← Slovenija

Odlok o koncesiji za upravljanje občinskega pristanišča »Marina Koper«, stran 4659.

Na podlagi

  1. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01 in 29/03 ter Uradni list RS, št. 90/05, 67/06, 39/08 in 33/18) R A Z G L A Š A M O D L O K o koncesiji za upravljanje občinskega pristanišča »Marina Koper« Št. 373-2/2021 Koper, dne
  2. maja 2021 Župan Mestne občine Koper Aleš Bržan Na podlagi drugega odstavka 3., 7., 32.,
  3. in
  4. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40; v nadaljevanju: ZGJS), tretjega odstavka
  5. člena, tretjega odstavka
  6. člena, prvega in drugega odstavka
  7. člena in drugega odstavka
  8. člena Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 62/16 – uradno prečiščeno besedilo, 41/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZPVZRZECEP, 18/21 in 21/21 – popr.; v nadaljevanju: PZ), 27.,
  9. in
  10. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave št. 40/00, 30/01, 29/03 in Uradni list RS, št. 90/05, 67/06, 39/08 in 33/18), drugega odstavka
  11. člena Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  12. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (Uradni list EU L 94 z dne
  13. 2014, str. 1–64),
  14. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19),
  15. in
  16. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US; v nadaljevanju: ZP-1) in
  17. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju: ZJZP) ter skladno z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20; v nadaljevanju: ZV-1) je Občinski svet Mestne občine Koper na
  18. redni seji dne
  19. aprila 2021 sprejel O D L O K o koncesiji za upravljanje občinskega pristanišča »Marina Koper« I. SPLOŠNE DOLOČBE
  20. člen (predmet)

(1)S tem odlokom se določajo namembnost in način upravljanja ter zagotavljanje izvajanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb na področju pomorskih dejavnosti na območju občinskega pristanišča Marina Koper, katerega obseg območja je določen v drugem odstavku 4. člena tega odloka, ki jih mora zagotavljati Mestna občina Koper (v nadaljevanju: občina oziroma koncedent).
(2)Ta odlok je tudi: – koncesijski akt za podelitev koncesije za upravljanje občinskega pristanišča Marina Koper, – koncesijski akt za podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe za redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture in redno zbiranje odpadkov s plovil v občinskem pristanišču Marina Koper ter izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe in plovnih poti v občinskem pristanišču Marina Koper.
  1. člen (organizacijska enota občine, pristojna za izvrševanje upravnih nalog) Upravne naloge za izvrševanje tega odloka izvaja organizacijska enota občinske uprave, pristojna za gospodarske javne službe (v nadaljevanju: pristojna organizacijska enota občinske uprave), razen če ni po zakonu za posamezne naloge pristojna druga organizacijska enota občinske uprave.
  2. člen (pojmi)
(1)Izrazi v tem odloku imajo enak pomen, kot je določen s PZ, ZGJS in ZJZP, poleg tega pa še: – »koncedent« je Mestna občina Koper, – »koncesija« je skupen izraz za koncesijo za upravljanje občinskega pristanišča Marina Koper in koncesijo gospodarskih javnih služb na področju pomorskih dejavnosti po tem odloku, razen če iz besedila tega odloka ne izhaja, da se izraz nanaša na posamezno koncesijo, – »koncesijska pogodba« je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo, – »koncesionar« je pravna ali fizična oseba, ki je v skladu z zakonom in tem odlokom nosilec koncesije, – »občinsko pristanišče Marina Koper oziroma marina« je skupen izraz za območje, določeno v drugem odstavku 4. člena tega odloka, – »objekti in naprave koncesije« so vsi objekti, zgradbe, naprave in druga oprema, ne glede na to, ali predstavljajo pristaniško infrastrukturo ali ne, ki jih zgradi koncesionar za izvajanje koncesije na območju marine, – »območje koncesije« je območje marine, – »pristanišče« je marina, razen če iz besedila tega odloka ne izhaja, da je izraz uporabljen v splošnem pomenu pristanišča, – »upravljanje pristanišča oziroma marine« obsega vse naloge in storitve, potrebne za upravljanje, vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, zagotavljanje reda v pristanišču v skladu s predpisi in zagotavljanje njegovega trajnega in rednega obratovanja v skladu s predpisi.
(2)Če ni drugače določeno ali ne izhaja iz smisla tega odloka drugače, veljajo določbe tega odloka za celotno območje koncesije (kot določeno v drugem odstavku 4. člena tega odloka). II. OBMOČJE IN NAMEMBNOST MARINE PO TEM ODLOKU 4. člen (območje marine)
(1)Občinsko pristanišče Marina Koper zajema vodni (akvatorij) in priobalni oziroma kopni prostor, ki obsega sidrišče, grajene in negrajene dele obale, valobrane, skalomete, naprave in objekte, ki so namenjeni za privezovanje, zasidranje in varstvo plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb in tovora. Občinsko pristanišče Marina Koper je s tem odlokom opredeljeno kot turistično pristanišče in športno pristanišče, kot izhaja iz nadaljevanja tega odloka.
(2)Koncesija za upravljanje in izvajanje gospodarskih javnih služb iz 1. člena tega odloka se podeli na območju občinskega pristanišča Marina Koper (v nadaljevanju: marina), ki obsega: – kopni – priobalni del: nepremičnine parc. št. 1/1 in 1/4, k.o. Koper, z infrastrukturnimi objekti: kopni – priobalni del: nepremičnine parc. št. 1/1 in 1/4, k.o. Koper, z infrastrukturnimi objekti: veliki valobran, zunanji mali pomol, veliki pomol, mali pomol, mali pomol s progo za žerjav, obalni zid z malim valobranom in – akvatorij – vodni prostor: zajema vodno površino, omejeno z objekti kopnega dela iz prejšnjega člena in območja v skladu s pridobljenim vodnim dovoljenjem.
(3)Koncesija na območju iz drugega odstavka tega člena ne posega v pristojnosti države v zvezi z izvrševanjem pravic na vodi (vodno dovoljenje, vodna koncesija).
(4)Marina ima poseben prostor za nastanitev plovil in za izvajanje pridržne ter drugih pravic na plovilih, ki se izvajajo na območju priobalnega dela marine, kar bo podrobneje določeno v koncesijski pogodbi.
(5)Za območje iz drugega odstavka tega člena se sklene koncesijsko razmerje.
(6)Opredelitve obsega delov marine iz tega člena in območja koncesije so skladno z besedilom tega člena odloka določene v grafični obliki na karti v merilu 1:1000, ki je sestavni del in priloga tega odloka. 5. člen (namembnost marine)
(1)Koncesionar, uporabniki in druge osebe lahko marino uporabljajo samo za namene, opredeljene v
  1. členu tega odloka. Gospodarske in druge dejavnosti se lahko opravljajo na območju marine v obsegu in na način, da zagotavljajo celovito ponudbo storitev marine, določenih v prvem odstavku
  2. člena tega odloka.
(2)Koncedent brez soglasja koncesionarja ne sme spremeniti namembnosti marine oziroma njenih posameznih delov.
(3)V marini je prepovedano vsako dejanje, ki bi ogrožalo varnost ljudi in plovnih objektov ali s katerim bi se poškodovalo obalo ali druge pristaniške naprave in objekte.
(4)Prepovedano je tudi vsako dejanje, ki bi ogrožalo varnost ljudi in plovnih objektov ali s katerimi bi se poškodovalo obalo ali druge pristaniške naprave in objekte ali drugače nasprotovalo predpisom, ki urejajo pogoje za opravljanje pomorskega prometa. III. UPRAVLJANJE MARINE 6. člen (koncesija za upravljanje)
(1)Koncesija za upravljanje (v nadaljevanju: upravljanje) marine se podeli koncesionarju s koncesijsko pogodbo iz 24. člena tega odloka.
(2)Koncesija za upravljanje marine lahko preneha le hkrati s prenehanjem koncesije za izvajanje gospodarske javne službe na isti način in iz istih razlogov, kot je s tem odlokom določeno za podeljeno koncesijo v 50. členu tega odloka.
(3)Naloge in storitve upravljanja marine opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun ter jih financira iz virov sredstev koncesije, določenih v 35. členu tega odloka in drugih lastnih virov. Pri tem nosi v celoti tveganje povpraševanja po storitvah marine.
(4)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko posamezne naloge oziroma storitve v zvezi z upravljanjem marine koncesionar odda podizvajalcu, vendar za izvršitev teh nalog oziroma storitev odgovarja koncedentu, kot bi jih izvedel ali bil dolžan izvesti sam.
  1. člen (varnost plovbe in varstvo okolja) Koncesionar mora voditi obratovanje marine tako, da zagotavlja varno plovbo in varstvo okolja ter voda in zagotavlja dejavnosti, ki so potrebne za nemoteno uporabo marine, za opredeljeni namen.
  2. člen (storitve marine)
(1)Koncesionar mora na območju marine zagotoviti opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti, kolikor je to potrebno ter v obsegu in na način, da zagotavljajo celovito ponudbo storitev marine.
(2)Če potrebnih gospodarskih ali drugih dejavnosti in storitev ne opravlja sam, lahko odda pravico opravljati te storitve drugi osebi, za kar mora pridobiti soglasje koncedenta. 9. člen (dostopnost)
(1)V marini mora koncesionar zagotoviti dostop k zgrajenim in nezgrajenim obalam, valobranom, skalometom, napravam za privezovanje in sidranje plovil in k drugim kopnim – priobalnim delom marine ter uporabnikom marine omogočiti gibanje pod enakimi pogoji, drugim pa v okviru Splošnih pogojev poslovanja in na območju, namenjenem za splošno rabo, ki jih predpisuje prvi odstavek 11. člena tega odloka.
(2)V marini mora koncesionar zagotoviti dostop do pristaniške infrastrukture in drugih kopnih – priobalnih delov ter omogočiti gibanje po njih vsem pod enakimi pogoji, razen dostopa do pomolov s privezi, ki ga ima koncesionar pravico onemogočiti osebam, ki ne sprejmejo obveznosti, skladno s Splošnimi pogoji poslovanja. Ta določba pa ne vpliva na obveznost koncesionarja, da v obsegu vodnega dovoljenja, izdanega koncesionarju, zagotovi uporabo marine kot objekta za varnost plovbe.
(3)Ne glede na prvi in drugi odstavek omejitve niso dopustne na tistih nepremičninah ali delih nepremičnin, ki morajo biti namenjene splošni rabi, in na tistih nepremičninah, delih nepremičnin ter infrastrukturi, ki jih potrebujejo športna društva, organizacije in zveze za dostop do morja. Koncesionar mora zagotoviti nemoten in neoviran prehod na tistih nepremičninah, delih nepremičnin in infrastrukturi, ki jih potrebujejo športna društva, organizacije in zveze za dostop do morja ter po pešpoti, ki poteka skozi območje marine, in neoviran prehod za potrebe delovanja dejavnosti na tem območju na delu parc. št. 1/1 in delu nepremičnine parc. št. 1/4, obe k.o. Koper. Obseg, potek in vsebina splošne rabe/prehoda se pisno opredeli s parcelno številko/številkami v koncesijski pogodbi, vizualno pa v grafični obliki na karti, iz šestega odstavka
  1. člena tega odloka, in se lahko začasno omeji zaradi varnostnih razlogov, kot bo to opredeljeno v koncesijski pogodbi. Koncesionar lahko zagotovi tudi alternativno pot dostopa oziroma prehoda na zemljiščih zunaj območja, ki je predmet koncesije, vendar v okvirih, ki jih določa priložena karta, iz šestega odstavka
  2. člena tega odloka. Koncesionar lahko alternativno pot dostopa oziroma prehoda iz prejšnjega stavka zagotovi pod pogojem, da k predvideni poti dostopa poda pisno soglasje koncedent.
  3. člen (vsebina koncesije – upravljanje) Pri upravljanju marine mora koncesionar: – vzdrževati red v marini v skladu s predpisi in v skladu z navodili ter odredbami pristojnih organov, – pri upravljanju objektov in naprav, namenjenih splošni rabi, upoštevati državne načrte upravljanja z vodami, – zagotavljati vse druge pogoje, ki jih za pristanišča predpisuje zakon, – voditi kataster pristanišča, usklajen z občinskim geografskim sistemom v skladu s tem odlokom, – imeti nadzor nad stanjem pristaniške infrastrukture, – zavarovati pristaniško infrastrukturo, – izvajati druge naloge skrbnega gospodarjenja z infrastrukturo.
  4. člen (Splošni pogoji poslovanja)
(1)Koncesionar podrobneje uredi način upravljanja marine v skladu s predpisi in koncesijsko pogodbo v svojih Splošnih pogojih poslovanja, ki jih sprejme na podlagi javnega pooblastila, ki mu ga s tem odlokom podeljuje občina. V tem aktu se določi zlasti: – območje privezov plovil za upravne namene, morebitni prostor za dnevne priveze in drugo občasno uporabo obale v marini ter drugi posebni nameni, – kategorije in tipi plovil (gabariti, materiali in namen), za katere se urejajo privezi v marini, – območja privezov za posamezne kategorije plovil, – način vzdrževanja čistoče in drugi ukrepi za varovanje okolja v marini, – način plačevanja pristaniških pristojbin in cen storitev marine, – morebitne omejitve dostopa do posameznih elementov pristaniške infrastrukture, – način zagotovitve prisotnosti koncesionarjevih delavcev v marini, – dosegljivost koncesionarja oziroma njegovih pooblaščenih delavcev uporabnikom, – obveznosti koncesionarja ob izrednih dogodkih v marini (neurja, drugi naravni pojavi, druge okoliščine višje sile) v interesu obveščanja uporabnikov ter preprečevanja oziroma omilitve nastajanja oziroma povečevanja škode na plovilih in na pristaniški infrastrukturi, – druge elemente, potrebne za operativno ureditev upravljanja marine.
