimi interesi ter ugodnimi ekonomskimi kazalci ter na območjih, kjer plinifikacija ni načrtovana. Spodbuja se uporaba alternativnih obnovljivih energetskih virov, tako da je prostorsko integrirana in da z njo niso povzročeni negativni vplivi na okolje.

(9)Zagotavlja se stalna in kakovostna oskrba s pitno vodo, tako da se ščitijo vsi vodni viri in izvajajo se gradnje novih ter prenove obstoječih delov vodovodnega sistema. Pri tem se občina vključuje v medobčinski projekt Belokranjski vodovod in zagotovi oskrbo z vodo v vseh (gosteje) poseljenih območjih v občini.

(10)Dogradijo se sistemi odvajanja in čiščenja odpadne vode z dograjevanjem kanalizacijskega omrežja in zagotavljanjem izgradnje centralnih kanalizacijskih sistemov s čistilnimi napravami; najprej v večjih ter po potrebi v ostalih naseljih. Na preostalih območjih se zagotovi nadzorovano individualno odvajanje in čiščenje odpadne vode.

(11)Ravnanje z odpadki se ureja delno v okviru CEROD in delno v okviru občinskega zbirnega centra Bočka ob upoštevanju strategije ravnanja z komunalnimi odpadki v občini. Pri sistemu ravnanja z odpadki se izvaja reševanje problematike odpadkov na izvoru z načelom zmanjševanja količine odpadkov in ponovno uporabo uporabljivega dela odpadkov.

(12)Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij in razvoj GJI v občini so prikazani v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. II Zasnova gospodarske javne infrastrukture. 14. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini)

(1)Površine za razvoj kmetijstva in gozdarstva se ohranjajo, na območjih zaraščanja kmetijskih površin se spodbuja ponovna kmetijska raba tal. Intenzivnost kmetijske obdelave je različna in prilagojena pridelovalnemu potencialu posameznih območij in omejitvenih dejavnikov, ki izhajajo iz ciljev ohranjanja narave, kulturne dediščine, vodnih virov, prepoznavnosti prostora in zdravega bivalnega okolja.

(2)Intenzivnejša kmetijska raba se izvaja predvsem na ravninskih predelih občine (predvsem širše območje med Kolpo, Krasincem in Podzemljem) in tudi na višjih legah, kjer so intenzivno vinogradništvo, sadjarstvo in še nekatere kmetijske kulture. Na drugih območjih so v ospredju ohranjanje kulturne krajine oziroma prepoznavnosti, ohranjanje poseljenosti, razvoj turizma in rekreacije. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se ustavlja s spodbujanjem kmetovanja zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine (predvsem na območjih steljnikov in njivske krajine pri Suhorju in Jugorju ter na posameznih vinogradniških območjih), po potrebi pa tudi z uvajanjem komasacij in melioracijskih ukrepov za izboljšanje možnosti za obdelavo tal.

(3)Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju. Na območju Metlike se primestni gozdovi urejajo kot integralni deli zelenega sistema mesta.

(4)Izkoriščanje mineralnih surovin se usmerja na obstoječe kope (Bereča vas), kjer se izvaja sanacijo sočasno s pridobivanjem in zagotovi končno sanacijo pridobivalnih območij na podlagi sanacijskih načrtov in programov ter s spremljanjem izvajanja sanacijskih ukrepov, bodisi s spodbujanjem naravne sukcesije, bodisi z novo, ustreznejšo namembnostjo.

(5)V obvodnem prostoru Kolpe in njenih pritokov se upoštevajo načela varstva voda, vodnega režima in ohranjajo retenzijske površine.

(6)Spodbuja se razvoj turizma, predvsem na širšem območju Kolpe (obvodne prostočasne dejavnosti), v vinogradniških območjih, v Metliki in Gradcu (kulturnozgodovinski turizem) ter na podeželju v povezavi z naravnimi in kulturnimi kakovostmi prostora (obronki Gorjancev, steljniki ipd.). Turistični točki širšega pomena sta tudi terme pri Božakovem in igrišče za golf pri Gradcu.

(7)Ohranjanje prepoznavnosti prostora se zagotavlja z ohranjanjem prepoznavnih prostorskih razmerij na območjih kmetijske krajine med Suhorjem in Jugorjem, na območju med Podzemljem in Krasincem, Drašičkih steljnikov in v vinogradniških območjih (Drašiči, Vidošiči, Železniki idr.). Ohranjajo se tudi prvine prepoznavnosti, ki se pojavljajo drugod po celotnem območju občine.

(8)Ohranjanje narave se zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem so območja in enote ohranjanja narave upoštevana kot razvojni potencial in kot prvina varstva. Ohranjanje narave se zagotavlja predvsem na zavarovanih območjih, predlaganih širše zavarovanih območjih, na območjih naravnih vrednot in oblikovanih naravnih vrednotah, na območjih pričakovanih naravnih vrednot, na območjih prednostnih habitatnih tipov, na ekološko pomembnih območjih in na posebnih varstvenih območjih, vključenih v omrežje Natura 2000. Varujejo se območja biotske raznovrstnosti v krajini in ohranja se narava tudi na preostalih območjih občine, kar se zagotavlja z umeščanjem ureditev in objektov v prostor na podlagi strokovnih prostorskih preveritev in ugotovljene ranljivosti narave ter z izborom tehnologij, ki povzročajo kar najmanj zmanjševanja naravnih kakovosti. Upoštevajo se načela in cilji, ki jih določajo pristojne službe za varstvo narave.

(9)Varstvo kulturne dediščine se zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem se kulturna dediščina uveljavlja kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja, ki vključuje štiri vidike vzdržnosti: ekonomska, socialna, okoljska in kulturna. Območja in objekti kulturne dediščine so upoštevani kot vir blaginje in priložnosti za razvoj in kot prvina varstva. Razvoj se usmerja tako, da niso povzročena razvrednotenja dediščine in da je zagotovljena prednostna sanacija že razvrednotenih območij in objektov. Upoštevajo se načela in cilji, ki jih določajo pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

(10)Varstvo okolja se zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem bosta upoštevani ranljivost okolja za umeščanje in razvoj posameznih dejavnosti in rab prostora ter združljivost različnih rab in dejavnosti v prostoru. V skladu z načeli trajnostnega razvoja se zagotavljajo zdravo bivalno okolje, varstvo narave in varstvo naravnih virov. Prostorski razvoj se usmerja tako, da je stanje bivalnega okolja neproblematično, da so sanirana razvrednotenja prostora, da se zagotavlja policentrični sistem poselitve in pripadajoče infrastrukture v okviru okoljskih zmogljivosti in ohranjanja kakovosti okolja in niso bistveno spremenjena obstoječa razmerja med gozdnimi, kmetijskimi in pozidanimi zemljišči.

(11)Na območjih, ogroženih zaradi poplav in erozije, se omejuje razvoj dejavnosti, ki bi lahko poslabšale razmere ali bi bile ogrožene zaradi nevarnosti naravnih nesreč, predvsem pa na poplavnih in erozijskih območjih z običajnimi protierozijskimi ukrepi. Pri načrtovanju novogradenj se upoštevajo tudi omejitve zaradi potresne varnosti.

(12)Usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. VI Usmeritve za razvoj v krajini. 2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena 15. člen (splošne določbe za razvoj gospodarske javne infrastrukture)

(1)GJI se razvija tako, da se zagotavlja trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnosti za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnosti za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda na celotnem območju občine.

(2)GJI se v prostor umešča na način, da ne prizadene varovanih vrednot kulturne dediščine.

(3)Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij.

(4)Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. II Zasnova gospodarske javne infrastrukture. 2.4.1 Prometna infrastruktura 16. člen (prometna infrastruktura)

(1)Za zmanjševanje razlik v razvoju občine, vzpostavitev ustreznejšega urbanega omrežja, omogočanje gospodarskega razvoja, dvig bivalne ravni ter izboljšanje stanja okolja se zagotovi nova in prenovi obstoječa prometna omrežja in sisteme (cestne in železniške povezave, kolesarsko omrežje in peš poti, javni potniški promet), pri čemer je pomembno kvalitativno izboljševanje oskrbe Metlike, lokalnih središč in vseh drugih naselij v občini.

(2)Dotrajano in zastarelo omrežje cestnih povezav v občini se rekonstruira na celotnem območju. Prednostno se obnovijo oziroma na posameznih odsekih zgradijo nove cestne povezave Metlike z Novim mestom, Ljubljano, Celjem in Slovenj Gradcem ter Karlovcem (3. razvojna os), rekonstrukcije cestnih povezav s Črnomljem in Semičem, ter povezave vseh drugih naselij v občini z Metliko. Obnovijo oziroma na posameznih odsekih zgradijo se nove cestne povezave z mednarodnim mejnim prehodom Metlika ter mejnimi prehodi za obmejni promet Krasinec, Božakovo, Krmačina, Radovica in Brezovica ter cestno omrežje na območju reke Kolpe in v vinogradniških območjih.

