(2003)1422), in sicer: – Mikro podjetja so podjetja, ki zaposlujejo manj kot 10 ljudi in katerih letni promet ali letna bilančna vsota ne presega 2 milijonov EUR. – Mala podjetja so podjetja, ki zaposlujejo manj kot 50 ljudi in katerih letni promet ali letna bilančna vsota ne presega 10 milijonov EUR. – Srednje velika podjetja so podjetja, ki zaposlujejo manj kot 250 ljudi in katerih letni promet ne presega 50 milijonov EUR ali letna bilančna vsota ne presega 43 milijonov EUR. Vse ostalo so velika podjetja. 6. člen Do pomoči po tem pravilniku niso upravičena podjetja, ki: – so iz sektorjev ribištva in akvakulture v skladu z Uredbo (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 (UL L, št. 354/1 z dne 28. 12. 2013); – so dejavna na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti; – so dejavna na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti v naslednjih primerih: – če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg; – če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce; – so v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije; – so podjetja v težavah (kapitalska neustreznost podjetij); – so opredeljena kot podjetja v težavah in pridobivajo pomoč po posebnem programu za reševanje in prestrukturiranje; – nimajo poravnanih vseh zapadlih obveznosti do Republike Slovenije in Občine Laško; – imajo neplačane zapadle prispevke, plače in regres do zaposlenih; – so že koristili pomoč za posamezen ukrep za iste upravičene stroške, do višine, ki jo omogočajo posamezna pravila pomoči de minimis (kumulativni znesek pomoči de minimis od vseh dajalcev pomoči v treh proračunskih letih). Pomoč po pravilu » de minimis « ni dovoljena pri izvozu oziroma za dejavnosti povezane z izvozom v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana s količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. Pomoč po pravilu de minimis ni pogojena s prednostjo rabe domačega blaga pred rabo uvoženega blaga. Pomoč po pravilu de minimis ni dovoljena za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni promet. Če podjetje opravlja komercialno cestne prevoze tovora in tudi druge dejavnosti, za katere se uporablja zgornja dovoljena meja pomoči po pravilu de minimis 200.000,00 EUR, se uporablja zgornja meja pomoči v višini 200.000,00 EUR za to podjetje le, če to podjetje ločeno vodi stroške poslovanja po dejavnostih v komercialno cestnem tovornem prevozu in ločeno za druge dejavnosti, ter zagotovi, da korist za dejavnost komercialno cestne prevoze tovora ne presega 100.000,00 EUR v obdobju treh proračunskih let. V primeru združitev ali pripojitev podjetij se vsa prejšnja pomoč de minimis , dodeljena kateremu koli od podjetij, udeleženih v združitvi, upošteva pri ugotavljanju, ali nova pomoč de minimis za novo ali prevzemno podjetje presega ustrezno zgornjo mejo. Pomoč de minimis , ki je bila dodeljena pred združitvijo ali prevzemom, ostane zakonita. Če se podjetje razdeli na dve ali več ločenih podjetij, se pomoč de minimis , dodeljena pred razdelitvijo, dodeli podjetju, ki jo je koristilo, in je načeloma to podjetje, ki prevzame dejavnosti, za katere se je pomoč de minimis uporabila. Če taka dodelitev ni mogoča, se pomoč de minimis dodeli sorazmerno na podlagi knjigovodske vrednosti lastniškega kapitala novih podjetij na dejanski datum razdelitve. V kolikor je pomoč dodeljena po pravilu de minimis , se prejemnika pisno obvesti o dodeljene pomoči in z navedbo uredbe. 7. člen Pomoči de minimis po tem pravilniku se lahko dodelijo pod pogojem, da upravičenec v izogib morebitni preseženi zgornji meji de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih, pred dodelitvijo sredstev poda pisno izjavo o: – vseh drugih pomočeh de minimis , ki jih je podjetje prejelo na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013, ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu, vključno z navedbo pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku, – kandidaturi za de minimis pomoč in o že odobreni in še ne izplačani de minimis pomoči, – drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške, – družbah, ki z upravičencem tvorijo enotno podjetje ter – združitvi ali razdelitvi podjetij. Občina bo pisno obvestila prejemnika, da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU 352, 24. 