(2)Koncesionar mora o vsebini prvega in vseh morebitnih kasnejših aktov iz prejšnjega odstavka (Splošni pogoji poslovanja) ter vseh morebitnih sprememb teh aktov obvestiti občino s priporočeno pisno pošiljko s povratnico. Obvestitev občine na način iz prejšnjega stavka je pogoj za veljavnost Splošnih pogojev poslovanja in vseh morebitnih sprememb teh aktov. Splošni pogoji poslovanja in vse morebitne spremembe teh aktov stopijo v veljavo v primeru, da občina v 15 dneh od prejema obvestila koncesionarja iz tega odstavka s priporočeno pisno pošiljko koncesionarju, poslano s povratnico, ne nasprotuje vsebini Splošnih pogojev poslovanja oziroma spremembam teh aktov. 12. člen (prostor za nastanitev plovil)
(1)Za nastanitev plovil je predvidena manipulativna ploščad na območju, ki se določi s Splošnimi pogoji poslovanja koncesionarja.
(2)Na območju manipulativne ploščadi se v skladu z ekološkimi standardi in monitoringi izvajajo: – dovoz/odvoz plovil s pripadajočo opremo in potrebno infrastrukturo, – dvig/spust plovil s hrambo pripadajoče opreme in potrebne infrastrukture, – pranje plovil s hrambo pripadajoče opreme in infrastrukture, skladno z lovilci nesnage, ki poslujejo po predpisih o varstvu okolja, – redna priprava plovil za plovbo, zaključna sestava delov in namestitev opreme ter splavitev plovil s hrambo pripadajoče opreme in infrastrukture, – umestitev objektov za namestitev zabojnikov za potrebe shrambe opreme za velika plovila, – izvajanje pridržne pravice in namestitev plovil zaradi zavarovanja pravic koncesionarja, – vzdrževanje plovil, – parkiranje vozil, – druge obveznosti upravljavca turističnega in športnega pristanišča, določene s predpisi, – hramba plovil na kopnem.
(3)Prostorov iz prvega odstavka tega člena ni dovoljeno uporabljati za hrambo goriva in drugih predmetov ter za parkiranje motornih in priklopnih vozil brez dovoljenja koncesionarja.
(4)Priklopna vozila za prevoz plovil se na prostoru za shranjevanje plovil lahko uporabljajo kot nosilec shranjenega plovila. IV. GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 13. člen (koncesija gospodarske javne službe)
(1)Gospodarske javne službe po tem odloku (v nadaljevanju: gospodarske javne službe) izvaja koncesionar, ki ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju marine opredeljene v drugem odstavku
  1. člena tega odloka: – izključno pravico opravljati gospodarske javne službe iz
  2. člena tega odloka, – dolžnost zagotavljati uporabnikom kakovostno in neprekinjeno izvajanje gospodarskih javnih služb v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2)Koncesijo za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju pomorskega prometa v marini iz tega odloka se podeli istemu koncesionarju v istem postopku in z isto koncesijsko pogodbo kot koncesija iz 23. člena tega odloka.
(3)Koncesija gospodarskih javnih služb lahko preneha le hkrati s prenehanjem koncesije upravljanja na isti način in iz istih razlogov, kot je s tem odlokom določeno za koncesijo upravljanja.
(4)Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja gospodarskih javnih služb iz
  1. člena tega odloka na območju, opredeljenem v drugem odstavku
  2. člena tega odloka, mora to opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec gospodarske javne službe na celotnem območju, opredeljenem v drugem odstavku
  3. člena tega odloka.
(5)Naloge in storitve gospodarskih javnih služb, ki jih koncesionar opravlja v svojem imenu in za svoj račun, se financirajo iz virov sredstev koncesije, določenih v
  1. členu tega odloka, ter drugih lastnih virov. Pri tem nosi koncesionar v celoti tveganje povpraševanja po storitvah marine oziroma storitvah gospodarskih javnih služb in druga tveganja, vezana na financiranje koncesije.
  2. člen (razmerje do podizvajalcev)
(1)Ne glede na določbo petega odstavka prejšnjega člena lahko naloge oziroma storitve, ki ne sestavljajo gospodarske javne službe, koncesionar odda podizvajalcu. Za izvršitev teh nalog oziroma storitev odgovarja koncedentu, kot bi jih izvedel ali bil dolžan izvesti sam.
(2)Koncesionar mora tudi v primeru izvajanja gospodarske javne službe s pogodbo s podizvajalcem v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
  1. člen (naloge) V marini mora koncesionar na način, ki je podrobno določen s koncesijsko pogodbo, zagotoviti izvajanje naslednjih gospodarskih javnih služb: – redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, – redno zbiranje odpadkov s plovil in kopnega, – redno vzdrževanje objektov za varnost plovbe in plovnih poti.
  2. člen (redno vzdrževanje infrastrukture v marini)
(1)Koncesionar mora redno vzdrževati infrastrukturo v marini in jo občasno obnavljati, vse s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
(2)Redno vzdrževanje infrastrukture v marini pomeni obratovanje, obnavljanje in ohranjanje te infrastrukture v stanju, ki je potrebno za nemoteno opravljanje dejavnosti v marini in vključuje tekoče ter investicijsko vzdrževanje.
(3)Obnavljanje infrastrukture v marini obsega zamenjavo dotrajanih delov in naprav te infrastrukture ali izvedbo drugih potrebnih obnovitvenih del, kadar posamezni del te infrastrukture zaradi obrabe ali iz drugega razloga ne omogoča več normalne rabe brez obnovitvenih posegov.
(4)Redno vzdrževanje akvatorija vključuje vzdrževanje obstoječih globin celotnega akvatorija v okviru območja marine iz drugega odstavka
  1. člena tega odloka.
  2. člen (redno zbiranje odpadkov s plovil) Gospodarska javna služba rednega zbiranja odpadkov s plovil obsega: – redno prevzemanje odpadkov s plovil, – nameščanje potrebnih pristaniških zmogljivosti za prevzem odpadkov s plovil v skladu s predpisom, ki ureja pristaniške zmogljivosti za prevzem odpadkov s plovil, – ločeno zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih odpadkov s plovil z uporabo zmogljivosti marine za prevzem odpadkov s plovil, – oddajo zbranih odpadkov s plovil v obdelavo zaradi ponovne uporabe, recikliranja ali odstranjevanja ostankov predelave v skladu s predpisi na področju varstva okolja, ki urejajo ravnanje z odpadki, – obveščanje javnosti in uporabnikov o načinu oddajanja odpadkov s plovil.
  3. člen (pravočasnost in nemotenost izvajanja storitve)
(1)Izvajanje gospodarske javne službe rednega zbiranja odpadkov s plovil mora potekati tako, da se za uporabnike storitev gospodarske javne službe zagotavlja stalna in pravočasna storitev.
(2)Koncesionar mora izvajati gospodarsko javno službo v celotnem obdobju, za katero mu je podeljena koncesija, redno in nemoteno.
(3)Koncesionar mora zagotoviti izvajanje gospodarske javne službe v polnem obsegu tudi v primeru stavke pri njem zaposlenih delavcev.
(4)Pri izvajanju gospodarske javne službe rednega zbiranja odpadkov s plovil mora koncesionar smiselno uporabljati določbe predpisov, ki urejajo način izvajanja te gospodarske javne službe. 19. člen (redno vzdrževanje objektov za varnost plovbe in plovnih poti)
(1)Gospodarska javna služba za redno vzdrževanje objektov za varnost plovbe in plovnih poti obsega: – redno in investicijsko vzdrževanje objektov za varnost plovbe v marini v stanju, ki je potrebno za nemoteno delovanje objektov za varnost plovbe in vključuje izvedbo potrebnih obnov, kadar posamezni objekt ali naprava ne omogoča več normalnega delovanja, – redno in investicijsko vzdrževanje valobrana, – reden nadzor nad stanjem objektov za varnost plovbe.
(2)Objekti za varnost plovbe so svetilniki, obalne luči, boje in druga znamenja, signalne in radijske postaje, optične, zvočne, električne, elektronske, radarske in druge naprave za varno plovbo na območju marine.
  1. člen (uporaba drugih predpisov) Pri izvajanju gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe in plovnih poti mora koncesionar smiselno uporabljati določbe Uredbe o načinu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe (Uradni list RS, št. 36/13, 35/14 in 24/18) oziroma predpisov, ki urejajo način izvajanja te gospodarske javne službe. V. KONCESIJA
  2. člen (javno pooblastilo za sprejem Splošnih pogojev poslovanja)
(1)S tem odlokom se koncesionarju podeli javno pooblastilo, da sprejme Splošne pogoje poslovanja v zvezi z upravljanjem marine in izvajanjem gospodarskih javnih služb.
(2)Splošne pogoje poslovanja za upravljanje marine in opravljanje gospodarskih javnih služb sprejme koncesionar.
(3)S splošnimi pogoji poslovanja se, upoštevaje določbe tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo koncesijo, podrobneje določijo pravna razmerja med uporabniki in koncesionarjem v zvezi z izvajanjem posameznih storitev koncesije ter druga razmerja, ki jih zakon predpisuje kot vsebino koncesije. 22. člen (vsebinska enovitost razmerja)
(1)Koncesijsko razmerje po tem odloku je enovito vsebinsko razmerje za območje marine, opredeljeno v drugem odstavku 4. člena tega odloka, ki hkrati nastane in preneha ter obsega: – koncesijo za upravljanje marine po tem odloku, – koncesijo za opravljanje gospodarskih javnih služb po tem odloku.
(2)Koncesijo pridobi koncesionar s podpisom koncesijske pogodbe in s tem nastane koncesijsko razmerje.
(3)Koncesijo lahko koncesionar deloma ali v celoti prenese na drugo osebo s predhodnim soglasjem koncedenta.
  1. člen (predmet koncesije) Predmet koncesije je: – uporaba objektov in naprav koncesije, ki sestavljajo infrastrukturo marine, za upravljanje marine za čas trajanja koncesije in za izvajanje pristaniške dejavnosti v skladu z namenom pristanišča, – izvajanje gospodarskih javnih služb na področju pomorskih dejavnosti.
  2. člen (koncesijska pogodba)
(1)S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja, zlasti pa: – pravice in obveznosti koncedenta ter koncesionarja v zvezi z upravljanjem marine, – pravice in obveznosti koncedenta ter koncesionarja v zvezi z izvajanjem gospodarskih javnih služb, – prenehanje koncesijskega razmerja in njegove posledice, – posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov koncedenta, – nepremičnine, ki morajo biti namenjene splošni rabi, – obsega območja marine in način širjenja oziroma oženja le-tega, – način in postopek določitve izvedencev oziroma cenilcev ustrezne stroke za določitev vrednosti iz 60. člena tega odloka.
(2)Pravo koncesijske pogodbe je pravo, veljavno v Republiki Sloveniji.
  1. člen (rok koncesije) Koncesija se podeli za čas 35 let (rok koncesije).
  2. člen (gradnja)
(1)Koncesionar mora morebitne objekte in naprave koncesije graditi v skladu s predpisi in pravili stroke, in sicer tako, da zagotavlja najbolj ekonomsko sprejemljivo stopnjo varstva okolja po načelu najboljše dosegljive tehnologije.
(2)Pri gradnji objektov in naprav koncesije mora koncesionar zagotoviti čim manjše vplive na okolje in dela izvajati tako, da čim manj vplivajo na življenje in delo ljudi v okolici. 27. člen (zemljišča in stvarne pravice)
(1)Zemljišča na kopnem – priobalnem območju koncesije so v času trajanja roka koncesije last koncedenta, zemljišča v morju pa last Republike Slovenije.
(2)Če bi se izkazala potreba koncesionarja po gradnji objektov, ki zahtevajo izkazovanje stvarnopravnega upravičenja za tovrsten poseg in bo taka gradnja skladna s prostorskimi akti ter v interesu koncedenta in koncesionarja, bo koncedent koncesionarju na zemljiščih na kopnem – priobalnem območju marine, ki so v lasti občine in ki se določijo v koncesijski ali drugi pogodbi, s pravnim poslom, sposobnim za vpis v zemljiško knjigo, zagotovil stavbno pravico ali drugo pravico gradnje, pri čemer objekti, zgrajeni na podlagi stavbne pravice, po prenehanju stavbne pravice (ki preneha najkasneje s prenehanjem koncesije) postanejo sestavni del zemljišča območja marine. Stavbna pravica ali druga pravica gradnje po določbah tega odstavka se lahko ustanovi največ za dobo trajanja koncesije.
(3)V primerih, ko za nameravano investicijo (gradnjo) ni potrebno izkazovanje ustreznega stvarnopravnega upravičenja, mora koncesionar za tako investicijo pridobiti predhodno soglasje občine. Če koncesionar investicije izvede brez prehodnega soglasja občine, ni upravičen (ne glede na druga določila tega odloka) do povračila vlaganj izvedene investicije po prenehanju koncesije, prav tako mora na zahtevo koncedenta vzpostaviti prejšnje stanje. Izvedba investicije, opredeljene v tem odstavku, brez soglasja koncedenta tudi predstavlja bistveno kršitev po določbah 53. člena tega odloka.
(4)Če bo pravica gradnje iz drugega odstavka stavbna pravica, se šteje, da se v primeru prenehanja koncesije uporabljajo določbe koncesijske pogodbe glede povrnitve vlaganj, kot je določeno v 60. členu odloka.
(5)Ne glede na zgornje določbe se pravice ne ustanovijo na tistih nepremičninah ali delih nepremičnin, ki so s koncesijsko pogodbo posebej opredeljene, da morajo biti namenjene splošni rabi. 28. člen (koncesionarjeva tveganja)
(1)Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun.
(2)Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah v marini, izvajanja gospodarske javne službe in druga tržna tveganja koncesije.