(3)Novogradnje prometnic se zagotovijo kot dostopi do območij predvidenih novih kompleksnih gradenj in ureditev.

(4)Pri načrtovanju novogradnje in rekonstrukcij prometnega omrežja se upoštevajo podatki o obstoječem in predvidenem povprečnem letnem dnevnem prometu (PLDP), na predelih občine, kjer na podlagi PLDP novogradnje in prenove ne bi bile upravičene, pa tudi podatki o potrebah in možnostih za razvoj gospodarstva in turizma ter za dvig bivalnega standarda. Z boljšimi cestnimi povezavami in z izboljšanjem kakovosti in časa potovanja ter prometne varnosti se omogočijo višje oblike gospodarske interakcije med regijskimi in lokalnimi središči.

(5)V delih naselij, ki so varovani kot kulturna dediščina, se prometne ureditve podrejajo varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine. 17. člen (omrežje državnih cest)

(1)Omrežje državnih cest se prenovi, na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo obvozne ceste in ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredijo se križišča z navezavami lokalnih cest.

(2)Na severni in jugovzhodni strani je predvidena izgradnja obvozne ceste mesta Metlika, ki se navezuje na potek bodoče trase ceste 3. razvojne osi. Trasa obvozne ceste mora razbremeniti središče Metlike in izboljšati dostop do gospodarsko-storitvenih con. Zagotovi se rekonstrukcija obkolpske regionalne ceste in s tem izboljša dostop do sedaj manj dostopnih območij občine.

(3)Regionalna cesta III. reda 663 Bušinja vas–Radovica–Ostriž na dveh odsekih poteka skozi ozemlje Republike Hrvaške, zato je predvidena izgradnja nove ceste po ozemlju Republike Slovenije, ki bo zagotovila dostop do naselij Malo Lešče in Radovica brez prečkanja državne meje. 18. člen (lokalno cestno omrežje)

(1)Vzdržujejo, prenavljajo in modernizirajo se vse lokalne ceste in javne poti ter ostalo cestno omrežje, izvajajo se ukrepi za umirjanje prometa. Ustrezno se obnovi lokalno cestno omrežje za dostop do lokacij z večjim turističnim pomenom oziroma s turističnim pomenom in za dostop do manjših naselij oziroma lokacij.

(2)Za zagotovitev kar najboljših povezav naselij v občini s cesto v okviru

1. razvojne osi bodo potrebne novogradnje in prenove lokalnega cestnega omrežja na območju tega koridorja.
2. člen (železniško omrežje)

(1)Zaradi zagotovitve gospodarnejšega in skladnejšega razvoja železniškega omrežja, izboljšanja življenjskih pogojev, varstva okolja, večje izbire prometnih sredstev se obnovi obstoječo železniško povezavo nacionalnega pomena: Ljubljana–Novo mesto–Metlika–državna meja ter vse štiri obstoječe postaje Metlika, Rosalnice, Dobravice in Gradac.

(2)Uredijo se nova izvennivojska križanja železniške proge s cestnim omrežjem. 20. člen (omrežje kolesarskih stez/poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti)

(1)Zgradijo se omrežja kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja se urejajo kot kolesarske steze.

(2)Ureja se regionalna kolesarska steza Novo mesto–Metlika–Črnomelj. Uredijo se kolesarske steze v smeri Drašičev, Radovice, Krašnjega Vrha, Grabrovca ter ostalih turističnih in vinorodnih krajev.

(3)Regionalne in druge kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje večja središča in turistične ureditve po celotnem območju občine, predvsem pa v obvodnem prostoru Kolpe in po vinogradniških območjih.

(4)Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene. 21. člen (mirujoči promet)

(1)V Metliki in lokalnih središčih se zgradi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin in v soseskah, kar se zagotavljala z nivojskimi ureditvami in v Metliki tudi s parkirnimi hišami. Gradnja novih javnih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce.

(2)Dogradijo se parkirne kapacitete ob obstoječih javnih objektih in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov, poleg tega pa se zagotavljajo parkirna mesta tudi za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprte javne površine.

(3)Urejene parkovne površine in zelenice se ne namenjajo za parkiranje.

(4)Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v industrijski coni Pild, v bližini javnih kopališč in večjih turističnih znamenitosti (kjer to dopušča prostor), vendar zunaj naravnih vrednot in posebnih varstvenih območij.

1. člen (letališče) Območje letališča v Prilozju se ureja kot športno-rekreacijsko območje, predvidi se širitev oziroma podaljšanje vzletno-pristajalne steze (da bo zadoščeno pogojem za varno vzletanje in pristajanje) ter ureditev servisnih objektov in površin za potrebe letališča in prireditev.
2. člen (javni potniški promet)

(1)Avtobusna in železniška postaja v Metliki ostajata na obstoječi lokaciji. Preuredita se v smislu posodobitve in povečanja prometne varnosti ter zagotavljanja ustreznih funkcionalnih površin, vključno s parkirišči za osebna vozila.

(2)V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. 2.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura 24. člen (okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura)

(1)Na celotnem območju Občine Metlika se vzpostavijo nova in rekonstruirana oziroma dopolnjena obstoječa infrastrukturna omrežja za zagotavljanje enakovredne komunalne in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.

(2)Poveča se zanesljivost oskrbe ter ureditev okoljske problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode.

(3)Prednostno se zagotavlja kvalitativno izboljševanje oskrbe Metlike in lokalnih središč ter minimalna komunalna oskrba manj razvitih, od razvoja odmaknjenih območij.

(4)Graditev lahko poteka samo na komunalno opremljenih zemljiščih, zato načrtovanje, gradnja novih ter dopolnjevanje in prenova omrežij GJI teče sočasno z načrtovanjem in izvajanjem graditve oziroma s prostorskim razvojem. Zato se razvija komunalno in energetsko infrastrukturo v dveh, med seboj usklajenih smereh: s sanacijo stanja in z infrastrukturnim opremljanjem novih razvojnih območij v naseljih (s predhodno zagotovljenima časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje stroškov).

(5)Za celotno območje občine se izdela program opremljanja stavbnih zemljišč. Za vse nove investicije pa se izdelajo podrobni programi opremljanja – za posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za posamezno manjše območje ali za vso načrtovano infrastrukturo znotraj posameznega območja.

(6)S prostorskim načrtovanjem se zagotovi smotrno rabo energije, s smotrno razporeditvijo poselitve se zmanjšujejo stroški za izgradnjo in obratovanje omrežij GJI.

(7)Projekti, v okviru katerih se z opremljanjem novih območij zagotavlja tudi sanacija obstoječih območij naselij, se izvajajo prioritetno.

(8)Infrastrukturni vodi se na območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine izvajajo podzemno in le izjemoma nad zemljo, če bi podzemna izvedba lahko bistveno ogrozila dele območij ohranjena narave in enote arheološke dediščine.

(9)Obstoječa območja GJI, ki negativno vplivajo na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se ustrezno sanira.

(10)Na območjih in v objektih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, je pri dopustnosti postavljanja objektov za telekomunikacijsko opremo oziroma pomožnih infrastrukturnih objektov potrebno upoštevati tudi varstveni režim, ki velja za posamezno enoto dediščine. 25. člen (varstvo vodnih virov in oskrba s pitno vodo)

(1)Vse vodne vire se zaščiti pred morebitnim onesnaženjem. Posebno pozornost se nameni dvema glavnima vodovarstvenima območjema na severozahodnem in osrednjem delu Občine Metlika (Suhor in Obrh), kjer se lahko intenzivira dejavnosti samo ob striktnem upoštevanju parametrov zaščite podtalnice. Zagotovi se dokončno sanacijo vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav prvenstveno na vodovarstvenih območjih. Potencialne nove vodne vire se razišče in ustrezno zaščiti.

(2)Varovanje vodnih virov in ukrepe za varstvo vodnih virov, predvsem pa programe varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov se usklajuje s sosednjimi občinami in zaradi obmejne lege tudi z Republiko Hrvaško.

(3)Vodooskrba Občine Metlika se zagotavlja prek magistralnega sistema vodooskrbe za celotno območje Bele krajine. Z izgradnjo belokranjskega vodovoda so vsi sistemi (Obrh, Jamniki ter Suhor in Rajakovići) povezani v celovit vodovodni sistem belokranjskega vodovoda, s čimer je zagotovljena zadostna količina in ustrezna kakovost pitne vode.

(4)Naselja, ki jih ni mogoče priključiti na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, se oskrbujejo prek lastnih zajetij, vendar se bodoči prostorski razvoj na teh območjih omejuje in uskladi z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru. Ne glede na način oskrbe z vodo se evidentira vse objekte, ki niso priključeni na javni vodovodni sistem, in opredeli način oskrbe z vodo.