12. 2013) ter o znesku de minimis pomoči. Občina bo kot dajalec pomoči hranila evidence o individualni pomoči de minimis 10 let od datuma dodelitve pomoči. 8. člen Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči. Določene zgornje meje in največje intenzivnosti pomoči veljajo ne glede na to, iz katerih javnih sredstev je pomoč dodeljena in ali je pomoč dodeljena v okviru več shem ali individualnih pomoči hkrati. Upošteva se skupni znesek javnih sredstev za dejavnost, projekt ali podjetje. 9. člen Skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju, ne bo presegel 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR). Enotno podjetje pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
- a)podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;
- b)podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;
- c)podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;
- d)podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (
- a)do (
- d)preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje. Pomoč de minimis dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo » de minimis «, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi 360/2012. Pomoč de minimis , dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 se lahko kumulira s pomočjo de minimis , dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oziroma 100.000). Zgornja meja pomoči se izrazi v denarni dotaciji. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, tj. pred odbitkom davka ali drugih dajatev. 10. člen Pomoči de minimis se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v določeni višini za posamezne namene v obliki dotacij. 11. člen Pomoč, odobrena po pravilu de minimis , lahko pokriva do 50 % upravičenih stroškov razen v primeru, da posamezni ukrep določa drugače. II. UKREPI POMOČI 12. člen Ukrepi pomoči po tem pravilniku so: 1. sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest, 2. sofinanciranje stroškov udeležbe na sejmih, 3. sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij, 4. oddaja poslovnih prostorov v lasti občine po znižani najemnini. V javnem razpisu se lahko določi eden ali več ukrepov, ki bodo sofinancirani. 1. Sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest 13. člen Namen pomoči je povečevanje števila zaposlenih in ustvarjanje novih delovnih mest ter zmanjševanje brezposelnosti. 14. člen Upravičeni stroški so: – stroški za realizacijo samozaposlitve v višini od 3 do 5 minimalnih neto mesečnih plač, – stroški za odpiranje novega delovnega mesta v višini od 3 do 5 minimalnih neto mesečnih plač. Maksimalna višina pomoči se določi v javnem razpisu. 15. člen Upravičenci do pomoči v primeru samozaposlitve so fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine in registrirajo dejavnost na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, če jim taka dejavnost pomeni edini in glavni poklic in je tudi poslovni sedež na območju občine. Upravičenci do pomoči v primeru odpiranja novih delovnih mest so podjetja iz 4. člena tega pravilnika in podjetja, ki imajo poslovni sedež izven občine, če imajo na območju občine poslovni prostor in zaposlujejo za namen opravljanja dejavnosti v poslovnem prostoru na območju občine. Do sredstev je podjetje upravičeno v primeru: – zaposlitve registrirane brezposelne osebe s stalnim bivališčem na območju občine in kolikor nova zaposlitev pomeni povečanje skupnega števila zaposlenih nad najvišjim stanjem v preteklem letu brez upoštevanja upokojitev; – ta oseba, je bila vsaj en mesec pred dnevom zaposlitve, prijavljena na Zavodu za zaposlovanje RS, Izpostavi Laško; – ta oseba, ni imela zadnje zaposlitve pri delodajalcu, ki uveljavlja subvencijo, ali pri njegovih povezanih pravnih osebah. Upravičenci do pomoči v primeru zaposlitve registrirano brezposelnega iskalca prve zaposlitve so podjetja iz 4. člena tega pravilnika in podjetja, ki imajo poslovni sedež izven občine, če imajo na območju občine poslovni prostor in zaposlujejo za namen opravljanja dejavnosti v poslovnem prostoru na območju občine. Do sredstev je podjetje upravičeno v primeru: – zaposlitve registriranega brezposelnega iskalca prve zaposlitve, ki ima stalno bivališče na območju občine. 16. člen Vsaka sofinancirana zaposlitev se mora ohraniti še najmanj dve