(3)Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
(4)Koncesionar ni upravičen do poplačila katerih koli vlaganj v objekte in naprave koncesije od koncedenta, razen v primeru prenehanja koncesije, kar je podrobneje določeno v
  1. členu odloka. VI. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
  2. člen (pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)
(1)Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
(2)Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z gospodarskimi javnimi službami, ki so predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb. 30. člen (pravice in dolžnosti koncesionarja)
(1)Koncesionar ima zlasti naslednje pravice in obveznosti: – izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo ter zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo in kvalitetno opravljanje gospodarskih javnih služb v skladu s predpisi in v javnem interesu, – upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative ter standarde, povezane z izvajanjem koncesije in gospodarskih javnih služb, – omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem koncesije, – kot dober gospodar upravljati, uporabljati in vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju koncesije, – vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije ohranja njihova vrednost, – sklepati pogodbe za uporabo marine, javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo, – oblikovati cene oziroma tarife storitev, – obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so ti uvedeni z javnim predpisom, – voditi evidence in katastre v zvezi z upravljanjem marine in izvajanjem gospodarskih javnih služb, – ažurno in strokovno voditi poslovne knjige, – ugotavljati pravilnost dokumentov uporabnikov marine, – izdajati potrebna dovoljenja, soglasja in potrdila za uporabo marine, – opravljati druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.
(2)Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni delež po zakonu, ki ureja prevzeme. 31. člen (odgovornost koncesionarja)
(1)Za izvajanje koncesije in gospodarske javne službe v skladu z določbami zakona in tega odloka je ne glede na določbe prejšnjih členov odgovoren koncesionar kot izvajalec koncesije in gospodarske javne službe.
(2)Koncesionar je v skladu z zakonom primarno odgovoren za vso škodo, ki jo pri opravljanju oziroma izvajanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo pri njem zaposleni ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam. Koncedent za škodo, ki jo pri opravljanju oziroma izvajanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo pri koncesionarju zaposleni ali pogodbeni (pod)izvajalci po tem odstavku, ne odgovarja.
(3)Koncesionar je hkrati s sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote v znesku 50.000,00 € – zavarovanje dejavnosti. Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo oziroma drugo dokazilo, da je zavarovanje sklenjeno v korist občine, če bi oškodovanci uveljavljali povračilo škode neposredno od nje.
  1. člen (dolžnosti koncedenta) Dolžnosti koncedenta je, da omogoči izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, s tem odlokom in v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku.
  2. člen (posest koncesionarja) Koncedent mora koncesionarju ves čas trajanja razmerja omogočiti nemoteno posest nepremičnin na območju marine, ki je v lasti občine, na način skladno s koncesijsko pogodbo in drugimi pogodbami, ki tvorijo sestavni del koncesijskega razmerja.
  3. člen (pravice in dolžnosti uporabnikov) Uporabniki marine imajo zlasti naslednje pravice in obveznosti: – pravico uporabljati storitve pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in drugimi predpisi, – dolžnost upoštevati navodila koncesionarja v zvezi z izvajanjem storitev v marini, – dolžnost odlagati odpadke v za to določene posode in zabojnike za odpadke, – skrbeti za to, da ne poškodujejo pristaniških objektov, pristaniške infrastrukture ali tuje lastnine. VII. FINANCIRANJE
  4. člen (financiranje koncesije)
(1)Koncesionar financira koncesijo iz pristaniških pristojbin, ki obsegajo:
  1. pristojbine za uporabo marine,
  2. ladijske ležnine,
  3. pristojbine za privez,
  4. plačila cene za storitev zbiranja in odvoza odpadkov s plovil,
  5. drugih virov, ki jih zagotovi koncesionar.
(2)Viri financiranja iz prejšnjega odstavka so prihodek koncesionarja. Koncesionar mora voditi računovodsko evidenco prihodkov in odhodkov ter sredstev in virov sredstev za marino. Način vodenja računovodske evidence se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.
(3)Plačevanje pristaniških pristojbin je lahko določeno glede na posamezno storitev ali pavšalno za določeno obdobje.
  1. člen (tarifa) Tarife pristojbin in cen iz
  2. do
  3. točke prvega odstavka
  4. člena tega odloka določa koncesionar.
  5. člen (koncesijska dajatev)
(1)Koncesionar plačuje koncedentu koncesijsko dajatev v višini in v rokih, določenih v koncesijski pogodbi.
(2)V plačilu koncesijske dajatve je zajeto plačilo za pravico opravljanja dejavnosti iz tega odloka (odmena za izvrševanje gospodarskih javnih služb in upravljanje marine) in drugo javnopravno pravico (koncesijo občine), ki jo pridobi na pristaniškem območju, ne pa tudi plačilo za stavbno pravico, služnost ali drugo stvarno pravico na nepremičnini v lasti občine, če se ta podeli. Višini koncesijske dajatve se doda še davek na dodano vrednost, če je to skladno s predpisi zahtevano. Ne glede na zapisano, mora koncesionar plačati tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) oziroma drugo javno dajatev, ki bi nadomestila obveznost plačila NUSZ. Dolžnost koncesionarja za plačilo vodnega povračila ali drugih dajatev Republiki Sloveniji v ničemer ne zmanjšuje pravic občine.
(3)Višina koncesijske dajatve se na zahtevo koncedenta ali koncesionarja smiselno valorizira skladno z vsakokrat veljavnim predpisom, ki ureja valorizacijo denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja, pri čemer se valorizacija lahko opravi prvič, ko indeks rasti cen življenjskih potrebščin (inflacija ali deflacija) kumulativno preseže 10 odstotkov, šteto od preteka enega leta od sklenitve pogodbe, nadaljnje valorizacije pa se lahko izvedejo, ko indeks cen kumulativno ponovno preseže 10 odstotkov od zadnje spremembe denarnih obveznosti. Valorizacija velja s 1. januarjem naslednjega leta po podani zahtevi iz prejšnjega stavka.
(4)Koncedent in koncesionar se lahko s koncesijsko pogodbo dogovorita, da se v primeru med koncesionarjem in koncedentom vnaprej dogovorjenih vlaganj koncesionarja v občinsko infrastrukturo, koncesionarju plačilo koncesijske dajatve začasno odloži ali zniža obveznost plačila koncesijske dajatve, v obdobju, v katerem bodo vlaganja izvedena. V primeru znižanja koncesijske dajatve kot predvideno v prejšnjem stavku, se za revaloriziran znesek koncesijske dajatve, ki se na podlagi znižanja ne plača, zniža znesek, ki bi ga bil koncedent dolžan povrniti koncesionarju na podlagi določil o povrnitvi vlaganj iz 60. in 61. člena tega odloka.
(5)Koncesionar je dolžan na podlagi zakona in/ali odloka, ki ureja plačilo turistične takse, to pobirati in jo v skladu s predpisi na predpisan način redno odvajati občini. VIII. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR 38. člen (status koncesionarja)
(1)Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.
(2)Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. 39. člen (dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
(1)V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene s smiselno uporabo veljavnega zakona, ki ureja postopek oddaje javnih naročil, ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti naslednje listine: – da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, – da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo in da lahko nemoteno opravlja dejavnost, – da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet izvajanja koncesije, – da je sposoben zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov, – da zagotavlja interventno izvajanje storitev ob vsakem času, – da je finančno in poslovno usposobljen, – da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči občini, – da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz druge do šeste alineje tega člena, – da izpolnjuje druge pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost) na javnem razpisu, določene s smiselno uporabo veljavnega zakona, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2)Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi. IX. JAVNI RAZPIS 40. člen (oblika in postopek javnega razpisa)
(1)Koncesionarja, za izvajanje dejavnosti iz
  1. člena tega odloka se izbere z javnim razpisom za območje, opredeljeno v drugem odstavku
  2. člena tega odloka. Sklep o začetku postopka javnega razpisa sprejme župan.
(2)Obvestilo o koncesiji, s katerim se kandidate povabi k sodelovanju, se objavi na način, določen s predpisi in na uradni spletni strani Mestne občine Koper oziroma na drug način, če tako določa zakon ali drug veljaven predpis. Obvestilo o koncesiji se lahko objavi tudi v drugih medijih oziroma na druge način, vendar ne pred obveznimi objavami iz prvega stavka tega odstavka.
(3)Obvestilo o koncesiji in koncesijska dokumentacija vsebujeta zlasti:
  1. navedbo in sedež koncedenta;
  2. podatke o objavi koncesijskega akta;
  3. predmet, naravo in obseg ter območje koncesije;
  4. začetek in predviden čas trajanja koncesije;
  5. postopek izbire koncesionarja;
  6. razloge za izključitev in pogoje za sodelovanje;
  7. merila za izbor koncesionarja;
  8. način dokazovanja izpolnjevanja pogojev za sodelovanje;
  9. pogoje za predložitev skupne vloge in vloge za izvajanje koncesije s podizvajalci;
  10. druge obvezne sestavine prijave in drugo potrebno dokumentacijo;
  11. način zavarovanja resnosti prijave in obveznost zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti s finančnim zavarovanjem, unovčljivim na prvi poziv;
  12. kraj in rok za predložitev prijav, zahteve za njihovo predložitev;
  13. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav;
  14. rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izbiri koncesionarja oziroma izidu postopka in okvirni rok za končanje postopka ter rok za sklenitev koncesijske pogodbe;
  15. pravila za sporočanje, zahteve in obvestila o dodatnih informacijah in kontaktne osebe za informacije med postopkom izbire koncesionarja;
  16. osnutek koncesijske pogodbe;
  17. druge podatke v skladu z zakonom in naravo stvari, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(4)Koncedent lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(5)Obvestilo o koncesiji in koncesijska dokumentacija morata biti medsebojno skladna.
(6)Koncedent od datuma objave obvestila o koncesiji omogoči neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do koncesijske dokumentacije. V besedilu obvestila o koncesiji se navede spletni naslov, na katerem je ta dokumentacija dostopna.
(7)V koncesijski dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo prijavitelju omogočili izdelavo popolne prijave oziroma ki jih zahtevajo veljavni predpisi.
(8)Rok za oddajo prijav mora znašati najmanj 30 dni od obvezne objave javnega razpisa iz drugega odstavka tega člena.
  1. člen (razpisni pogoji) V koncesijski dokumentaciji se določijo pogoji in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, v skladu s
  2. členom tega odloka. Koncesijska dokumentacija ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za sodelovanje, ki so določeni s tem odlokom.
  3. člen (merila za izbor koncesionarja)
(1)Merila za izbor koncesionarja so: – višina koncesijske dajatve, pri čemer imajo prednost tisti prijavitelji, ki ponudijo višjo koncesijsko dajatev, – tehnična usposobljenost, ki presega minimalne zahteve za pridobitev vsakega posameznega dela koncesije, – kadrovska usposobljenost in znanja oseb, pomembnih za izvajanje koncesije (npr. višja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja), ki presegajo minimalne zahteve, – celovitost ponujenega izvajanja koncesije v okviru iste osebe.
(2)Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. X. IZBOR KONCESIONARJA, SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA 43. člen (uspešnost javnega razpisa)
(1)Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2)Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke in dokazila.
(3)Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali so te kljub pozivu za dopolnitev prijave nepopolne, se javni razpis ponovi.
(4)Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba. 44. člen (izbira koncesionarja)
(1)V postopku vrednotenja prijav se smejo od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje, skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(2)Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo in mnenje o najugodnejšem prijavitelju opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Strokovno komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, ki omogočajo strokovno presojo vlog.
(3)Nobeden od članov strokovne komisije ne sme biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezan, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
(4)Nobeden od članov strokovne komisije ne sme biti oseba, ki je bila zaposlena pri kandidatu ali je kako drugače delala za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.
(5)Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo s pisno izjavo potrdijo vsi člani strokovne komisije.
(6)Če kateri od članov strokovne komisije naknadno izve za navedeno dejstvo, opredeljeno v tretjem in četrtem odstavku tega člena odloka, mora takoj predlagati svojo izločitev. Nobeden od članov strokovne komisije ne sme neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno prek koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(7)Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju strokovna komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, in razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Strokovna komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) županu, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(8)Koncedent, v njegovem imenu župan, odloči o izboru koncesionarja z odločitvijo o izbiri koncesionarja, ki je akt poslovanja, v zvezi s katerim se uporablja zakon, ki ureja podelitev koncesij.
(9)Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov (38. člen).
(10)Odločitev o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od pravnomočnosti obvestila o izboru ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja, kar se tudi izrecno navede v razpisni dokumentaciji in obvestilu o izboru. 45. člen (sklenitev koncesijske pogodbe)
(1)Koncesionar s sklenitvijo koncesijske pogodbe v pisni obliki pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja.
(2)Za vse dejavnosti iz
  1. člena tega odloka se za celotno območje marine, določeno v drugem odstavku
  2. člena tega odloka, z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz
  3. člena tega odloka sklene ena (enotna) koncesijska pogodba.
(3)Najkasneje 14 dni po pravnomočnosti odločitve o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki ne sme bistveno odstopati od vzorca koncesijske pogodbe iz koncesijske dokumentacije, razen če je bila v postopku izbire koncesionarja posamezna določba osnutka pogodbe predmet pogajanj med koncedentom in koncesionarjem. Koncesijsko pogodbo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(4)Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(5)Koncesijska pogodba mora biti z izbranim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, ne glede na tretji odstavek tega člena pa začne koncesijska pogodba učinkovati ob izteku roka prejšnje koncesije. 46. člen (razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
(1)V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt. Koncesijska pogodba, ki je v nasprotju z zakonom ali s tem odlokom, je v tem delu neveljavna.
(2)Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt skladno s predpisi s področja podeljevanja koncesij, če je treba v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu.