(5)Na celotnem območju se obnovi in modernizira obstoječe vodovodno omrežje. Posamezni lokalni sistemi se vključijo v centralni vodovodni sistem ali pa se zanje zagotovi kvalificiranega upravljavca. Ob upoštevanju značilne razpršene gradnje je mogoče v oddaljenih naseljih in območjih razpršene gradnje zagotoviti vodooskrbo tudi iz individualnih sistemov, vendar se tudi take sisteme vključi v sistem javne oskrbe v smislu zagotavljanja in dobavljanja pitne vode ter zagotavljanja minimalnih tehnično higienskih pogojev.

(6)Pri novogradnjah, predvsem manjših stanovanjskih objektov in zidanic, se vzpodbuja uporabo kapnice za sanitarno vodo. 26. člen (odvajanje in čiščenje odpadne vode)

(1)Sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode se prioritetno zgradijo na gosteje poseljenih ter občutljivih in vodovarstvenih območjih. Vsa naselja, ki so na vodovarstvenih območjih, se opremijo s kanalizacijskim omrežjem.

(2)Odvajanje in čiščenje odpadne vode se uredi na območju naselij Hrast pri Jugorju, Bereča vas, Bojanja vas, Grabrovec, Klošter, Primostek, Božakovo, Slamna vas, Krivoglavice, Zemelj, Trnovec, Svržaki, Dolnja Lokvica in Gornja Lokvica.

(3)Dogradi in sanira se kanalizacijsko omrežje v Metliki v skladu z občinskim operativnim načrtom ravnanja z odpadnimi vodami.

(4)Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje ne obstaja oziroma ni predvideno, se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljeno mora biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata. 27. člen (ravnanje z odpadki)

(1)Ravnanje z odpadki se ureja v skladu z Operativnim programom ravnanja z odpadki v Občini Metlika. Celotno območje Občine Metlika ima organizirano odvažanje odpadkov v sklopu CEROD v Leskovcu pri Novem mestu ter v sklopu zbirnega centra Bočka.

(2)Spodbuja se zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavlja se vse potrebne ravni ravnanja z odpadki (zbiranje, prevažanje, predelava in odstranjevanje odpadkov vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov) tako, da bo odstranjevanju namenjena le minimalna količina že sortiranih odpadkov.

(3)Evidentirajo in sanirajo se divja odlagališča odpadkov, pripravijo se sanacijski načrti ter izvedejo se ustrezni ureditveni in omilitveni ukrepi. 28. člen (oskrba z energijo)

(1)Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskih konceptih, ki tak razvoj omogočajo. Temeljna dokumenta oskrbe z energijo sta lokalni energetski koncept občine in projekt plinifikacije, s katerima se zagotovi stalna, zadostna in ekonomsko sprejemljiva oskrba z energijo.

(2)Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti toplotne in električne energije ter izrabo obnovljivih virov energije.

(3)Za vinogradniška in druga območja z razpršeno gradnjo se v skladu z energetskim konceptom občine opredelijo alternativne možnosti za komunalno opremljanje (lesna biomasa, sončna energija) in izrabo naravnih virov (uporaba kapnice, prečiščene sive vode iz gospodinjstva in podobno) za kar najmanjše investicije in posege v krajino.

(4)Na območju Občine Metlika ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in njenih derivatov. Skladišče za potrebe te občine je pri Ortneku v Občini Ribnica.

(5)Električna energija: Za zagotavljanje dvostranskega napajanja Bele krajine se zgradi daljnovod DV 110 kV Kočevje–Črnomelj, s katerim se zagotovita večja zanesljivost oskrbe ter možnost rezervnega napajanja. S tem bo zagotovljena nemotena dobava elektrike na celotnem območju občine.

(6)Območje občine se z električno energijo napaja iz RTP Metlika, ki se napaja iz RP Hudo prek daljnovoda DV 2x110 kV Hudo–Gotna vas–Osojnik–Metlika ter v prihodnosti tudi iz načrtovanega daljnovoda Kočevje–Črnomelj (iz smeri Beričevo), katere del med RTP Črnomelj in RTP Metlika (VN 110 kV) je že izveden.

(7)Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji se zgradi dodatna 20 in 0,4 kV elektroenergetska infrastruktura.

(8)Zemeljski plin: Z izgradnjo prenosnega plinovoda Novo mesto–Bela krajina se v občini omogoči oskrba industrije in široka potrošnja z zemeljskim plinom. Plinovodno omrežje omogoči napajanje gosto poseljenega dela občina (Metlika z bližnjo okolico) in predstavlja dolgoročni vir za ogrevanje, pripravo tople vode in kuhanje v stanovanjskih naseljih, poslovnih predelih in gospodarskih conah ter predvsem na območjih večjega zgoščevanja odjema. Do izgradnje predvidenih plinovodov se na mestih večjega in zgoščenega odjema uvaja sisteme daljinskega ogrevanja s sistemom utekočinjenega naftnega plina, ki se izvede tako, da bo mogoča kasnejša predelava za uporabo zemeljskega plina.

(9)Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah ter na površinah, ki so za ta namen opredeljene v tem odloku, pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

(10)Gradnja malih vodnih elektrarn (do 100 kW) je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah, samo v primerih, če oskrba z energijo ni mogoča na sprejemljivejši način, in sicer v okviru prenove obstoječih vodosilnih objektov. Obstoječe lokacije mlinov in žag se lahko izkoristijo za male vodne elektrarne, če se z njihovo ureditvijo prispeva k prenovi ali revitalizaciji objektov kulturne dediščine.

(11)Izrabo lesne biomase se spodbuja tako za sisteme daljinskega ogrevanja za posamezne dele naselij ali manjša naselja kot tudi za manjše, individualne sisteme ogrevanja.

(12)Večji potencial izkazujejo geotermični energetski viri na območju Božakovega, kjer se načrtuje uporaba vira v turistične namene.

(13)Pri načrtovanju poteka novih vodov je treba posebno pozornost posvečati predvsem rešitvam pri prečkanju posameznih reliefnih hrbtov, npr. pobočij Gorjancev in pa na prečkanju območij, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000), predvsem pa območji Gorjancev in Kolpe.

(14)Zlasti na območjih velikih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora se pri načrtovanju in izvajanju načrtovanih ureditev posebno pozornost posveti umeščanju objektov in naprav (npr. stojna mesta daljnovodov, lokacije merilno regulacijskih postaj), zaradi katerih bodo lahko povzročeni moteči posegi v relief in krajinsko zgradbo ter naravne kakovosti (obrobje Gorjancev, steljniki in vinogradniška območja, širše območje Kolpe in Lahinje) ter na bivalno okolje.

(15)Zmanjša se poraba električne energije za osvetlitev javnih površin ter zmanjša se svetlobno onesnaženje z: – zamenjavo vseh obstoječih svetilk razsvetljave, tako da ni svetlobnega toka, ki seva navzgor, – uvedbo časovnih intervalov osvetlitve, – zamenjava obstoječih sijalk z varčnimi sijalkami. 29. člen (komunikacijsko omrežje)

(1)Na območju občine se zagotovi povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve. Na območju občine se v skladu s Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 vsem gospodinjstvom zagotovi dostop do interneta hitrosti vsaj do 30 Mb/s.

(2)Za zagotavljanje storitev širokopasovnih mobilnih komunikacij na celotnem območju občine se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj. Ker se pričakuje povečanje števila baznih postaj, se umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.

(3)Obstoječe bazne postaje se nahajajo na lokacijah Jugorje, Metlika RTV, Metlika – Jug in Podzemelj.

(4)Na območju občine so vključena telekomunikacijska vozlišča s pripadajočim medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v zemeljski in nadzemni obliki. Telekomunikacijska vozlišča se nahajajo v Metliki, Gradcu in Suhorju.

(5)Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve.

(6)V strnjenih naseljih se spodbuja izgradnja kabelskih sistemov ter sistemov širokopasovnih mobilnih komunikacij. Predvidi se izgradnja komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli vseh najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju vseh kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.

(7)Predvsem se izboljša signal v prostoru ob reki Kolpi in v SV delu občine (Radovica, Bojanja vas, Slamna vas, Krašnji Vrh ipd.), kjer je treba zaradi vizualne izpostavljenosti baznih postaj skrbno načrtovati in upoštevati sodobne principe umestitve in zakrivanja baznih postaj v ranljivem ali izpostavljenem prostoru, zlasti na posameznih predelih pobočij Gorjancev, doline Kolpe ter drugih vodotokov. Potencialna območja načrtovanih baznih postaj so Krašnji Vrh, Plešči Vrh, Božakovo, Trnovec, Gornja Lokvica, Dobravice in Gradac.