(3)Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na koncesijsko razmerje, če to ni v nasprotju z zakonom, ki ureja pogoje za dopustnost spremembe koncesijske pogodbe med njeno veljavnostjo. Pod enakimi pogoji se določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s spremembo koncesijskega akta, ne uporabljajo. 47. člen (trajanje koncesijske pogodbe)
(1)Koncesijska pogodba se sklene za čas 35 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije). Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora začeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(2)Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
  1. člen (podaljšanje koncesije) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov in pod pogoji ter za čas, ki pomeni dopustno spremembo obsega koncesije, določenega v pravu EU in s pravnim redom Republike Slovenije. XI. PRENOS KONCESIJE
  2. člen (prenos koncesije)
(1)Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki in po enakem postopku, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2)Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki. XII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
  1. člen (načini prenehanja koncesijskega razmerja) Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha: – s prenehanjem koncesijske pogodbe, – s prenehanjem koncesionarja, razen v primeru univerzalnega pravnega nasledstva, – zaradi stečaja koncesionarja, – z odvzemom koncesije, – z odvzemom koncesije v javnem interesu.
  2. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) Koncesijska pogodba preneha: – po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, – z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem, – z odstopom od koncesijske pogodbe, – s sporazumno razvezo.
  3. člen (potek roka koncesije) Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
  4. člen (razdrtje koncesijske pogodbe)
(1)Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha: – če koncesionar tako hudo krši določbe tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja koncesije, da zaradi teh kršitev ni mogoče izvajati bistvenih pravic in obveznosti iz koncesijskega razmerja ali zaradi teh dejavnosti ne sme opravljati; te kršitve mora koncesijska pogodba posebej določiti, – če koncesionar stori bistveno kršitev koncesijske pogodbe, ki je v tej pogodbi posebej določena, pri čemer nastane večja škoda občini, uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam, koncesionar pa po pozivu koncedenta v primernem roku kršitve ne odpravi, – če koncesionar koncesijske dajatve ni poravnal, tudi po s pisnim opominom koncedenta naknadno določenem roku dveh mesecev. Naknadno določen rok dveh mesecev iz prejšnjega stavka ne pomeni spremembe plačilnega roka koncesijske dajatve.
(2)Razlogi iz prejšnjega odstavka in postopek razdrtja se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(3)Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4)Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(5)Ob razdrtju koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju zagotoviti povrnitev vlaganj skladno s koncesijsko pogodbo, kot je določeno v 60. členu tega odloka. 54. člen (odstop od koncesijske pogodbe)
(1)Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe: – če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno, – če druga stranka krši koncesijsko pogodbo pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2)Za kršitev koncesijske pogodbe se ne šteje akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja ter je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice. V tem primeru ima koncesionar pravico do povrnitve škode, ki mu je nastala zaradi tega akta ali dejanja koncedenta. 55. člen (sporazumna razveza)
(1)Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2)Stranki se za razvezo koncesijske pogodbe sporazumeta, če ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. 56. člen (prenehanje koncesionarja)
(1)Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2)Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …).
(3)Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Pristaniška infrastruktura ne postane del stečajne mase in preide v last koncedenta. 57. člen (odvzem koncesije)
(1)Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju odvzame koncesijo. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju: – če ne začne opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v roku, določenem s koncesijsko pogodbo, – če je v javnem interesu, da se celotna ali posamezna dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba, pri čemer posamezno prenehanje po tej točki ne vpliva na veljavnost koncesijskega razmerja v preostalem delu.
(2)Postopek odvzema koncesije se določi v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje gospodarske javne službe.
(3)Odvzem koncesije ni dopusten, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
  1. člen (odškodnina v primeru odvzema koncesije) V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
  2. člen (obveznost izročitve objektov in naprav ob prenehanju koncesije) Ne glede na razlog prenehanja koncesije mora koncesionar koncedentu najkasneje v enem mesecu po prenehanju koncesije in ob hkratnem plačilu vrednosti po
  3. členu tega odloka izročiti vse objekte in naprave, ki sestavljajo infrastrukturo marine. Način prenosa se uredi v koncesijski pogodbi. Če koncesionar (v primeru rednega prenehanja koncesije ali v primeru prenehanja koncesije iz razlogov na strani koncedenta) v enomesečnem roku iz prvega stavka tega odstavka ne prejme plačila vrednosti po
  4. členu tega odloka, koncesionar za čas od poteka enomesečnega roka do izročitve objektov in naprav ni dolžan plačevati koncesijske dajatve.
  5. člen (posledice prenehanja)
(1)Koncedent zagotavlja koncesionarju pravico do povrnitve vlaganj, izvedenih po sklenitvi koncesijske pogodbe, ki jih koncedent med trajanjem koncesijskega razmerja potrdi, in sicer na način, da je koncedent, zanj pa novi koncesionar, ne glede na razlog prenehanja ob prenehanju koncesijskega razmerja koncesionarju dolžan plačati odstotek revalorizirane neamortizirane vrednosti vlaganj (tj. revalorizirane vrednosti vlaganj, zmanjšane za amortizacijo) ob prenehanju koncesijskega razmerja v izgradnjo objektov in naprav koncesije, vlaganj v objekte in naprave koncesije, vključno z vlaganji v izgradnjo in v pristaniško infrastrukturo, ki je ob nastanku koncesijskega razmerja ali pa kadar koli kasneje v lasti občine (v nadaljevanju: vrednost vlaganj), kot je določeno v drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena. Vrednosti vlaganj se določijo na podlagi izvedencev oziroma cenilcev ustrezne stroke kot izhodiščna vrednost (v nadaljevanju: vstopna koncesijska dajatev), ki jo je treba plačati občini ob sklenitvi nove koncesijske pogodbe oziroma najkasneje v šestih mesecih od sklenitve, za pridobitev vseh pravic, ki jih podeli občina po koncesijski pogodbi (dovoljenja, koncesije), razen morebitne letne koncesijske dajatve. Revalorizacija se opravi na podlagi indeksa cen življenjskih potrebščin. Naročilo cenitve oziroma izvedenskega mnenja in izbira cenilca oziroma izvedenca za določitev povrnitve vlaganj po tem odloku je v pristojnosti občine. Vrednost vlaganj (vstopna koncesijska dajatev) se v enaki višini opredeli, če se za novega izvajalca dejavnosti, ki je predmet odloka, določi javno podjetje.
(2)Če do predčasnega prenehanja koncesije pride zaradi razlogov na strani koncesionarja (odvzem koncesije, kršitve koncesionarja, ki bi privedle do predčasnega prenehanja koncesije, prenehanje koncesionarja brez pravnega nasledstva), je koncedent dolžan koncesionarju povrniti 50 odstotkov ugotovljene vrednosti vlaganj iz prvega odstavka tega člena in zahtevati škodo, nastalo zaradi predčasnega prenehanja koncesije.
(3)Če do predčasnega prenehanja koncesije pride zaradi razlogov na strani koncedenta (odvzem koncesije v javnem interesu, kršitve koncedenta, ki bi privedle do predčasnega prenehanja koncesije), je koncedent dolžan koncesionarju povrniti 75 odstotkov ugotovljene vrednosti vlaganj iz prvega odstavka tega člena in škodo, nastalo zaradi predčasnega prenehanja koncesije.
(4)V primeru rednega prenehanja koncesije s potekom roka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti 67,5 odstotka ugotovljene vrednosti vlaganj iz prvega odstavka tega člena.
(5)V skladu z zakonom stavbna pravica na zemljiščih, ki jo je morebiti pridobil koncesionar za izvrševanje koncesije in so s koncesijsko ali drugo pogodbo posebej opredeljena, preneha s prenehanjem koncesijskega razmerja, pri čemer je povračilo nadomestila zaradi prenehanja stavbne pravice že sestavni del povračila iz drugega, tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena, zato koncesionar ni upravičen do drugih povračil iz tega naslova.
(6)Če obstoji terjatev koncedenta do koncesionarja, ki izvira ali je posledica koncesijskega razmerja po tem odloku, oziroma obstoji spor o (ne)obstoju take terjatve, lahko koncedent do dokončne (pravnomočne) razrešitve vprašanja o obstoju te terjatve delno ali v celoti in brezobrestno odloži plačilo povrnitve vlaganj po tem členu. 61. člen (način povrnitve vlaganj)
(1)Koncedent je dolžan plačilo iz četrtega, petega ali šestega odstavka prejšnjega člena plačati dosedanjemu koncesionarju izključno pod pogojem, da ga prejme od novega koncesionarja. Koncedent je dolžan plačilo iz drugega, tretjega oziroma četrtega odstavka
  1. člena, ki ga prejme od novega koncesionarja, plačati dosedanjemu koncesionarju v roku enega meseca po prenehanju koncesije, razen v primeru iz šestega odstavka
  2. člena. Če bi od prenehanja koncesijske pogodbe do plačila vlaganj iz
  3. člena s strani novega koncesionarja preteklo več kot mesec dni, je dolžan koncedent dosedanjemu koncesionarju plačati vlaganja v roku 15 dni od prejema tega plačila od novega koncesionarja. Koncedent prejeto plačilo iz prejšnjega člena zniža – pobota – z morebitnimi odškodninskimi ali drugimi zahtevki do koncesionarja in stroški postopka izbire novega koncesionarja (slednje samo v primeru prenehanja zaradi razlogov na strani koncesionarja) ter drugimi zapadlimi obveznostmi koncesionarja, če so bili ugotovljeni. V primeru sporazumne razveze je povračilo vlaganj predmet sporazuma.
(2)Novi izvajalec (koncesionar oziroma javno podjetje) pridobi vse pravice po tem odloku ob izpolnitvi pogojev iz
  1. člena, razen če je za novega izvajalca izbran dosedanji koncesionar, ko se vlaganja dotedanjemu koncesionarju štejejo za poplačana po prenehanju novega koncesijskega razmerja, ne glede na način prenehanja. Zapadlost terjatve koncesionarja do koncedenta se v takšnem primeru odloži za čas trajanja novega koncesijskega razmerja, poplačilo pa šteje za izvedeno s trenutkom prenehanja novega koncesijskega razmerja. XIII. NADZOR IN POROČANJE
  2. člen (nadzor)
(1)Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo občinski inšpektorji (v nadaljevanju: občinska inšpekcija).
(2)Nadzor iz prejšnjega odstavka je napovedan, obsega pa nadzor izpolnjevanja obveznosti gospodarskih javnih služb rednega zbiranja odpadkov s plovil in kopnega ter rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe in plovnih poti. Nadzor upravljanja marine in rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture se uredi v koncesijski pogodbi.
(3)Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom.
(4)O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in oseba, ki izvaja nadzor.
(5)Če občinska inšpekcija koncedenta ugotovi, da koncesionar pri izvajanju obveznosti iz koncesijskega razmerja krši zakon, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz zakona.
(6)V skladu s predpisi izvajata nadzor tudi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo in pomorska inšpekcija. 63. člen (poročanje)
(1)Koncesionar je dolžan koncedentu podati pisno letno poročilo o izpolnjevanju obveznosti iz koncesijske pogodbe do 31. maja tekočega leta za preteklo leto.
(2)Letno poročilo mora obsegati vse predpisane podatke, ki se nanašajo na izvajanje koncesijske pogodbe, in sicer posebej glede: – koncesije za upravljanje marine in – posebej za koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe za redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture in redno zbiranje odpadkov s plovil v marini ter izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe in plovnih poti v marini v preteklem letu.
(3)Letno poročilo iz prejšnjega odstavka mora posebej prikazovati tudi investicije, ki jih je koncesionar opravil na območju, ki je predmet koncesije v preteklem letu.
(4)Podrobneje se obseg in način poročanja uredita v koncesijski pogodbi. 64. člen (odprava posledic onesnaženj)
(1)Za odpravo posledic onesnaženj po znanih ali neznanih storilcih, povzročenih z ravnanjem, ki je v nasprotju z določbami predpisov, je dolžan nemudoma poskrbeti koncesionar, o čemer obvesti pristojne nadzorne službe in koncedenta.
(2)Stroške odprave posledic onesnaženja poravna tisti, ki jih je povzročil.
(3)Če povzročitelj škode ni znan, jo koncesionar odpravi na svoje stroške. XIV. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE 65. člen (višja sila)
(1)Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave in druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje gospodarske javne službe ni možno na celotnem območju marine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2)Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano gospodarsko javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih okoliščin in višje sile za tiste gospodarske javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za druge gospodarske javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja gospodarske javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju gospodarske javne službe v takih pogojih.
(3)V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin je koncesionar dolžan upoštevati navodila in usmeritve pristojnih, aktiviranih v skladu z zakonom, ki ureja civilno zaščito in reševanje.
  1. člen (Obstoj spremenjenih okoliščin in njihove posledice) Obstoj spremenjenih okoliščin in njihove posledice na izvajanje koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. XV. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
  2. člen (uporaba prava) Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključna uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
  3. člen (arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
(1)S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža.
(2)V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže). XVI. KAZENSKE DOLOČBE 69. člen (kazni za prekrške iz 5. člena odloka)
(1)Z globo 400 € za prekršek se kaznuje lastnika plovila ali voditelja plovila – posameznika, če: – v marini opravlja dejavnost, ki je v nasprotju z določili tega odloka in drugimi predpisi ali če naprave in objekte uporablja brez koncesionarjevega soglasja ali v nasprotju s pogodbo ali splošnim aktom koncesionarja (prvi odstavek
  1. člena tega odloka), – poškoduje pristaniške naprave in objekte, ki jih upravlja koncesionar (tretji odstavek
  2. člena tega odloka), – onesnažuje kopno – priobalno ali vodno površino v marini (četrti odstavek
  3. člena tega odloka).
(2)Z globo 1.000 € za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje lastnika plovila – pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika – lastnika plovila ali voditelja plovila, odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika pa z globo 400 €. 70. člen (kazni za prekrške iz 12. člena odloka)
(1)Z globo 400 € za prekršek se kaznuje lastnika plovila ali voditelja plovila – posameznika, ki ni lastnik plovila ali uporabnik marine, če: – brez dovoljenja koncesionarja oziroma koncedenta uporablja kopni – priobalni prostor marine v nasprotju z določili drugega odstavka 12. člena tega odloka, – če uporablja marino v nasprotju z določili tretjega odstavka 12. člena tega odloka.