(8)Na območju občine je oddajnik RTV na lokaciji Metlika–Veselica, ki poleg oddajnikov na Trdinovem vrhu in Veliki Plešivici ustrezno pokriva območje občine. 2.

1. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo 2.5.1 Notranji razvoj, prenova in širitev naselij
2. člen (notranji razvoj in prenova naselij)

(1)Poselitev se prvenstveno usmerja v okvire naselij in zagotavlja njihov kakovostni notranji razvoj, glede na razvojne potrebe in ob upoštevanju omejitev tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami obstoječe poselitve. Za pozidavo se izkoristijo degradirana in nezadostno izkoriščena stavbna zemljišča, ki so po urbanističnih in drugih kriterijih primerna za pozidavo. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi glede namembnosti in oblikovnih značilnosti.

(2)Z večjo koncentracijo stanovanj in delovnih mest v naseljih, ki so v celoti ali deloma že komunalno opremljena, se zagotavlja učinkovitejše komunalno in stanovanjsko gospodarstvo in omejevanje razpršene gradnje. Zato se zagotavlja pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč.

(3)V Metliki kot medobčinskem središču, v lokalnih središčih ter v manjših oskrbnih centrih/zaposlitvenih središčih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo površine za šport in rekreacijo, v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ter površine za hotele, apartmaje, kampe in šotorišča v naseljih ob Kolpi in ob drugih turistično zanimivih lokacijah. Graditev objektov in ureditve za turizem se lahko izvaja le na posebej opredeljenih lokacijah, ki niso v nasprotju z varstvenimi režimi in usmeritvami.

(4)Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovita izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.

(5)Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino ter primerne gostote pozidave na območjih, namenjenih zgoščevanju. Vodni in obvodni prostor (priobalno zemljišče), gozdove, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov in kmetijskih površin ter obvodnih prostorov.

(6)Zagotavlja se ureditev javnih prostorov, ki jih sestavljajo tako naravne sestavine in grajeno javno dobro, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek in podobno, zato se jih v čim večji meri vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce in raznolikost teh površin glede vloge in uporabnosti in glede na njihov pomen za prepoznavno podobo naselja.

(7)Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij. S prenovo se poiščejo in izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja.

(8)Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjena identiteta naselja ali dela naselja in okoliške krajine. Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov.

(9)Posebna pozornost se nameni prenovi zgodovinskega mestnega jedra Metlike ter trških in vaških jeder (Gradac, Drašiči idr.) s še ohranjeno tradicionalno urbano strukturo in arhitekturnimi elementi.

(10)Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, vrhovi vzpetin ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob potokih, Kolpi ipd. in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene.

(11)Celovita prenova naselij, ki so opredeljena kot naselbinska dediščina, se načrtuje na podlagi konservatorskega načrta za prenovo v okviru OPPN s ciljem zagotavljanja varstva kulturne dediščine ter kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti. 31. člen (širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)

(1)Prostorske možnosti za razvojne dejavnosti se zagotavljajo tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij.

(2)Nova območja za pozidavo se načrtujejo, kjer je zagotovljena dostopnost, organizirana ureditev GJI, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja. Nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje in nekontrolirano razraščanje naselij na robovih ni dovoljeno.

(3)Vsakokratne širitve naselij se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, kulturnovarstvenih, okoljskih in drugih zahtev. Pri načrtovanju širitev poselitve se zagotavljajo optimizacija umeščanja v prostor in izvedba omilitvenih ukrepov v smislu umestitve objektov v prostor, njihove namembnosti in njihovega merila oziroma gabaritov.

(4)Širitve naselij za organizirano stanovanjsko gradnjo ter za storitvene in druge gospodarske dejavnosti se prvenstveno usmerjajo na območje mesta Metlika. Širitve za stanovanjsko gradnjo in gospodarske dejavnosti se glede na pomen v omrežju naselij usmerjajo tudi na območje lokalnih središč, v skladu z njihovimi razvojnimi potrebami in prostorskimi možnostmi ter omejitvami.

(5)Kjer zaradi prostorskih omejitev in pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab razvoja perspektivnih kmetij v naselju ni mogoče zagotoviti, se na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorsko-urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije.

(6)Pri načrtovanju širitve območij naselij in gradnji objektov zunaj območij naselij se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti na posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območjih, na območjih ohranjanja habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, širitve se ne načrtujejo v varovanih območjih narave.

(7)Pri načrtovanju širitev poselitvenih območij in gradnji objektov zunaj poselitvenih območij se zagotavlja celostno ohranjanje kulturne dediščine tudi v vplivnem območju kulturnega spomenika ali kulturne dediščine. V naseljih, kjer so posamezna območja varstva kulturne dediščine, se novogradnje načrtujejo in izvajajo v skladu z varstvenimi režimi in usmeritvami.

(8)Na vinogradniških območjih se po pogojih, ki jih določa izvedbeni del tega odloka, dovoli gradnja zidanic kot gospodarskih objektov ali kot delno bivalnih objektov in objektov za turistične namene za ponudbo in trženje pridelkov.

1. člen (romska naselja) Prenove romskih naselij se načrtuje celostno, v okviru celotne občine. Zagotovi se pripravo ustreznih strokovnih podlag za urejanje posameznih naselij, vključno z urejanjem statusa zemljišč in njihovega komunalnega opremljanja. To velja predvsem za večja romska naselja in za naselja, v katerih so prebivalci pripravljeni sodelovati. V primeru preostalih, manjših romskih zaselkov in gradenj se preprečuje njihovo širjenje in poišče možnosti za preselitev na območje naselij, ki se kompleksno in načrtno urejajo kot romska naselja. 2.5.2 Razvoj dejavnosti po naseljih
2. člen (razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.

(2)Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se praviloma umeščajo v obstoječe gospodarske cone v Metliki (poslovno- storitvena cona pri Pildu, poslovna cona Beti, gospodarsko-poslovna cona Mestni Log, Poslovna cona bivšega Novoteksa), poslovna cona Rosalnice (Komet in Kolpa), v Bereči vasi (TPV), poslovna cona Gradac in v gospodarsko cono pri Krasincu. Za razvoj gospodarskih in storitvenih dejavnosti se namenijo obstoječe gospodarske cone skupaj z njihovimi predvidenimi površinami za širitev. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljšata se njihova prometna dostopnost in infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Dolgoročno se proizvodna območja načrtujejo predvsem na območju Metlike oziroma v njegovem širšem vplivnem območju, kjer je mogoče zagotoviti dobro prometno dostopnost (ceste, železnica).

(3)Pri načrtovanju ali gradnji gospodarskih con se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranja se celovitost oziroma vzpostavlja se prehodnost prostora za prosto živeče živali (upoštevati mesta najpogostejših prehodov živali in z ustreznimi tehničnimi rešitvami zagotavljati prehodnost).

(4)Na območja za proizvodnjo se praviloma umeščajo različne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti. Okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja se lahko umeščajo na območja centralnih dejavnosti. Na območja površin za industrijo se ne smejo umeščati stanovanja in spremljajoče dejavnosti, primarna kmetijska proizvodnja in dejavnosti, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja.

(5)Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v Metliko, v lokalna središča in v manjše oskrbne centre/zaposlitvena središča, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost, v čim večji meri z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in peš potmi.

(6)Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo na območja, ki so namenjena za stanovanja in spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter na območja centralnih dejavnosti. Deli naselja, ki so ustrezno komunalno opremljeni, se lahko prestrukturirajo na območja centralnih dejavnosti.

(7)Na območju Metlike se zagotavljajo stanovanjske površine za različne oblike bivanja (večstanovanjski bloki, karejska pozidava, vrstne hiše, atrijske in prostostoječe hiše ipd.), na preostalih delih občine pa se zagotavljajo predvsem avtohtone oblike stanovanja v stanovanjskih objektih na domačijah in v prostostoječih hišah. Med posebne oblike stanovanjske gradnje spadajo tudi domovi za starejše občane, kar se zagotavlja v Metliki, lahko pa tudi v drugih večjih naseljih, ki imajo urejeno osnovno preskrbo prebivalcev in dober dostop do zdravstvene oskrbe.

(8)V podeželskih naseljih se dovolijo predvsem dejavnosti, povezane s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko-urbanistični preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje, ki so skladne s shemo prostorskega razvoja naselja, usklajene s prostorsko sliko naselja ter za katere je mogoče urediti dostop in racionalno infrastrukturno opremo. Spodbuja se razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, kulturni in vaški domovi, sosedska zidanica ipd.), ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja, družbenih dejavnosti kot so vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni tabori ipd., turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju.

(9)Na vinogradniških območjih z značilno pozidavo ter razglednimi legami se spodbujata urejanje vinskih cest in turistične dejavnosti. 2.5.3 Razpršena gradnja

1. člen (razpršena gradnja) Razpršeno gradnjo se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev, predvsem pa z območji za kompleksno gradnjo.
2. člen (sanacija razpršene gradnje)

(1)Obstoječa razpršena gradnja v obliki posamičnih stanovanjskih in drugih objektov zunaj naselij se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z vključitvijo v naselje, opredelitvijo novega naselja ali opredelitvijo posebnega zaključenega območja, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo.

(2)Razpršeno gradnjo se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev, predvsem pa z območji za kompleksno gradnjo.

(3)Manjša območja razpršene gradnje se vključijo v naselja in opremijo z manjkajočo GJI. 2.5.4 Območja razpršene poselitve 36. člen (območja ohranjanja razpršene poselitve in prostorskih ureditev zunaj naselij)

(1)Na območju občine se je kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovala razpršena poselitev v obliki zaokroženih vinogradniških območij ter območij zaselkov in posamičnih kmetij ter drugih objektov.

(2)Območja razpršene poselitve so značilna za pretežno vinogradniška območja z zidanicami, hrami, vinotoči, vinskimi kletmi, posamičnimi stanovanjskimi stavbami in kmetijami in za druga zaokrožena območja razpršene poselitve s skupinami objektov oziroma domačij, ki se ohranjajo, prenavljajo in zaokrožajo; prikazana so v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listih št. III in V.

(3)Poleg teh zaokroženih območij razpršene poselitve se na območju občine kot avtohtoni poselitveni vzorec ohranjajo, prenavljajo in zaokrožajo tudi posamični zaselki in kmetije, ki glede na merilo in podrobnost prikazov v grafičnih prikazih strateškega dela OPN niso posebej prikazani.

(4)Zunaj naselij se predvsem ohranjajo in prenavljajo ter zgoščajo in zaokrožajo prostorske ureditve, kot so: – zaselki in dislocirane domačije in kmetije, – objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, gradovi, kapelice, znamenja ipd.), – turistične, rekreacijske in športne ureditve in objekti, – gostinski objekti zunaj strnjenih naselij, – žage, mlini, ribogojnice v obvodnem prostoru, – lovske koče, gozdarske koče, planinski domovi in – kmetijske stavbe ter njihove skupine (seniki, kozolci, čebelnjaki, lovske preže ipd.). 37. člen (urejanje drugih zaokroženih območij razpršene poselitve)

(1)Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Mogoča je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.

(2)Pri načrtovanju objektov se upoštevajo vzorec obstoječe razporeditve objektov in velikost objektov, tako da se ohranjajo značilnosti kulturne krajine.

(3)Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj naselij, izkoriščanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture se ohranja skladnost med funkcijami območja. Obstoječa grajena struktura se oblikovno dopolnjuje na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavlja se smotrno rabo prostora, objekti se umeščajo v bližino naselij ali na vidno manj izpostavljene površine.

(4)Gradnja objektov zunaj naselij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.

(5)Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.

(6)Zunaj naselij, dislocirano ali na robovih, se predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora.

(7)Zunaj naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij v tehnološkem razvoju, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v razvoju ali moteče za razvoj urbanih dejavnosti. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeno sodobno kmetovanje, da bo neoviran dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo.

(8)Zunaj naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, adrenalinski parki, kopališča ter čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske in druge opazovalnice, logarnice, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, žage, živinorejske farme ter posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, sanatorij, spomenik, razstave na prostem – forma viva, skansen ipd.).

(9)Vse umestitve objektov in ureditev zunaj naselij, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.

(10)Območja razpršene poselitve so prikazana v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. V Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora. 38. člen (urejanje razpršene poselitve – vinogradniških območij)

(1)Vinogradniška območja so območja razpršene poselitve, ki se je oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto, zidanicami, hrami in gospodarskimi objekti za spravilo sadja, orodja in mehanizacije ter s posamičnimi stanovanjskimi objekti, samotnimi kmetijami, domačijami in zaselki.

(2)Vinogradniška območja se urejajo tako, da se omejuje pregosta pozidava, da se komunalno opremijo, uredijo dostopi, določa ustrezno namembnost, tipologijo in oblikovanje objektov, določa ustrezne zasaditve in druge zunanje ureditve.

(3)Na vinogradniških območjih je na stavbnih zemljiščih dopustna gradnja zidanic in hramov kot kmetijskih stavb, ki primarno služijo kmetijski dejavnosti in sekundarno občasnemu bivanju, ter vinotočev in vinskih kleti, oboje ob upoštevanju najmanjše potrebne površine obdelanega kmetijskega zemljišča. Dovoljena je tudi prenova obstoječih legalno zgrajenih stanovanjskih objektov. V objektih iz tega člena odloka je dopustna tudi turistično-gostinska dejavnost v obsegu, značilnem za vinogradniška območja, ki ne omejuje pretežne kmetijske rabe objekta.

(4)Zgoščevanje pozidave na vinogradniških območjih se dopusti kot zaokrožanje obstoječih skupin stanovanjskih objektov in/ali zidanic ter domačij na dobro dostopnih lokacijah z obstoječo komunalno opremljenostjo ali možnostmi za navezavo na GJI, če se to v prostorskih in okoljskih preveritvah izkaže kot sprejemljivo.

(5)Zidanice, hrami, vinotoči in vinske kleti se načrtujejo v vinogradniških območjih, če so namenjeni obdelavi vinogradov in sadovnjakov. Za vsako kategorijo objekta je v izvedbenem delu OPN določena minimalna površina vinograda ali sadovnjaka, ki je potrebna za dopustitev gradnje teh objektov. 2.5.5 Urbanistično oblikovanje naselij 39. člen (oblikovna podoba naselij)

(1)Zagotavlja se skladna oblikovna podoba in prepoznavnost naselij. Pri novogradnjah in prenovah se zagotavlja varovanje kakovostne podobe, merila in krajinski okvir vsakega naselja. Prenavljajo in sanirajo se razvrednotena območja in ohranja kakovostna obstoječa arhitekturna in krajinska prepoznavnost ter po potrebi ustvarja nova. Pri tem se zagotavlja kontinuiteta tradicionalne arhitekture in krajinskih prvin, vse v sožitju z načeli kakovostnega bivalnega okolja in drugimi kakovostmi prostora: ustrezna gostota zazidave, urejanje odprtih, predvsem javnih površin, kakovostno oblikovanje ter racionalna raba prostora in ureditve za racionalno rabo energije.

(2)Pri urejanju vaških naselij se zagotavlja upoštevanje tradicionalne strukture ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine ter spodbuja notranji razvoj zlasti s kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.

(3)Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je mogoče le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.

(4)Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo tako, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi. 2.6. Koncepti prostorskega razvoja urbanih središč, za katera so izdelani urbanistični načrti 40. člen (koncept prostorskega razvoja Metlike)

(1)Mesto Metlika ima tako kot večina naselij v občini precej prostorskih rezerv v obliki nepozidanih stavbnih zemljišč, ki zadostujejo za kratkoročne potrebe prebivalcev. Kljub temu so v Metliki potrebne nove stavbne površine, predvsem v navezavi na načrtovano 3. razvojno os.

(2)V središču mesta se v glavnem ohranjajo sedanja struktura in morfologija pozidave, pa tudi namenska raba objektov (pretežno centralne dejavnosti ter stanovanja), ohranjata se tudi obseg in namembnost odprtih javnih površin.

(3)Večje že obstoječe ali načrtovane razvojne površine za različne namenske rabe so predvidene na severozahodni strani mesta (v navezavi na predvideno 3. razvojno os) ter na južnem in jugovzhodnem delu mesta (v navezavi na mednarodni mejni prehod ter obstoječe površine za gospodarske dejavnosti).

(4)Na zahodnem delu mesta ob vstopu v Metliko z novomeške smeri je obsežno območje za gospodarske dejavnosti Pri Pildu, katerega dolgoročna širitev je načrtovana v smer proti jugu in proti načrtovani tretji razvojni osi.

(5)Na južnem delu mesta je v bližini mednarodnega mejnega prehoda obstoječe stavbno zemljišče predvideno za nadaljnji razvoj gospodarske cone Mestni log.

(6)Na območju ob mestni vpadnici in glavni cesti, nasproti poslovne cone Pri Pildu, je načrtovano območje za centralne dejavnosti ob glavni cesti ter stanovanjska gradnja v ozadju.

(7)Za novo večje območje za stanovanjsko gradnjo se izrabijo obstoječa stavbna zemljišča zahodno od TPC Gala, kjer se predvidijo različne oblike bivanja (bloki, vila bloki, vrstne hiše, dvojčki in enodružinske hiše). Poleg tega so predvidene manjše zaokrožitve in širitve stavbnih površin predvsem za potrebe stanovanjske gradnje na različnih območjih mesta.