(2)Z globo 1.000 € za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika, odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika pa z globo 400 €. 71. člen (kazni za prekrške iz 69. člena odloka)
(1)Z globo 1.000 € za prekršek iz prvega odstavka 69. člena se kaznuje pravno osebo, ki ni lastnik plovila, ali samostojnega podjetnika posameznika, ki ni lastnik ali voditelj plovila, odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika pa z globo 400 €.
(2)Z globo 400 € za prekršek iz prvega odstavka
  1. člena se kaznuje posameznika, ki ni lastnik ali voditelj plovila.
  2. člen (začetek postopka) Če ni z zakonom izrecno drugače določeno, se postopek za prekrške iz členov 69.,
  3. in
  4. tega odloka začne na pobudo oziroma predlog koncesionarja.
  5. člen (prekrški koncesionarja) Z globo 2.000 € za prekršek se kaznuje koncesionarja, če:
  6. vodi obratovanje marine tako, da ne zagotavlja varne plovbe in varstva okolja ter voda (
  7. člen tega odloka),
  8. ne zagotovi dostopa k zgrajenim in nezgrajenim obalam, valobranom, skalometom, napravam za privezovanje in sidranje plovil ter drugim kopnim – priobalnim delom marine in ne omogoči gibanja po njih vsem pod enakimi pogoji (prvi odstavek
  9. člena tega odloka) ali ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom
  10. člena tega odloka,
  11. v marini ne zagotavlja izvajanja gospodarskih javnih služb iz
  12. člena tega odloka,
  13. ne sprejme Splošnih pogojev poslovanja (drugi odstavek
  14. člena tega odloka),
  15. o spremembi cene ne obvesti pravočasno koncedenta ali spremembe cene ne utemelji (
  16. člen tega odloka),
  17. ne poroča letno koncedentu o izpolnjevanju obveznosti iz koncesijske pogodbe (prvi odstavek
  18. člena tega odloka). XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
  19. člen (prva podelitev koncesije za upravljanje marine)
(1)Prvo koncesijo za območje iz drugega odstavka
  1. člena tega odloka podeli občina na podlagi tega odloka in pod pogoji tega člena družbi MARINA KOPER, storitve marin, d. o. o., s katero je bila sklenjena Pogodba o pogojih in načinu uporabe luške infrastrukture z dne
  2. 1994.
(2)Do podelitve prve koncesije na podlagi javnega razpisa se koncesija iz prejšnjega odstavka podeli družbi MARINA KOPER, storitve marin, d. o. o. za predvideno obdobje do
  1. 2053, in sicer na podlagi koncesijske pogodbe, ki mora biti sklenjena najpozneje v roku enega meseca od uveljavitve tega odloka.
(3)Pri uskladitvi iz prejšnjega odstavka morata stranki upoštevati naslednje: – občina in koncesionar najkasneje v roku enega meseca od uveljavitve tega akta skleneta Koncesijsko pogodbo za dejavnosti iz drugega odstavka
  1. člena tega odloka, – pogodbeno koncesijsko razmerje iz prejšnjega odstavka tega člena se sklene za območje marine iz drugega odstavka
  2. člena tega odloka, – če ni razlogov za predčasno prenehanje, koncesijsko razmerje preneha
  3. 2053, – s sklenitvijo koncesijske pogodbe koncesionar ohrani tudi vse pravice na nepremičninah na območju marine, ki so v lasti občine, pri čemer se lahko pogodbeni stranki posebej dogovorita tudi o nastanku stavbne pravice na parceli oziroma parcelah, kjer stavbna pravica še ni ustanovljena, – v primeru ustanovitve stavbne pravice na zemljiščih, ki jo pridobi koncesionar za izvrševanje koncesije ali je ta že posebej podeljena (parc. št. 1/1 k.o. Koper), ta preneha najkasneje s prenehanjem koncesijskega razmerja, pri čemer je povračilo, ker gre za stavbno pravico po ZJZP, že sestavni del povračila iz
  4. člena, zato koncesionar, kot pridobitelj stavbne pravice po predpisih o stvarnem premoženju, ni upravičen do nadomestila po drugih pravnih temeljih, – ne glede na zgornje določbe se pravice iz prejšnjih alinej ne ustanovijo oziroma se izbrišejo na tistih nepremičninah ali delih nepremičnin, ki so s koncesijsko pogodbo posebej opredeljeni, da morajo biti namenjeni splošni rabi, – da višina koncesijske dajatve iz
  5. člena tega odloka znaša letno 30.871,61 €, ki se plačuje v dveh obrokih letno, in sicer prvi obrok v višini 15.435,81 €, ki se plača najkasneje do
  6. junija za tekoče leto in drugi obrok v višini 15.435,80 €, ki se plača do
  7. decembra za tekoče leto oziroma na način, kot to opredeljuje četrti odstavek
  8. člena tega odloka, – če je od sklenitve koncesijske pogodbe oziroma poteka roka iz drugega odstavka manj kot eno leto do konca leta, se znesek iz prejšnje alineje sorazmerno zniža, – da se višini koncesijske dajatve doda še davek na dodano vrednost, če je to skladno s predpisi zahtevano, – da je koncesionar dolžan izročiti vse objekte in naprave, ki sestavljajo infrastrukturo v enem mesecu po prenehanju koncesije.
(4)Najkasneje v šestih mesecih po sklenitvi koncesijske pogodbe morata stranki določiti seznam pristaniške infrastrukture.
(5)V primeru nesklenitve pogodbenega razmerja v skladu z določbami tega člena v roku enega meseca od uveljavitve tega odloka ali v primeru s strani družbe MARINA KOPER, storitve marin, d. o. o. vloženega pravnega sredstva zoper ureditev razmerja po tem členu ali zaradi razlogov za prenehanje koncesijskega razmerja Občinski svet s tem odlokom pooblasti župana, da začne javni razpis za začetek postopka podelitve koncesije za upravljanje območja občinskega pristanišča iz drugega odstavka 4. člena tega odloka. 75. člen (uveljavitev)
(1)Z uveljavitvijo tega odloka se prenehajo uporabljati določbe
  1. točke prvega odstavka
  2. člena in
  3. člena Odloka o občinskih pristaniščih (Uradne objave Primorskih novic št. 48/2002 in Uradni list RS, št. 49/05) ter
  4. člena Odloka o pristaniščih (Uradni list RS, št. 4/10, 65/10, 35/11, 41/18).
(2)Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 373-2/2021 Koper, dne 22. aprila 2021 Župan Mestne občine Koper Aleš Bržan Ai sensi dell’articolo 180 dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino Ufficiale nn. 40/00, 30/01 e 29/03 e Gazzetta Ufficiale della RS nn. 90/05, 67/06, 39/08 e 33/18) P R O M U L G O I L D E C R E T O sulla concessione per la gestione del porto comunale “Marina Koper” Prot. n. 373-2/2021 Capodistria, 14 maggio 2021 Il Sindaco Comune città di Capodistria Aleš Bržan Ai sensi del secondo comma dell’articolo 3, degli articoli 7, 32, 33 e 34 della Legge sui servizi pubblici di rilevanza economica (Gazzetta Ufficiale della RS n. 32/93, 30/98 – Sigla: ZZLPPO, 127/06 – Sigla: ZJZP, 38/10 – Sigla: ZUKN e 57/11 – Sigla: ORZGJS40, nel testo a seguire: ZGJS), del terzo comma dell’articolo 32, del terzo comma dell’articolo 35, del primo e del secondo comma dell’articolo 45 e del secondo comma dell’articolo 47 del Codice marittimo (Gazzetta Ufficiale della RS n. 62/16 – testo consolidato ufficiale, 41/17, 21/18 – Sigla: ZNOrg, 31/18 – Sigla: ZPVZRZECEP, 18/21 e 21/21 – rett., nel testo a seguire: PZ), degli articoli 27, 124 e 173 dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino Ufficiale nn. 40/09, 30/01, 29/03 e Gazzetta Ufficiale della RS n. 90/05, 67/06, 39/08 e 33/18), del secondo comma dell’articolo 54 della Direttiva n. 2014/23/UE L 94 del 28 marzo 2014 pp. 1-64), dell’articolo 68 della Legge su alcuni contratti di concessione (Gazzetta Ufficiale della RS n. 9/19), degli articoli 3 e 17 della Legge sulle trasgressioni (Gazzetta Ufficiale della RS n. 29/11 – testo consolidato ufficiale, 21/13, 111/13, 74/14 – Sentenza della CC, 92/14, – Sentenza della CC, 32/16, 15/17 – Sentenza della CC, 73/19, – Sentenza della 175/20 – Sigla: ZIUOPDVE e 5/21 – Sentenza Della CC, nel testo a seguire: ZP-1) e dell’articolo 36 della Legge sul partenariato pubblico-privato (Gazzetta Ufficiale della RS n. 127/06; nel testo a seguire: ZJZP) e in conformità alla Legge sulle acque (Gazzetta Ufficiale della RS n. 67/02, 2/04 – Sigla: ZZdrI-A, 41/04 – Sigla: ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 e 65/20; nel testo a seguire: 67/18), il Consiglio comunale del Comune città di Capodistria, riunitosi il 22 aprile 2021 alla 20 seduta ordinaria, approva il seguente D E C R E T O sulla concessione per la gestione del porto comunale “Marina Koper” I DISPOSIZIONI GENERALI Articolo 1 (oggetto)
(1)Con il presente decreto si definiscono la destinazione d’uso e le modalità di gestione e garanzia dell’attuazione dei servizi pubblici economici obbligatori nel settore delle attività marittime nell’area del porto comunale Marina Koper, cui estensione è stabilita nel secondo comma dell’articolo 4 del presente decreto, e che devono essere garantiti dal Comune città di Capodistria (nel testo a seguire: comune ovv. concedente).
(2)Il presente decreto rappresenta anche: – atto di concessione per l’assegnazione della concessione per la gestione del porto comunale “Marina Koper”, – atto di concessione per l’assegnazione della concessione per l’attuazione del servizio pubblico economico di manutenzione ordinaria dell’infrastruttura portuale e di raccolta ordinaria di rifiuti dalle imbarcazioni nel porto comunale Marina Koper, nonché l’attuazione del servizio pubblico economico di manutenzione ordinaria delle strutture per la sicurezza della navigazione e delle vie di navigazione nel porto comunale Marina Koper. Articolo 2 (unità organizzativa del comune, competente all’attuazione delle mansioni amministrative) Le mansioni amministrative per l’applicazione del presente decreto vengono espletate dall’unità organizzativa dell’amministrazione comunale, competente per i servizi pubblici economici (nel testo a seguire: unità organizzativa competente dell’amministrazione comunale), tranne se non è competente, ai sensi della legge, per le singole mansioni un’altra unità organizzativa dell’amministrazione comunale. Articolo 3 (concetti)
(1)I termini nel presente decreto hanno lo stesso significato come stabilito dal Codice marittimo, dalla Legge sui servizi pubblici di rilevanza economica e dalla Legge sul partenariato pubblico-privato, e inoltre: – “concedente” è il Comune città di Capodistria, – “concessione” è il termine comune per la concessione per la gestione del porto comunale Marina Koper e la concessione per i servizi pubblici economici nel settore delle attività marittime in base al presente decreto, tranne se dal testo del presente decreto risulta che il termine di riferisce alla singola concessione, – “contratto di concessione” è il contratto con il quale il condecente e il concessionario regolano i rapporti reciproci in relazione alla concessione, – “concessionario” è la persona giuridica o fisica che è titolare della concessione in conformità alla legge e al presente decreto, – “porto comunale Marina Koper ovv. marina” è il termine comune per l’area stabilita nel secondo comma dell’articolo 4 del presente decreto, – “strutture e attrezzature della concessione” sono tutte le strutture, gli stabili, gli impianti ed altre attrezzature, a prescindere se rappresentano infrastruttura portuale o meno, costruiti dal concessionario per attuare la concessione nell’area del marina, – “area della concessione” è l’area del marina, – “porto” è il marina, tranne se non risulta dal testo del presente decreto che il termine è utilizzato nel senso generico di porto, – “gestione del porto ovv. del marina” comprende tutte le funzioni e i servizi necessari per la gestione, la direzione e lo sviluppo dell’infrastrutture portuale, per garantire l’ordine nel porto in conformità alle norme e per garantire il suo funzionamento continuo e regolare in conformità alle leggi.
(2)Se non stabilito in diverso modo ovv. se non risulta diversamente dal senso del presente decreto, le disposizioni del presente decreto si applicano all’intera area della concessione (come stabilito nel secondo comma dell’articolo 4 del presente decreto). II AREA E DESTINAZIONE D’USO DEL MARINA A SECONDA DEL PRESENTE DECRETO Articolo 4 (area del marina)
(1)Il porto comunale Marina Koper comprende lo spazio acqueo (acquatorio) e la fascia costiera ovv. terrestre che comprende l’ancoraggio, le parti edificate e non della costa, i frangiflutti, le dighe, gli impianti e le strutture, destinati all’ormeggio, all’ancoraggio e alla custodia delle imbarcazioni, al carico e allo scarico di persone e merci. Con il presente decreto si definisce il porto comunale Marina Koper quale porto turistico e porto sportivo, come evidente nel prosieguo del presente decreto.
(2)La concessione per la gestione e l’attuazione dei servizi pubblici economici di cui al punto 1 del presente decreto si assegna per l’area del porto comunale Marina Koper (nel testo a seguire: marina) che comprende: – la parte di terraferma – costa: immobili insistenti sulle pp.cc. 1/1 e 1/4 C.c. Capodistria, con gli stabili delle infrastrutture: parte di terraferma – costa: immobili insistenti sulle pp.cc. 1/1 e 1/4 C.c. Capodistria con gli stabili delle infrastrutture: grande frangiflutti, molo esterno piccolo, molo grande, molo piccolo, molo piccolo con la pista per la gru, muro costiero con il piccolo frangiflutti e – l’acquatorio – parte acquea: comprende lo spazio acqueo, delimitato dalle strutture della parte di terraferma di cui all’articolo precedente e le aree in conformità all’acquisito permesso di sfruttamento acqueo.
(3)La concessione nell’area di cui al secondo comma del presente articolo non interviene nelle competenze dello Stato in relazione all’attuazione dei diritti sull’acqua (permesso di sfruttamento acqueo, concessione acquea).
(4)Il marina dispone di uno spazio particolare per la sistemazione delle imbarcazioni e per l’esercizio del diritto di ritenzione e di altri diritti sulle imbarcazioni, che si attuano nell’area della parte costiera del marina:; da definirsi in dettaglio nel contratto di concessione.
(5)Per l’area di cui al secondo comma del presente decreto si stipula un rapporto di concessione.
(6)In conformità al testo del presente articolo, le dimensioni delle parti del marina di cui al presente articolo e dell’area soggetta alla concessione, sono determinate nella parte grafica in forma di cartina in scala 1:1000 che è parte integrante del presente decreto. Articolo 5 (destinazione d’uso del marina)
(1)Il concessionario, gli utenti e le altre persone possono utilizzare il marina solamente per le finalità stabilite nell’articolo 4 del presente decreto. Nell’area del marina si possono attuare attività commerciali e di altro tipo nell’estensione e in modo tale, da garantire un’offerta completa dei servizi del marina definiti nel primo comma dell’articolo 8 del presente decreto.
(2)Senza il consenso del concessionario, il concedente non deve modificare la destinazione d’uso del marina ovv. delle sue singole parti.
(3)Nel marina è vietata qualsiasi azione che potrebbe porre in pericolo la sicurezza delle persone e delle strutture di navigazione oppure con la quale verrebbe danneggiata la costa oppure le altre attrezzature o strutture portuali.
(4)È vietata altresì qualsiasi azione che potrebbe porre in pericolo la sicurezza delle persone e delle strutture di navigazione oppure con la quale verrebbe danneggiata la costa oppure le altre attrezzature o strutture portuali oppure in contrasto con le disposizioni che regolano le condizioni per l’esercizio del traffico marittimo. III GESTIONE DEL MARINA Articolo 6 (concessione per la gestione)
(1)La concessione per la gestione (nel testo a seguire: gestione) del marina si assegna al concessionario con contratto di concessione di cui all’articolo 24 del presente decreto.
(2)La concessione per la gestione del marina può cessare soltanto allo stesso tempo con la cessazione della concessione per l’espletamento del servizio pubblico economico, allo stesso modo e per le stesse ragioni, come definito dal presente decreto per la concessione assegnata nell’articolo 50 del presente decreto.
(3)Le mansioni e i servizi di gestione del marina vengono eseguiti dal concessionario, in nome e per conto proprio, e vengono finanziati dalle fonti di finanziamento della concessione, stabilite nell’articolo 35 del presente decreto e da altre fonti proprie. Con ciò si assume l’intero rischio di richiesta dei servizi del marina.
(4)A prescindere dalla disposizione di cui al comma precedente, alcune mansioni ovv. servizi inerenti la gestione del marina possono essere affidati dal concessionario a un subappaltatore, ma per l’attuazione di dette mansioni ovv. servizi lo stesso risponde al concedente, come se le attuasse o dovesse attuare lui stesso. Articolo 7 (sicurezza della navigazione e tutela dell’ambiente) Il concessionario deve condurre il funzionamento del marina in modo da garantire la navigazione sicura e la tutela dell’ambiente e delle acque, nonché assicurare le attività necessarie all’utilizzo indisturbato del marina per la destinazione d’uso stabilita. Articolo 8 (servizi del marina)
(1)Nell’area del marina il concessionario è tenuto a garantire l’attuazione di attività commerciali e di altro tipo, quanto ciò necessario e nell’estensione e in modo tale, da garantire un’offerta completa dei servizi del marina.
(2)Se non esegue da solo le necessarie attività economiche o altre attività e servizi, può cedere il diritto di espletare tale servizio ad altra persona previo consenso del concedente. Articolo 9 (accessibilità)
(1)Nel marina il concessionario deve garantire l’accesso alle parti della costa edificate e non, ai frangiflutti, alle dighe, alle attrezzature per l’ormeggio e l’ancoraggio delle imbarcazioni e altre parti di terraferma-costa del marina e garantire alle stesse condizioni gli spostamenti agli utenti del marina, agli altri invece nell’ambito delle Condizioni generali di esercizio nell’area, destinata all’uso pubblico, come prescritte dal primo comma dell’articolo 11 del presente decreto.
(2)Nel marina il concessionario deve garantire l’accesso alle infrastrutture portuali e alle altre parti di terraferma-costa e garantire a tutti gli spostamenti su di esse alle stesse condizioni, tranne l’accesso ai moli con gli ormeggi, ai quali il concessionario, in conformità alle condizioni generali del porto, ha il diritto di impedire l’accesso alle persone che non accettano gli obblighi in conformità alle condizioni generali. La presente disposizione non influisce sull’obbligo del concessionario di garantire, nell’ambito del permesso di sfruttamento acqueo, rilasciato al concessionario, l’utilizzo del marina quale struttura per la sicurezza della navigazione.
(3)A prescindere dal primo e dal secondo comma non sono ammesse limitazioni sugli immobili o parti di immobili che devono essere destinati all’uso pubblico, e sugli immobili, parti di immobili o infrastrutture, necessarie alle associazioni, organizzazioni e unioni sportive per l’accesso al mare. Il concessionario deve garantire il passaggio indisturbato e inostacolato sugli immobili, parti di immobili o infrastrutture, necessarie alle associazioni, organizzazioni o unioni sportive per l’accesso al mare, e al sentiero pedonale che attraversa l’intera area del marina, nonché il passaggio inostacolato per le necessità delle attività nell’area insistente su parte della p.c. 1/1 e parte dell’immobile insistente sulla p.c. 1/4, entrambe C.c. Capodistria. L’estensione, il tracciato e il contenuto dell’utilizzo generale/passaggio si definisce per iscritto per la/le p.c./pp.cc. nel contratto di concessione, in forma visuale invece in forma grafica sulla cartina, di cui al sesto comma dell’articolo 4 del presente decreto, e può essere provvisoriamente limitata, previo consenso scritto del concedente, per motivi di sicurezza. Il concessionario può garantire anche una via di accesso alternativa ai terreni fuori dall’area oggetto della presente concessione, ma comunque nell’ambito stabilito dalla cartina allegata di cui al sesto comma dell’articolo 4 del presente decreto. Il concessionario può garantire la via di accesso alternativa di cui alla frase precedente previo consenso scritto del concedente. Articolo 10 (contenuto della concessione – gestione) Nella gestione del marina il concessionario deve: – mantenere l’ordine nel marina in conformità alla normativa e alle istruzioni e disposizioni degli organi competenti in materia, – considerare i piani statali di gestione delle acque nell’amministrazione delle strutture e attrezzature destinate ad uso pubblico, – garantire tutte le altre condizioni che sono previste per legge, – tenere l’evidenza catastale del porto, armonizzato con il sistema comunale geografico e in conformità al presente decreto, – avere il controllo sulle condizioni delle infrastrutture portuali, – assicurare l’infrastruttura portuale, – svolgere altri compiti di gestione delle infrastrutture con la dovuta diligenza. Articolo 11 (Condizioni generali di gestione)
(1)Il concessionario regola più dettagliatamente il modo di gestire il marina in conformità alle norme e al contratto di concessione nelle proprie Condizioni generali di gestione, approvate in base all’autorizzazione pubblica, conferitagli con il presente decreto dal comune. Nel presente atto si definisce soprattutto: – la zona di ormeggio per le imbarcazioni con propositi amministrativi, l’eventuale spazio per gli ormeggi giornalieri e altro utilizzo saltuario della costa nel marina, nonché altri propositi particolari, – le categorie e i tipi di imbarcazioni (dimensioni di sagoma, i materiali e la destinazione d’uso), per le quali si sistemano gli ormeggi del marina, – le zone di ormeggio per le singole categorie di imbarcazioni, – le modalità di manutenzione della pulizia e altre misure per la tutela dell’ambiente nel marina, – le modalità di pagamento delle tasse portuali e delle tariffe dei servizi del marina, – le eventuali limitazioni di accesso ai singoli elementi dell’infrastruttura portuale, – le modalità per garantire la presenza dei lavoratori autorizzati agli utenti, – la reperibilità del concessionario ovv. dei suoi lavoratori autorizzati agli utenti, – gli obblighi del concessionario in casi eccezionali nel marina (temporali, altri fenomeni naturali, altre circostanze di forza maggiore) nell’interesse di informare gli utenti, nonché di evitare ovv. attenuare l’insorgere ovv. l’aumento dei danni alle imbarcazioni. nonché all’infrastruttura portuale, – gli altri elementi necessari per la sistemazione operativa della gestione del marina.
(2)Il concessionario deve informare il comune in merito al contenuto del primo e di tutti gli atti successivi di cui al primo comma (Condizioni generali di gestione) e in merito a tutte le eventuali modifiche di detti atti, e cioè per iscritto con plico raccomandato e ricevuta di recapito. L’informazione del comune nella modalità di cui al comma precedente è la condizione per la validità delle Condizioni generali di gestione e di tutte le eventuali modifiche a detti atti. Le Condizioni generali di gestione e tutte le eventuali modifiche di detti atti entrano in vigore nel caso in cui il comune, nel termine di 15 giorni dal recapito dell’avviso del concessionario di cui al presente comma con plico raccomandato e ricevuta di recapito, non esprime dissenso al contenuto delle Condizioni generali di gestione ovv alle modifiche di detti atti. Articolo 12 (spazio per la sistemazione delle imbarcazioni)
(1)Nell’area è previsto un piazzale di servizio per la sistemazione delle imbarcazioni che viene stabilito con le Condizioni generali di esercizio del concessionario.
(2)In conformità ai più elevati standard e monitoring ecologici, nell’area del piazzale di servizio si effettua: – il trasporto di entrata/uscita delle imbarcazioni con l’infrastruttura necessaria, – il sollevare/calare le imbarcazioni con l’attrezzatura e le infrastrutture necessarie, – il lavaggio delle imbarcazioni con la custodia dell’attrezzatura corrispondente e l’infrastruttura necessaria, in conformità ai separatori di impurità che agiscono in base alle norme sulla tutela dell’ambiente, – la preparazione ordinaria alla navigazione delle imbarcazioni, l’assemblaggio finale dei pezzi e la sistemazione dell’attrezzatura. nonché la messa in acqua dell’imbarcazione con la custodia dell’attrezzatura e infrastruttura corrispondente, – la collocazione delle strutture per la sistemazione dei container per le necessità di custodia dell’attrezzature per le imbarcazioni grandi, – l’attuazione del diritto di ritenzione e la sistemazione delle imbarcazioni allo scopo di assicurare i diritti del concessionario, – la manutenzione delle imbarcazioni, – il parcheggio dei veicoli, – altri obblighi del gestore del porto turistico e sportivo, come stabiliti dalla normativa, – la custodia delle imbarcazioni sulla terraferma.
(3)Non è ammesso utilizzare gli spazi di cui al primo comma del presente articolo per la custodia del carburante e di altri oggetti, nonché per il parcheggio dei veicoli a motore e rimorchio senza il permesso del concessionario.
(4)I rimorchi per il trasporto delle imbarcazioni possono essere utilizzati negli spazi adibiti a deposito quale struttura portante dell’imbarcazione depositata. IV SERVIZI PUBBLICI ECONOMICI Articolo 13 (concessione del servizio pubblico economico)
(1)I servizi pubblici economici economica a seconda del presente decreto (nel testo a seguire: servizi pubblici economici) sono eseguiti dal concessionario, che ha, nell’intera area del marina e in base al contratto di concessione, come definito nel secondo comma dell’articolo 4 del presente decreto: – il diritto esclusivo di attuare i servizi pubblici economici di cui all’articolo 1 del presente decreto, – il dovere di garantire l’espletamento continuo e qualitativo dei servizi pubblici economici in conformità alle norme e nell’interesse pubblico.
(2)La concessione per l’attuazione dei servizi pubblici economici nel settore del traffico marittimo nel marina di cui al presente decreto si assegna allo stesso concessionario, nello stesso procedimento e con lo stesso contratto di concessione come la concessione di cui all’articolo 23 del presente decreto.
(3)La concessione dei servizi pubblici economici può cessare soltanto allo stesso tempo con la cessazione della concessione per l’espletamento del servizio pubblico economico, allo stesso modo e per le stesse ragioni, come definito dal presente decreto per la concessione di gestione.
(4)Il concessionario che ha il diritto esclusivo di espletare i servizi pubblici di rilevanza economica di cui all’articolo 1 del presente decreto nell’area stabilita nel secondo comma dell’articolo 4 del presente decreto, è tenuto a espletare tale diritto a nome e per conto proprio. In base all’autorizzazione del concedente, il concessionario è l’unico ed esclusivo esecutore del servizio pubblico di rilevanza economica nell’intera area, come stabilita nel secondo comma dell’articolo 4 del presente decreto.
(5)Le mansioni e le prestazioni dei servizi pubblici di rilevanza economica, eseguiti dal concessionario, in nome e per conto proprio, e vengono finanziati dalle fonti di finanziamento della concessione, stabilite nell’articolo 35 del presente decreto e da altre fonti proprie. Il concessionario assume l’intero rischio di richiesta per i servizi del marina ovv. per i servizi pubblici di rilevanza economica, nonché gli altri rischi legati al finanziamento della concessione. Articolo 14 (rapporti con i subappaltatori)
(1)A prescindere dalla disposizione di cui al quinto comma dell’articolo precedente, il concessionario può affidare le mansioni ovv. le prestazioni che non costituiscono servizio pubblico di rilevanza economica a un subappaltatore. Per l’esecuzione di tali funzioni ovv. prestazioni risponde al concedente come se le avesse solte lui stesso o avrebbe dovuto eseguirle.