(8)Na območju griča Veselica na severovzhodni strani mesta se ohranjajo vinogradniške površine in uredi območje za turizem.

(9)Na severu ob osnovni šoli se načrtujejo ureditve za športno-rekreacijske namene.

(10)Na območju kopališča ob Kolpi v Metliki se uredijo dostopi do vode, prostori za piknike, kamp in drugi turistično rekreacijski objekti.

(11)Javne zelene površine v mestu se povezujejo v usklajen sistem. Na Obrh se navezujejo posamezni zeleni prostori, ki so lahko odprti javni prostori z različnimi programi in ureditvami ali pa samo zeleni pasovi – cezure med sklopi pozidave. Vzdolž Kolpe, Sušice in Obrha ter na Mestnem bregu se opredelijo zeleni obvodni pasovi, po katerih se urejajo poti. Vse ureditve se navezujejo tudi na zaledje kmetijskih in gozdnih površin.

(12)Pokopališče ob cerkvi Sv. Roka v Metliki se ureja in po potrebi širi.

(13)Med ureditvami prometne infrastrukture sta najpomembnejši

1. razvojna os in obvoznica mesta Metlika. Potek
2. razvojne osi je predviden na zahodnem robu mesta, z dvema priključkoma in z navezavo na mednarodni mejni prehod Metlika. S severnega priključka je predviden odcep obvoznice mesta, ki poteka po njegovem severnem robu, za gričem Veselica, med Metliko in Svržaki ter se na vzhodnem robu mesta priključi na regionalno cesto proti Božakovem.

(14)Koncept razvoja naselja je prikazan v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. VII Koncept prostorskega razvoja Metlike. 41. člen (koncept prostorskega razvoja Gradca)

(1)Naselje ohranja pomembnejšo vlogo v omrežju naselij, kot drugo najpomembnejše naselje v občini. V ta namen se izboljša družbena infrastruktura ter širijo stanovanjske površine, pa tudi območje gospodarske dejavnosti ter površine za šport in rekreacijo ter turizem.

(2)V starem delu naselja je predvidena ureditev jedra. Predvidene so zapolnitve pozidave na še ne pozidanih stavbnih zemljiščih ter manjše širitve oziroma zaokrožitve stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo, predvsem v osrednjem delu naselja, severno od grajskega kompleksa.

(3)Na okljuku Lahinje se skladno z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine prenovi celoten grajski kompleks s parkom, npr. za potrebe razvoja vrhunskega turizma s parkovnimi in športno–rekreacijskimi površinami, ki se lahko širijo tudi čez Lahinjo.

(4)Južno od okljuka z grajskim kompleksom je predvideno igrišče za golf, ki se lahko vsebinsko navezuje na turistično ponudbo grajskega kompleksa. Ta dejavnost bo Gradcu prinesla večjo prepoznavnost, omogočila razvoj turizma in spremljajočih dejavnosti ter dopolnila ureditve in programe grajskega kompleksa.

(5)Območje proizvodnih dejavnosti ima še nekaj rezerv za razvoj storitvenih, skladiščnih, obrtnih in sorodnih dejavnosti, kljub temu pa se zaradi krepitve gospodarskega pomena naselja načrtuje strateška širitev gospodarske cone ob železniški progi proti zahodu.

(6)Romsko naselje se ureja kot ločeno območje za gradnjo, omeji se stihijska širitev ter uredi se dostop.

(7)Temeljna prvina urejanja zelenega sistema Gradca je Lahinja, ki se ohranja kot hrbtenica in povezovalni člen zelenega sistema. Druga pomembna prvina so zelene površine v okljuku Lahinje, ki se urejajo kot grajski park. Ostali manjši in med seboj nepovezani deli zelenega sistema se povezujejo v celostno omrežje zelenih površin s povezavami, ki potekajo vzporedno z glavnimi smermi v prostoru.

(8)Vzporedno z razvojem stanovanjskih površin ter centralnih in gospodarskih dejavnosti, predvsem pa turizma se bosta razvijali tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura.

(9)Koncept razvoja naselja je prikazan v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. VII Koncept prostorskega razvoja Gradca. 2.7. Usmeritve za razvoj v krajini 42. člen (usmeritve za razvoj v krajini)

(1)Prostorski razvoj dejavnosti se usmerja tako, da se: – ohranjajo naravne in kulturne krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti občine, ki hkrati nudijo prednosti za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, – izkoriščajo in vzdržujejo potenciali za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini, – ohranjajo naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih procesov, – ohranjajo prepoznavnost kulturnih kakovosti na vseh ravneh, – zagotavlja varno, privlačno in prijetno bivalno okolje.

(2)Zagotavlja se ohranjanje kakovosti izjemnih krajin in območij lokalne prepoznavnosti, ter posameznih prvin prepoznavnosti – pobočij Gorjancev, doline Kolpe s strugo reke in pritoki, obvodnimi ravnicami ter strnjenimi vasmi in steljniki. Pri prostorskem razvoju se varujejo naravne prvine plitvega krasa (plitva tla, vrtače, skale na površju), ustvarjene reliefne oblike (obdelovalne terase, delane vrtače), zgradba in simbolni pomeni kulturnih krajin (skladnost poselitve z naravno zgradbo prostora) ter značilna zgradba ohranjenih tradicionalnih ali pa novejših, sodobno urejenih vinogradniških krajin (Vinomer, Vidošiči).

(3)Ohranjajo se naravne kakovosti prostora kot pomembna primerjalna prednost posameznih delov občine in zagotavlja ugodno stanje okolja in ugodne razmere za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem in prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo. Na območjih naravnih kakovosti krajine v regiji (pobočja Gorjancev, območje reke Kolpe in pritokov) se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.

(4)Ohranjanje prepoznavnosti in naravnih kakovosti se zagotavlja z usmerjanjem prostorskega razvoja ob upoštevanju prostorskih možnosti in omejitev. Na območjih, pomembnih za prepoznavnost in na območjih naravnih kakovosti se omejuje gradnja velikih infrastrukturnih objektov in širitev poselitve, na območjih zaraščanja kulturne krajine pa spodbuja predvsem kmetijsko rabo prostora.

(5)Z načrtovanjem se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst. 2.7.1 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire 43. člen (kmetijstvo)

(1)Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se kmetijska raba zemljišč, s katero se ohranjajo kakovostne kulturne krajine.

(2)Kmetijska zemljišča v občini se razvrščajo v skupine glede na ustreznost teh zemljišč za kmetijsko pridelavo. Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča, ki se členijo na območja z omejitvami zaradi ohranjanja narave, kulturne dediščine ali škodljivega delovanja voda ter varstvenih območij virov pitne vode.

(3)Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane, s poudarkom na sonaravni pridelavi. Kmetijske in dopolnilne ter druge s kmetijstvom povezane dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje.

(4)Kmetijska pridelava se spodbuja na območjih, kjer je okolje neonesnaženo, na legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami in z ugodno osončenostjo ter dobro dostopnostjo, pa tudi na legah z ugodnimi razmerami za čebelarstvo in druge oblike kmetijske pridelave.

(5)Intenzivna kmetijska pridelava (predvsem poljedelstvo, v manjšem obsegu pa tudi zelenjadarstvo) se omeji predvsem na območja ravnin, predvsem na polje med Gribljami, Krasincem in Podzemljem, pridelava grozdja in vinogradništvo pa na obstoječa vinogradniška območja, predvsem Vinomer, Vidošiči, Grabrovec, Radovica ter Suhor in Hrast.

(6)Intenzivna kmetijska pridelava se odvija tudi v okviru drugih, alternativnih oblik kmetovanja, s katerimi se izrabljajo naravne danosti in primerjalne prednosti posameznih delov občine.

(7)Ob ohranjanju površin za nadaljnji razvoj živinoreje se v občini spodbuja tudi razvoj drugih panog, predvsem poljedelstva na najboljših kmetijskih zemljiščih (območje med Gribljami in Krasincem ter Podzemljem) in sadjarstva ter vinogradništva (Vinomer in Vidošiči ter druga območja, ki zaradi svojih leg pomenijo dolgoročni potencial tudi za intenzivnejše oblike pridelave grozdja).

(8)Obstoječe ribogojnice se ohranjajo, ureditev novih pa je mogoča na podlagi vsakokratnega presojanja sprejemljivosti z vidika ohranjanja ugodnih razmer v vodotokih in z vidika drugih vplivov na okolje.