(2)Anche nel caso di espletamento dei servizi pubblici economici tramite contratto con il subappaltatore, il concessionario è tenuto a comparire nei rapporti con il concedente e gli utenti, nonché con persone terze in relazione a ciò, in nome e per conto proprio. Articolo 15 (mansioni) Il concessionario deve garantire, alla modalità stabilita nel contratto di concessione, l’attuazione dei seguenti servizi pubblici di rilevanza economica: – manutenzione ordinaria dell’infrastruttura portuale, – raccolta ordinaria di rifiuti dalle imbarcazioni e sulla terraferma, – manutenzione ordinaria delle strutture per la sicurezza della navigazione e delle vie di navigazione. Articolo 16 (manutenzione ordinaria dell’infrastruttura del marina)
(1)Il concessionario è tenuto a mantenere regolarmente l’infrastruttura del marina e rinnovarla periodicamente, il tutto con la dovuta diligenza.
(2)La manutenzione ordinaria dell’infrastruttura del marina comprende il funzionamento, il rinnovo e il mantenimento dell’infrastruttura in questione nella condizione necessaria per l’esercizio indisturbato dell’attività del marina che include la manutenzione corrente e degli investimenti.
(3)Il rinnovo dell’infrastruttura del marina include la sostituzione delle parti e dell’attrezzatura logorata dell’infrastruttura i questione oppure l’esecuzione di tali lavori di rinnovo necessari quando la singola parte di tale infrastruttura, a causa dell’usura o a causa di qualche altro motivo, non permette più l’utilizzo normale senza gli interventi di rinnovo.
(4)La manutenzione ordinaria dell’acquatorio include la manutenzione delle profondità esistenti dell’acquatorio nell’area del marina di cui al primo comma dell’articolo 4 del presente decreto. Articolo 17 (raccolta ordinaria di rifiuti dalle imbarcazioni) Il servizio pubblico di rilevanza economica di raccolta ordinaria di rifiuti dalle imbarcazioni comprende: – il prelievo ordinario di rifiuti dalle imbarcazioni; – la sistemazione di capacità portuali necessarie per il prelievo dei rifiuti dalle imbarcazioni in conformità alla norma che regola le capacità portuali di prelievo dei rifiuti dalle imbarcazioni, – la raccolta differenziata, la classificazione e lo stoccaggio dei rifiuti prelevati dalle imbarcazioni con l’utilizzo delle capacità del marina per il prelievo dei rifiuti dalle imbarcazioni, – la consegna dei rifiuti raccolti dalle imbarcazioni al trattamento per il riutilizzo, il riciclaggio o la rimozione dei residui della trasformazione, in conformità alle norme del settore della tutela dell’ambiente che regolano il trattamento dei rifiuti, – l’informazione del pubblico e degli utenti in merito alle modalità di consegna dei rifiuti dalle imbarcazioni. Articolo 18 (espletamento tempestivo e inostacolato dei servizi)
(1)L’espletamento del servizio pubblico di rilevanza economica di raccolta ordinaria dei rifiuti dalle imbarcazioni deve procedere in modo da garantire agli utenti prestazioni permanenti e tempestive del servizio pubblico.
(2)Il concessionario è tenuto a espletare il servizio pubblico in modo regolare e inostacolato durante l’intero periodo per il quale gli è stata assegnata la concessione.
(3)Il concessionario deve garantire l’espletamento del servizio pubblico economico piena capacità, anche in caso di sciopero dei lavoratori, assunti presso lo stesso.
(4)Per l’espletamento del servizio pubblico di rilevanza economica di raccolta ordinaria dei rifiuti dalle imbarcazioni il concessionario deve applicare in senso le disposizioni che regolano la modalità di attuazione di detto servizio pubblico di rilevanza economica. Articolo 19 (manutenzione ordinaria delle strutture per la sicurezza della navigazione e delle vie di navigazione)
(1)Il servizio pubblico di rilevanza economica di manutenzione ordinaria delle strutture per la sicurezza della navigazione e delle vie di navigazione comprende: – la manutenzione ordinaria e di investimento delle strutture per la sicurezza della navigazione nel marina nelle condizioni che sono necessarie per l’indisturbato funzionamento delle strutture per la sicurezza di navigazione e include la realizzazione dei rinnovamenti necessari, quando la singola struttura o attrezzatura non permettono l’ulteriore funzionamento normale, – la manutenzione ordinaria e di investimento del frangiflutti, – il controllo regolare della condizione delle strutture per la sicurezza della navigazione.
(2)Le strutture per la sicurezza della navigazione sono i fari, le luci costiere, le boe e altri segnali, le stazioni segnale e radio, le apparecchiature ottiche, acustiche, elettriche, elettroniche, radar e altre apparecchiature per la sicurezza della navigazione nel marina. Articolo 20 (applicazione di altre disposizioni) Per l’espletamento del servizio pubblico economico di manutenzione ordinaria delle strutture per la sicurezza della navigazione e delle vie di navigazione il concessionario è tenuto ad applicare in senso le disposizioni dell’Ordinanza sulla modalità e sulle condizioni per l’espletamento del servizio pubblico economico di manutenzione ordinaria delle strutture per la sicurezza della navigazione e delle vie di navigazione (Gazzetta Ufficiale della RS n. 36/13, 35/14 e 24/18) ovv. le disposizioni che regolano la modalità di espletamento di detto servizio pubblico di rilevanza economica. V CONCESSIONE Articolo 21 (autorizzazione pubblica per l’approvazione delle Condizioni generali di gestione)
(1)Con il presente decreto viene assegnata al concessionario l’autorizzazione pubblica ad approvare le Condizioni generali di gestione inerenti la gestione del marina, nonché l’espletamento dei servizi pubblici economici.
(2)Il concessionario approva le Condizioni generali di esercizio per la gestione del marina e l’espletamento dei servizi pubblici economici.
(3)Con le condizioni generali, considerando le disposizioni del presente decreto e le altre forme che regolano la concessione, vengono dettagliatamente definiti i rapporti giuridici tra gli utenti e il concessionario inerenti all’espletamento dei singoli servizi della concessione, nonché gli altri rapporti previsti dalla legge quale contenuto della concessione. Articolo 22 (rapporto a contenuto unitario)
(1)Il rapporto di concessione, in base al presente decreto, è un rapporto a contenuto unitario per l’area del marina, stabilito nel primo comma dell’articolo 4 del presente decreto, il quale ha origine e termina contemporaneamente, nonché comprende: – la concessione per la gestione del marina a seconda del presente decreto, – la concessione per l’espletamento dei servizi pubblici di rilevanza economica a seconda del presente decreto.
(2)Il concessionario acquisisce la concessione con la sottoscrizione del contratto di concessione che dà origine al rapporto di concessione.
(3)Il concessionario può trasferire in parte o completamente la concessione ad altre persone previo consenso del concedente. Articolo 23 (oggetto della concessione) L’oggetto della concessione è: – l’utilizzo delle strutture e degli impianti della concessione che costituiscono l’infrastruttura del marina, per la gestione del marina stesso per la durata della concessione e per l’attuazione dell’attività portuale in conformità alla destinazione d’uso del porto, – l’espletamento dei servizi pubblici di rilevanza economica nel settore delle attività marittime. Articolo 24 (contratto di concessione)
(1)Con il contratto di concessione il concedente e il concessionario regolano tutte le questioni del rapporto di concessione, e in particolare: – i diritti e i doveri del concedente e del concessionario in relazione alla gestione del marina, – i diritti e i doveri del concedente e del concessionario in relazione all’espletamento dei servizi pubblici economici, – la cessazione del rapporto di concessione e le sue conseguenze, – le conseguenze della modifica delle circostanze, di forza maggiore e degli atti del concedente, – gli immobili che devono essere destinati all’uso pubblico, – l’estensione dell’area del marina e la modalità di ampliamento ovv. restrizione della stessa, – la modalità e il procedimento di determinazione dei periti ovv. degli estimatori settoriali per la determinazione del valore di cui all’articolo 60 del presente decreto.
(2)Il diritto applicato al contratto è il diritto in vigore nella Repubblica di Slovenia. Articolo 25 (termine della concessione) La concessione si assegna per un periodo di 35 anni (termine della concessione). Articolo 26 (edificazione)
(1)Il concessionario è tenuto a edificare le eventuali strutture e attrezzature in conformità alle norme e alle regole del settore, e precisamente in modo tale da garantire il livello di tutela ambientale più economicamente accettabile in base al principio della migliore tecnologia accessibile.
(2)Nella costruzione di strutture e di attrezzature della concessione, il concessionario deve garantire di influire il meno possibile e di eseguire i lavori in modo da influire il meno possibile sulla vita e sul lavoro delle persone nei dintorni. Articolo 27 (terreni e diritti reali)
(1)Durante il periodo di durata della concessione i terreni sulla terraferma – costa nell’area della concessione sono di proprietà del concedente, i terreni in mare sono invece proprietà della Repubblica di Slovenia.
(2)Se si verifica la necessità del concessionario di edificare strutture che richiedono l’ammissibilità giuridica reale per l’intervento e detta edificazione sarà conforme agli atti territoriali e nell’interesse del concedente e del concessionario, il concedente garantirà al concessionario sui terreni nell’area di terraferma – costa del marina, che sono di proprietà del comune e vengono definiti nel contratto di concessione o in altro contratto, con negozio giuridico, idoneo all’iscrizione nel libro fondiario, il diritto di superficie od altro diritto di edificazione, dove gli stabili, edificati ai sensi del diritto di superficie, alla conclusione della vigenza di detto diritto (entro la conclusione della concessione) diventano parte integrante del terreno dell’area del marina. Il diritto di superficie od altro diritto di edificazione a seconda delle disposizioni del presente decreto può essere istituito al massimo per il periodo di durata della concessione.
(3)Se per l’investimento (edificazione) previsto non è necessaria l’ammissibilità giuridica reale, il concessionario deve acquisire per detta edificazione il consenso preliminare del comune. Se il concessionario esegue l’investimento senza il consenso preliminare del comune, lo stesso non ha diritto (a prescindere dalle altre disposizioni del presente decreto) al risarcimento degli investimenti dopo la scadenza della concessione, inoltre, deve ripristinare la condizione originale su richiesta del concedente. L’attuazione dell’investimento, come stabilito nel presente comma, senza il consenso del concedente rappresenta violazione a seconda delle disposizioni dell’articolo 53 del presente decreto.
(4)Se il diritto di edificazione di cui al secondo comma è diritto di superficie, si considera che in caso di cessazione della concessione si applicano le disposizioni del contratto di concessione in merito al risarcimento degli investimenti, come stabilito dall’articolo 60 del presente decreto.
(5)A prescindere dalle disposizioni di cui sopra, i diritti non vengono istituiti negli immobili o in parte degli immobili, i quali devono essere destinati all’uso comune. Articolo 28 (rischi del concessionario)
(1)Il concessionario esercita l’attività oggetto della concessione in nome e per conto proprio.
(2)Il concessionario sostiene l’intero rischio di richiesta delle prestazioni nel marina, dell’espletamento dei servizi pubblici economici e altri rischi commerciali della concessione.
(3)Il concessionario non ha diritto a nessuna garanzia o pagamenti dal concedente, poiché le entrate dalla concessione non raggiungono quelle pianificate.
(4)Il concessionario non ha diritto da parte del concedente al pagamento di qualsiasi investimento nelle strutture e attrezzature della concessione eccetto in caso di cessazione della concessione in conformità all’articolo 60 del presente decreto. VI RAPPORTI DEL CONCESSIONARIO CON GLI UTENTI E IL CONCEDENTE Articolo 29 (diritti e obblighi del concessionario, del concedente e degli utenti)
(1)I rapporti del concessionario nei confronti degli utenti e del concedente costituiscono i diritti e gli obblighi del concessionario, del concedente e degli utenti.
(2)I diritti e gli obblighi del concessionario, del concedente e degli utenti in relazione ai servizi pubblici economici, i quali sono oggetto del presente atto di concessione, sono definiti con le norme sulle modalità di espletamento dei servizi stessi. Articolo 30 (diritti e obblighi del concessionario)
(1)Il concessionario ha soprattutto i seguenti diritti e obblighi: – attuare la concessione con la competenza necessaria, in conformità alle leggi, e le altre norme e il contratto di concessione e garantire agli utenti un’assistenza continua, nonché l’espletamento di qualità dei servizi pubblici economici, nel rispetto delle norme e dell’interesse pubblico, – rispettare le norme e gli standard tecnici, sanitari e altri, connessi all’attuazione della concessione e dei servizi pubblici economici, – permettere la vigilanza indisturbata sull’attuazione della concessione, – provvedere con diligenza alla gestione, all’utilizzo e alla manutenzione delle strutture, delle attrezzature e degli altri mezzi destinati all’attuazione della concessione, – provvedere alla manutenzione delle strutture e delle attrezzature oggetto della concessione in modo da preservare il loro valore per tutta la durata della concessione, – stipulare contratti per l’uso del marina, dei beni pubblici ovv. l’espletamento dei servizi che sono oggetto della concessione o in connessione alla stessa, – determinare i prezzi ovv. le tariffe dei servizi, – commisurare le tasse e gli altri contributi, se introdotti con un atto pubblico, – tenere i registri e i catasti relativi alla gestione del marina e all’espletamento dei servizi pubblici di rilevanza economica, – tenere i libri contabili in modo aggiornato e professionale, – verificare l’esattezza dei documenti inoltrati dagli utenti del marina, – rilasciare i permessi, i consensi e i certificati necessari all’utilizzo del marina, – svolgere altre mansioni in conformità alle disposizioni vigenti in materia.
(2)Il concessionario è tenuto a informare il concedente in merito a ogni cambiamento del suo status, inclusa la modifica della struttura del capitale che supera la quota di controllo a seconda della legge che regola le acquisizioni. Articolo 31 (responsabilità del concessionario)
(1)A prescindere dalle disposizioni di cui agli articoli precedenti, il concessionario quale esecutore, è responsabile dell’attuazione della concessione e del servizio pubblico in conformità alle disposizioni di legge e del presente decreto.
(2)Ai sensi della legge, il concessionario è responsabile dei danni provocati dai suoi dipendenti o dai lavoratori contrattuali (subappaltatori), al comune, agli utenti o a terze persone, nello svolgere ovv. nell’attuare o in relazione all’attuazione della concessione. Il concedente non risponde dei danni, causati dai dipendenti del concessionario o dai lavoratori contrattuali (subappaltatori) a seconda del presente comma nell’attuare ovv. nello svolgere o in relazione all’attuazione della concessione.
(3)Contemporaneamente alla stipulazione del contratto di concessione, il concessionario ha l’obbligo di stipulare con una compagnia assicurativa un contratto di responsabilità civile generale con una copertura minima unitaria dei danni pari a 50.000 € – assicurazione dell’attività. Il contratto di assicurazione deve contenere una clausola, dalla quale risulti che l’assicurazione è stata stipulata nell’interesse del comune, nel caso in cui i soggetti lesi volessero affermare il diritto al risarcimento dei danni direttamente presso lo stesso comune. Articolo 32 (obblighi del concedente) Gli obblighi del concedente sono di garantire l’espletamento di tutti i servizi stabiliti dalla legge, dal presente decreto, nonché in conformità alle condizioni citate nel presente decreto. Articolo 33 (possesso del concessionario) Il concedente deve permettere al concessionario, per tutta la durata del rapporto, l’indisturbato possesso dell’immobile nell’area del marina, di proprietà del comune, alla modalità conforme al contratto di concessione e agli altri contratti che sono parte integrante del rapporto di concessione. Articolo 34 (diritti e obblighi degli utenti) Gli utenti hanno soprattutto i seguenti diritti e obblighi: – il diritto a usufruire dei servizi alle condizioni definite dalla legge, dal presente decreto e dalle altre norme, – l’obbligo di rispettare le istruzioni del concessionario in relazione all’espletamento dei servizi nel marina, – l’obbligo di depositare i rifiuti negli appositi contenitori e cassonetti per i rifiuti, – di provvedere a non danneggiare gli impianti portuali, le infrastrutture portuali o la proprietà altrui. VII FINANZIAMENTO Articolo 35 (finanziamento della concessione)
(1)Il concessionario finanzia la concessione dalle tasse portuali che includono: 1 le tasse per l’utilizzo del marina, 2 il corrispettivo per l’utilizzo dello spazio acqueo e della banchina, 3 le tasse per l’ormeggio, 4 il pagamento della tariffa per il servizio di raccolta e asporto dei rifiuti dalle imbarcazioni, 5 da altre fonti che vengono garantire dal concessionario.
(2)Le fonti di finanziamento di cui al comma precedente, rappresentano le entrate del concessionario. Il concessionario ha l’obbligo di tenere la contabilità relativa alle entrate e alle uscite, nonché dei fondi e delle risorse del marina. Le modalità di gestione contabile vengono regolate dettagliatamente nel contratto di concessione.
(3)Il pagamento delle tariffe portuali può essere definito in base al singolo servizio oppure con un importo forfettario per un periodo predefinito. Articolo 36 (tariffa) Le tariffe delle tasse e dei prezzi dal punto 1 al punto 5 del primo comma dell’articolo 35 del presente decreto sono stabiliti dal concessionario. Articolo 37 (canone di concessione)
(1)Il concessionario corrisponde al concedente il canone di concessione nell’importo e nei termini stabiliti nel contratto di concessione.
(2)Il pagamento del canone di concessione costituisce anche il pagamento per il diritto di esercizio dell’attività di cui al presente decreto (commisurazione per l’esercizio dei servizi pubblici di rilevanza economica e la gestione del marina), nonché altro diritto pubblico (concessione del comune) nell’area del porto, ma non il diritto di superficie, la servitù o altro diritto reale nei confronti dell’immobile di proprietà del comune, se lo stesso viene suddiviso. All’importo del canone di concessione si aggiunge ancora l’imposta sul valore aggiunto, se necessario in conformità alle disposizioni. A prescindere da quanto specificato, il concessionario deve pagare anche il canone per l’uso dei terreni edificabili (CUTE) ovv. un’altra imposta pubblica che dovesse sostituire lo stesso. L’obbligo del concessionario di pagare la tassa per l’utilizzo dell’acqua o altre imposte alla Repubblica di Slovenia non riduce per nulla i diritti del comune.
(3)Su richiesta del concedente o del concessionario l’importo del canone di concessione si valorizza in senso in conformità all’atto allora in vigore, che regola la valorizzazione degli obblighi finanziari, accordati nei contratti pluriennali dalle persone giuridiche del settore pubblico; la valorizzazione si può eseguire per la prima volta quando l’indice dei prezzi dei beni di prima necessità (inflazione o deflazione) supera cumulativamente il 10 percento, nel periodo di un anno dalla stipulazione del contratto, le valorizzazioni successive si eseguono invece quando l’indice dei prezzi supera cumulativamente di nuovo il 10 percento nel periodo a decorrere dalle ultime modiche degli obblighi finanziari. La valorizzazione vige a decorrere dal 1° gennaio dell’anno successivo alla richiesta di cui alla frase precedente.
(4)Il concedente e il concessionario possono accordare nel contratto di concessione che in caso di investimenti previamente accordati nell’infrastruttura comunale tra il concessionario e il concedente, si esonera o diminuisce provvisoriamente il canone di concessione al concessionario per il periodo in cui verranno realizzati detti investimenti. In caso di diminuzione del canone di concessione come previsto nella frase precedente, la somma rivalorizzata del canone di concessione, non corrisposto in base alla diminuzione, viene diminuita della somma, che il concedente dovrebbe risarcire al concessionario in base alle disposizioni relative al risarcimento degli investimenti di cui agli articoli 60 e 61 del presente decreto.
(5)Ai sensi della legge e/o decreto che regola la commisurazione della tassa di soggiorno, il concessionario è tenuto a riscuoterla e devolverla regolarmente al comune in conformità alla normativa del settore. VIII CONDIZIONI CHE DEVE SODDISFARE IL CONCESSIONARIO Articolo 38 (status del concessionario)
(1)Il concessionario può essere persona giuridica o persona fisica. Possono inoltrare l’adesione al bando pubblico anche più persone congiuntamente che devono allegare alla stessa l’atto giuridico da cui risulta il tipo di rapporto reciproco e il legame tra queste persone, nonché la dichiarazione che nel caso di selezione, procederanno alla definizione della forma giuridica con la quale il concedente stipulerà il contratto di concessione.
(2)Ogni persona può inoltrare soltanto una domanda (adesione) di partecipazione. In caso di adesione congiunta, la stessa persona o la società connessa può inviare soltanto una domanda (congiunta) di partecipazione. Articolo 39 (dimostrazione di adempimento delle condizioni)
(1)Nella richiesta di acquisizione della concessione (adesione al bando), il richiedente deve comprovare l’adempimento delle condizioni di partecipazione (idoneità), stabilite con l’applicazione in senso delle disposizioni della vigente legge che regola la procedura di aggiudicazione degli appalti pubblici. Inoltre, il richiedente deve dimostrare ovv. allegare alla domanda i seguenti documenti: – di essere registrato ovv. di adempiere alle condizioni per l’esercizio dell’attività, oggetto della concessione, – di disporre dell’attrezzatura sufficiente ovv. dei mezzi necessari per lo svolgimento dell’attività e di essere in grado di garantire l’esercizio indisturbato della stessa, – di essere in grado di assicurare autonomamente la fornitura di tutti i beni pubblici, oggetto della concessione, – di essere in grado di garantire un servizio continuo e di qualità, in conformità al presente decreto, alle norme, ai criteri e agli standard, – di garantire l’espletamento dei servizi in qualsiasi momento, – di avere l’abilitazione commerciale e finanziaria, – di impegnarsi a stipulare un’assicurazione contro la responsabilità civile in caso di danni eventualmente arrecati durante l’esercizio dell’attività a comune, – di presentare un elaborato sull’esercizio dell’attività dal punto di vista del personale, dell’organizzazione del lavoro, dell’idoneità tecnico-professionale, della capacità di tenere un catasto, dal punto di vista finanziario e operativo, nonché di sviluppo, con il quale dimostrare di adempiere alle condizioni di cui agli alinea 2–6 del presente articolo, – di adempiere alle condizioni, necessarie alla partecipazione al bando (idoneità), risultanti dall’applicazione sensata della vigente legge che regola il procedimento di assegnazione degli appalti pubblici.
(2)Il concessionario deve adempiere anche ad altre eventuali condizioni per l’esercizio delle attività stabilite da altre norme. IX BANDO DI CONCORSO PUBBLICO Articolo 40 (forma e procedimento del bando pubblico)
(1)La scelta del concessionario per l’esercizio dell’attività di cui all’articolo 1 del presente decreto avviene tramite bando di concorso pubblico per l’area, come stabilita nel secondo comma dell’articolo 4 del presente decreto. La delibera sul bando pubblico viene approvata dal Sindaco.
(2)L’avviso sulla concessione, con il quale si invita i candidati alla partecipazione, si pubblica alla modalità stabilita con le disposizioni e sulla pagina web ufficiale del Comune città di Capodistria ovv. in altro modo, se cosi stabilito dalla legge o da altra disposizione in vigore. L’avviso sulla concessione si può pubblicare anche in altri media ovv. in altri modi, ma non prima delle pubblicazioni obbligatorie di cui al primo comma del presente articolo.
(3)L’avviso sulla concessione e la documentazione della concessione devono contenere soprattutto: 1 la denominazione e la sede del concedente; 2 i dati relativi alla pubblicazione dell’atto di concessione; 3 l’oggetto, la natura, l’estensione e l’area della concessione; 4 l’inizio e la durata prevista del rapporto di concessione; 5 il procedimento di selezione del concessionario; 6 i motivi per l’esclusione e le condizioni di partecipazione; 7 i criteri per la selezione del concessionario; 8 le modalità di dimostrazione di adempimento delle condizioni di partecipazione; 9 le condizioni per la presentazione della richieste congiunta e della richiesta per l’attuazione della concessione con subappaltatori; 10 altre parti integranti e altra documentazione necessaria; 11 la modalità di garanzia della serietà dell’offerta e l’obbligo di assicurazione per l’attuazione degli obblighi contrattuali con l’assicurazione finanziaria, applicabile su richiesta; 12 il luogo e il termine di presentazione delle domande e delle richieste; 13 l’indirizzo, il luogo, la data e l’orario dell’apertura pubblica delle richieste; 14 il termine, entro il quale i richiedenti verranno informati in merito alla selezione del concessionario ovv. in merito all’esito del bando e termine approssimativo per la conclusione del procedimento e per la stipulazione del contratto di concessione; 15 le modalità di informazione, le richieste e le notifiche su ulteriori informazioni e le persone di contatto per l’informazione durante il procedimento di selezione del concessionario; 16 la bozza del contratto di concessione; 17 altri dati in conformità alla legge e alla natura del bando, necessarie all’attuazione del bando di concorso.
(4)Nel bando di concorso il concedente può pubblicare anche altri dati, oltre ai dati di cui al terzo comma del presente articolo. Deve pubblicare gli altri dati se richiesto dalla legge o da altra disposizione, rilasciata ai sensi della legge.
(5)L’avviso sulla concessione e la documentazione della concessione devono essere conformi.
(6)Il concedente permette, a decorrere dalla data di pubblicazione della concessione, l’accesso illimitato, completo, diretto e gratuito alla documentazione della concessione. Nel testo dell’avviso sulla concessione si pubblica la pagina web, sulla quale è reperibile la documentazione della concessione.
(7)La documentazione della concessione deve contenere tutti i dati che permetteranno al richiedente di redigere una richiesta completa ovv. che sono richiesti dalle disposizioni in vigore.
(8)Il termine per la presentazione delle richieste dev’essere di almeno 30 giorni, a decorrere dalla pubblicazione obbligatoria del bando di concorso di cui al secondo comma del presente articolo. Articolo 41 (condizioni del bando) Nella documentazione della concessione si stabiliscono le condizioni e le modalità di dimostrazione di adempimento delle condizioni, che deve soddisfare il concessionario in conformità all’articolo 13 del presente decreto. La documentazione della concessione non deve stabilire nuove condizioni e nemmeno integrare le condizioni di partecipazione, come stabilite dal presente decreto. Articolo 42 (criteri per la selezione del concessionario)
(1)I criteri per la selezione del concessionario sono i seguenti: – l’importo del canone di concessione, dove la priorità è data ai candidati che offrono il canone più alto, – la competenza tecnica che supera le richieste minime per l’acquisizione di ogni singola parte della concessione, – la competenza del personale e il sapere delle persone, importanti per attuare la concessione (ad es. istruzione di grado superiore, conoscenze funzionali) che superano i requisiti minimi richiesti, – l’offerta completa di attuazione della concessione nell’ambito della stessa persona.
(2)I criteri in base ai quali il concedente effettua la selezione dell’offerta più vantaggiosa devono essere descritti e quantificati nella documentazione del bando (definite la modalità di applicazione degli stessi), nonché come sopra riportati in ordine decrescente di importanza. X SELEZIONE DEL CONCESSIONARIO, STIPULAZIONE DEL CONTRATTO DI CONCESSIONE E DURATA DEL RAPPORTO DI CONCESSIONE Articolo 43 (esito positivo del bando pubblico)
(1)Il bando pubblico ha es

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.