(9)Na preostalih predelih občine se uveljavljajo različne ekstenzivne oblike kmetovanja, predvsem živinoreja s pašništvom, lahko pa tudi intenzivnejše oblike, ki bi se glede na povpraševanje na trgu lahko razvile kot alternativne oblike kmetijske pridelave. Spodbuja se sadjarstvo s prenovo travniških sadovnjakov, tudi z namenom ohranjanja genskega sklada starih sort; turizem na kmetiji in druge dopolnilne delavnosti na kmetiji ter različne dejavnosti v povezavi kmetijstva s turizmom, gozdarstvom in varstvom dediščine.

(10)Na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo in območjih, kjer je velik delež naravnih vrednot in kulturne dediščine, se bo spodbujalo povečanje deleža sonaravnega oziroma ekološkega ter integriranega kmetovanja.

(11)Izboljševalni ukrepi: Zaradi neugodne parcelne strukture se bodo zlasti na območjih za poljedelstvo, deloma pa tudi na vinogradniških območjih hkrati z melioracijami kmetijskih zemljišč izvajale komasacije, pri čemer se ohranjajo temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorskih smeri, naravnih koridorjev in logike krajinskih vzorcev. Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni otoki ali vodna telesa.

(12)Usmeritve za kmetovanje glede na omejitve v prostoru: na območjih varstva vodnih virov bo kmetijska dejavnost omejena pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil ter živalskih odpadkov, zato bo ponekod potrebna tudi prilagoditev tehnologij v kmetijstvu.

(13)Agromelioracije se lahko izvajajo na celotnem območju občine ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.

(14)Za potrebe namakanja kmetijskih površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin oziroma zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki na območjih, za katera se po izračunu vodne bilance ugotovijo možnosti za rabo vode v kmetijske namene. Zadrževalnike in novo oblikovane obvodne prostore se uredi sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem, da se omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora, npr. rabo v rekreativne namene, ribolov in podobno.

(15)Na drugih kmetijskih površinah na vododeficitarnih območjih se za potrebe kmetijstva urejajo manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo.

(16)Na območjih, na katerih je zaključena denacionalizacija kmetijskih površin, ter na drugih območjih, kjer se izkaže interes, se izvedejo komasacije ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.

(17)Za potrebe združevanja vinogradniških, pa tudi drugih površin, predvsem pašnikov, se izvedejo arondacije, pri čemer se s potmi in živicami zagotovi prostorska členjenost posameznih parcel, ki ne smejo presegati 0,5 ha.

(18)V conah kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov se z redno ekstenzivno rabo ohranja sedanji obseg travniških površin. Ustrezna raba se zagotovi skozi kmetijsko okoljske ukrepe. Spodbuja se ekstenzivno kmetijstvo s čim manjšim vnosom mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin.

(19)Kmetijske dejavnosti se izvajajo tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Spodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava). Spodbuja se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč, na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih (npr. pPosVO Bela krajina, poplavne ravnice ob reki Kolpi in Lahinji).

(20)Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni otoki ali vodna telesa.

(21)Na območjih z omejenimi dejavniki za kmetovanje se spodbuja uvajanje alternativnih oblik kmetovanja po načelu večnamenskosti kmetijstva in uvajanja dopolnilnih dejavnosti zlasti v povezavi s turizmom in različnimi lokalnimi gospodarskimi panogami (območje Kolpe, vinogradniška območja). Spodbujanje kmetijske dejavnosti bo usmerjeno na druga kmetijska zemljišča, predvsem pa na predele in prvine, ki so pomembni za ohranjanje prepoznavnosti Bele krajine (krajina med Krasincem in Gribljami, Drašički steljniki, krajina med Jugorjem in Suhorjem ter prvine, kot so obdelovalne terase, delane vrtače, steljniki, parcelna struktura, kozolci in ostrnice, vinogradi idr.).

(22)Na območjih pomembnih za prepoznavnost, na območjih izjemnih krajin in na njihovem obrobju je postavitev objektov in naprav za potrebe vrtnarstva oziroma zelenjadarstva (plastenjaki, steklenjaki) dovoljena samo na obrobju naselij in sicer na legah, ki niso vidno izpostavljene, tako da objekti niso moteči v pogledih na okoliško kakovostno krajino ter na objekte in območja kulturne dediščine. Uvajanje novih, neavtohtonih kultur, ki bi zahtevale specifične ureditve in s tem spremembo krajinskega vzorca, na teh območjih ni dovoljeno.

(23)Na vinogradniških območjih se vinogradi oziroma sadovnjaki ohranjajo, dovoljene so spremembe vrste rabe iz vinograda v sadovnjak ali obratno. Dopustna je izkrčitev gozda zaradi ureditve vinograda ali sadovnjaka. Gozd se varuje tam, kjer ima izrazito varovalno funkcijo (strmine, grape). Dopustna je tudi postavitev objektov in pripadajočih zunanjih ureditev, skladno z drugimi pogoji, ki veljajo za vinogradniška območja in za posamezne PNR. Večje parcele, na katerih stojijo zidanice, je dovoljeno deliti na manjše parcele le pod pogojem, da sklenjena površina vinograda oziroma sadovnjaka na parceli, na kateri stoji zidanica, ne bo manjša od 30 arov. Izjema je lahko le opredelitev javnih površin. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) sledi uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem prostoru. Vpis nove parcele brez lastnega ali pogodbenega dostopa do javne poti ni dovoljen.

(24)Na vododeficitarnih predelih, kjer so zlasti na ravninskih delih ugodne razmere za razvoj kmetijstva, se po potrebi lahko uredijo zbiralniki padavinske vode.

(25)Neavtohtone kulture, ki bi zahtevale specifične ureditve (ukrepe) in s tem spremembo krajinskih vzorcev, se ne uvajajo.

(26)Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine upoštevajo dimenzije in proporci (razmerja med dolžino, širino in višino) obstoječih objektov. Izjemoma se dovoli postavitev večjih gospodarskih objektov od obstoječih in tradicionalnih, vendar ob smiselnem upoštevanju kakovostne tipologije gradnje v okolici oziroma v naselju in po predhodni prostorski preveritvi glede na vidno izpostavljenost in umeščenost v prostor, glede na bližino dediščinskih objektov in območij in ob preveritvi vplivov na naravno in bivalno okolje. Ob upoštevanju zgornjih pogojev se dovoli tudi postavitev večjih sklopov velikih gospodarskih objektov, npr. farm, ki pa se preverijo tudi z vidika vplivov na okolje. 44. člen (gozdarstvo)

(1)Ohranjajo se gozdovi, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes.

(2)Zagotavlja se osnovni cilj gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi.

(3)Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi na območjih varovalnih gozdov ter v gozdnih rezervatih (gozdovi s posebnim namenom) se izvaja v skladu z določili predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom.

(4)Na območjih z gozdom (pobočja Gorjancev in zahodni predeli občine) se ohranjajo sklenjene gozdne površine, zlasti v predelih zaraščajočih površin pa se zagotavljajo razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varujejo gozdni otoki in gozdni koridorji.

(5)Z ohranjanjem gozdov na strminah (obkolpski prostor, obrobje Gorjancev) se krepijo varovalne funkcije gozdov, na pretežnem delu gozdnih površin se krepijo proizvodni potenciali gozdnih rastišč in razvijajo vse funkcije gozdov.

(6)Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja). Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija, vlaga) manj primerna za druge rabe.

(7)Na območjih, kjer v površinskem pokrovu prevladujejo gozdovi, so po predhodnih preveritvah dopustne krčitve gozdov z namenom zaokrožanja kmetijskih posesti.

(8)Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne prometnice) mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih.

(9)Gozdne prometnice: za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč.

(10)Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno spravilnimi načrti. Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena, na erodibilnih terenih in večjih nagibih se uredi odvodnjavanje.

(11)V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se na podlagi prostorske preveritve opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti, z elementi, ustreznimi za prevoz gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih in rampnih prostorov, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov.

(12)Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase se upoštevajo ekološke in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest poteka v okviru razpoložljivih sredstev selektivno glede na prometno obremenitev.

(13)Lov in varstvo divjadi: gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor ohranjajo ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravljajo v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj moteč.

(14)Pri lovnem gospodarjenju se vzpostavlja ustrezna številčnost divjadi, zagotavlja se redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambena baza za divjad. 45. člen (turizem in prostočasne dejavnosti)

(1)Razvijajo se turistične in prostočasne dejavnosti kot ena temeljnih strateških usmeritev za gospodarski razvoj in za dvig bivalnih kakovosti, tako da bo občina postala uveljavljeno in prepoznavno turistično območje.

(2)Razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti se usmerja predvsem na lokacije oziroma območja z večjim turističnim pomenom, kot so staro mestno jedro Metlike, Gradac, kampi v Primostku, Podzemlju, Križevski vasi in Metliki, vinogradniška območja na severovzhodnem delu občine, letališče ter območje ribnika v Prilozju, Rosalnice s cerkvami, turistično rekreacijsko območje pri Želebeju, terme v Božakovem ipd.

(3)Razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti se spodbuja tudi na preostalih lokacijah oziroma območjih s turističnim pomenom, npr. na naravnih kopališčih (Krasinec, Otok), na območjih s potencialom za razvoj apartmajskega turizma (naselja med Krasincem in Podzemljem, Radoši, Krašnji Vrh ipd.), turizem na podeželju v okviru naselij, vinogradniških območij in ostale oblike turizma v povezavi z naravnimi in kulturnimi kakovostmi.

(4)Spodbuja se razvoj različnih oblik turizma in prostočasnih dejavnosti, ki temeljijo na naravnih danostih. Medsebojno se povezujejo posamični obstoječi ali novi programi ob izogibanju pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru.

(5)V obkolpskem prostoru se razvija predvsem izletniški turizem in turistično ponudbo, povezano z naravnimi kopališči, z vodnimi športi, ki se razvijajo na obstoječih naravnih kopališčih in na drugih potencialnih lokacijah ter krajih v njihovih vplivnih območjih – Krasinec, Podzemelj, Otok, Primostek, Križevska vas, Metlika, Želebej, Božakovo in drugih, ne glede na to, ali gre za javna kopališča ali zgolj za ureditve, ki omogočajo kopanje v naravnem okolju.

(6)V vinogradniških območjih se spodbujajo vinsko-turistične dejavnosti, kot so vinske kleti (tudi s prenočišči), gostinska ponudba, vinske ceste in podobne ureditve. Jedra te ponudbe so večji vinogradniki oziroma vinarji, dopolnjujejo pa jo tudi ostali manjši ponudniki in vsi posamezni vinogradniki, ki oblikujejo in vzdržujejo vinogradniško kulturno krajino.

(7)Kulturno-zgodovinski turizem se usmerja v Metliko in Gradac ter v druga naselja s pomembnimi objekti kulturne dediščine ter na druge turistične točke in območja, povezana s prezentacijo kulturne dediščine, kot so gradovi in spominska obeležja.

(8)Poleg cestnih prometnic se za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti zagotavlja urejanje kolesarskih, jahalnih, izletniških in pohodniških ter drugih tematskih poti. V dogovoru z Republiko Hrvaško se zagotovijo prehodi prek Kolpe in navezave na turistične točke v Republiki Hrvaški.

(9)Turizem, povezan z geotermičnimi viri, se razvija na potencialnih novih območjih z možnostjo izrabe geotermične energije in zdravilnih učinkovin, predvsem pri Božakovem. Izrabo geotermičnih virov se povezuje z drugimi turističnimi potenciali in z možnostmi za razvoj prostočasnih dejavnosti v bližini posameznih virov.

(10)Nove prenočitvene kapacitete se prednostno ureja v že obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektih s prenovo ali nadomestno gradnjo, pri čemer je treba ohranjati temeljne značilnosti kakovostne lokalne arhitekture. V Metliki in v lokalnih središčih se zagotavljajo nove nočitvene kapacitete v obliki hotelske, motelske ali apartmajske gradnje, ki pa mora biti kakovostno oblikovana in umeščena v prostor, tako da se ohranjajo prepoznavne značilnosti posameznih naselij ali pa oblikujejo nove, kakovostne prvine prepoznavnosti občine. V manjših naseljih se nastanitvene zmogljivosti zagotavljajo znotraj obstoječih naselij, predvsem v zasebnem sektorju (turistične kmetije, penzioni, oddajanje sob in apartmajev). Nove nočitvene kapacitete se uredijo tudi zunaj naselij, na lokacijah s turističnim pomenom oziroma potencialom (npr. termalni kompleks Božakovo, turistično rekreacijsko območje Želebej).

(11)Prostori za kampiranje: obstoječi prostori za kampiranje se posodabljajo in opremljajo z infrastrukturo. Novi prostori za kampiranje se urejajo ob Kolpi ter v bližini Metlike in lokalnih središč. V bližini Metlike in priključkov na cesto v okviru 3. razvojne osi se po predhodnih prostorskih preveritvah zagotovijo lokacije za parkiranje avtodomov z vso potrebno infrastrukturno opremo.

(12)Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, ki jo je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora v regiji, se spodbuja razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti v povezavi s kmetijstvom. Spodbuja se specializirana in raznolika lokalna ponudba, vendar v merilu in obsegu, ki ne bo razvrednotila kakovosti prostora.

(13)V lokalnih središčih in manjših naseljih ter zaselkih s ponudbo turizma na kmetiji se zagotavljajo možnosti za širitev kmetij in urejanje novih objektov za ureditev nočitvenih kapacitet in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom.

(14)Zagotavlja se prednostno infrastrukturno urejanje naselij, v katerih bodo izražene utemeljene pobude za razvoj turistične ponudbe.

(15)Usmeritve za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti glede na zahteve za ohranjanje narave: – na območjih z naravnimi kakovostmi (ob Kolpi in Lahinji) se načrtuje prilagojene, ne množične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih in v skladu z varstvenimi usmeritvami; – na območjih ohranjanja narave se načrtujejo območja za turizem le na delih, kjer je že urejena komunalna in energetska infrastruktura; – pri načrtovanju območij turizma in rekreacije se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti; – razvoj turizma in rekreacije se na celotnem območju usmerja v dvig kvalitete ponudbe, še posebej na obremenjenih območjih (npr. naravovarstveno občutljivejših območjih ob Kolpi in Lahinji); – z načrtovanjem in spodbujanjem oblik turizma in rekreacije ob rekah se načrtuje raba prostora, ki ne bo posegala z gradnjami na poplavne ravnice in brežino reke; – novih rekreacijskih površin, kjer je pogoj tudi parkirišče, ureditev sanitarij (začasnih ali stalnih) ter drugih infrastrukturnih objektov in neoviran dostop, ni dovoljeno urejati. Ob rekreacijskih površinah ob Kolpi in Lahinji, ki potrebujejo tudi parkirne površine, se parkirišče umesti zunaj varovanega območja in se izvede v travni izvedbi; – naravne vrednote se vključujejo v turistično ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi varstva narave (predpis o določitvi in varstvu naravnih vrednot); – rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine, večje gradbene posege in predstavljajo večje onesnaževanje se načrtujejo zunaj območij, ki so občutljiva za onesnaženje (vodotoki, jamski sistemi ipd.) ter ob obstoječi poselitvi, zunaj naravno bolj ohranjenih in neposeljenih območij.

(16)Lokacije z večjim turističnim pomenom in lokacije s turističnim pomenom so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. III., lokacije turističnih in prostočasnih dejavnosti pa so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. VI. 46. člen (izkoriščanje mineralnih surovin)

(1)Izkoriščanje mineralnih surovin v regiji se izvaja s ciljem, da se zagotovi uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami v občini ter ob tem upoštevajo okoljski in naravovarstveni cilji ter cilji varstva prepoznavnosti prostora.

(2)Raba mineralnih surovin se načrtuje racionalno, z uporabo že obstoječih območij izrabe mineralnih surovin in njihove širitve. Nove objekte se načrtuje le izjemoma in zunaj naravovarstveno občutljivih območij (območja naravnih vrednot, najpomembnejši deli ekološko pomembnih območij, posebna in potencialna posebna varstvena območja). Obstoječe kope na območjih z naravnimi kakovostmi se prednostno sanira s povrnitvijo v naravno stanje ali uredi kot nadomestni habitat.

(3)V občini je eno večje območje izkoriščanja pogostih mineralnih surovin (Bereča vas), v katerem se izkoriščata dolomit in apnenec in ki se ohranja v tej funkciji. Predvidena je širitev pridobivalnega območja.

(4)Nelegalne in opuščene kope v občini se evidentira in sanira. Sanacije opuščenih kopov na območjih v bližini poselitve ali večjih prometnic se načrtujejo z uvedbo ustreznih nadomestnih rab, ki pa ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje. Na bolj naravno ohranjenih predelih se sanacije zagotavljajo predvsem s prepuščanjem naravni sukcesiji.

(5)V času izkoriščanja mineralnih surovin, vključno s transportom, se izvajajo ukrepi za zmanjševanje vplivov na okolje, predvsem pa na okoliško poselitev ter objekte in območja kulturne dediščine in naravnih vrednot.

(6)Perspektivna in potencialno zanimiva nahajališča mineralnih surovin v občini so lokacije Gradac, Jugorje, Želebej, Drage, Ravnace in Bušinja vas. Morebitni novi kopi se urejajo v skladu z vsakokratnimi presojanji vplivov na okolje, predvsem pa v skladu z usmeritvami na področju ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. 47. člen (upravljanje z vodami)

(1)Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se upošteva: – da se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo zunaj območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku tako, da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost; – da se z ureditvami ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim, oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi; – da se ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima mogoče le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režimi in stanje vo