Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), četrtega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE, 49/20 – ZIUZEOP, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE in 158/20), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12 in 49/20 – ZIUZEOP) in 18. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 51/14 – uradno prečiščeno besedilo – UPB1, 55/14 – popr., 17/18 in 97/20) je Občinski svet Občine Medvode na 18. seji dne 30. 6. 2021 sprejel O D L O K o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Medvode I. UVODNI DOLOČBI 1. člen Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Medvode (v nadaljevanju: občina), tako, da določa: – organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, – vrsto in obseg javnih dobrin javne službe, – pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, – pravice in obveznosti uporabnikov, – vire financiranja javne službe in način oblikovanja cen storitev javne službe, – vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, – druge elemente v zvezi z izvajanjem javne službe. 2. člen Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo, 2. javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom, 3. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda, 4. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, ki so namenjeni za neposredno priključevanje objektov na posameznem poselitvenem območju; del sekundarnega vodovoda je tudi skupni priključni vodovod, 5. priključno mesto je mesto na javnem vodovodu, kjer je izveden priključek, 6. priključek na javni vodovod (v nadaljevanju: priključek) je cevovod, ki poteka od priključnega mesta na javnem vodovodu do odjemnega mesta z obračunskim vodomerom, 7. vodomerno mesto je prostor, kjer je nameščen vodomer in je lahko zunanji jašek, zidna niša ali talni jašek v objektu, 8. obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda, 9. odjemno mesto je spoj interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom, 10. gradbiščni priključek na javni vodovod je priključek, ki se lahko izvede za čas gradnje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem; rok trajanja gradbiščnega priključka sovpada s trajanjem gradnje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, vendar najdlje do začetka uporabe stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, 11. začasni priključek na javni vodovod je priključek z omejenim rokom trajanja na največ dve leti in se lahko izvede za potrebe enkratnih prireditev ali za potrebe priključevanja nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki so postavljeni za določeno časovno obdobje, 12. interna vodovodna napeljava je v lasti uporabnika in je vgrajena za odjemnim mestom, 13. zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov, 14. lastna oskrba s pitno vodo je oskrba objektov s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja, 15. zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo, 16. upravljavec javnega vodovoda (v nadaljevanju: upravljavec) je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe, 17. upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju, 18. kataster javnega vodovoda je evidenca omrežja in objektov javnega vodovoda, 19. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora. II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE 3. člen Občina zagotavlja javno službo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) na območju občine, v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. Javno službo po tem odloku opravljajo: – KOMUNALA KRANJ, javno podjetje, d.o.o. na območju Krajevne skupnosti Smlednik, razen naselja Brezovec, – na poselitvenih območjih, kjer se z vodooskrbo oskrbujejo iz vodovodnih sistemov v zasebni lasti: – za VVS Golo Brdo – hrib, Režijski obrat občine Medvode, – za VVS Žlebe Seničica (Žlebe), Režijski obrat občine Medvode, – za VVS Žlebe Seničica (Seničica), Eko društvo vodovod Seničica, – za VVS Trnovec Govejk, Eko društvo Trnovec, – za VVS Preska, Zavod vodovod Preska, – za VVS Žlebe – Jeterbenk, Društvo za varstvo voda Žlebe, – Javno podjetje VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o. na vseh preostalih območjih celotne občine. V tem odloku se izraz izvajalec javne službe nanaša na posameznega izvajalca iz prejšnjega odstavka tega člena. Izvajalec javne službe opravlja javno službo v skladu s programom oskrbe s pitno vodo. Predlog programa oskrbe s pitno vodo pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga posreduje občini v uskladitev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove uveljavitve. Ko je program usklajen z občino, ga odgovorna oseba izvajalca javne službe potrdi. 4. člen Občina zagotavlja javno službo za območje celotne občine. Z javnim vodovodom mora biti opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja: 1. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in 2. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša od 10 m 3 pitne vode na dan. III. VRSTA IN OBSEG JAVNIH DOBRIN JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV 5. člen Občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo kot javno dobrino. Javna služba obsega naslednje storitve: – oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo, – obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe, o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe, – redno vzdrževanje javnega vodovoda, – redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih hidrantov za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari, – redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod, – vodenje evidenc v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, – poročanje v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, – izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, – izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo, – monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo, – monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije, – označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, – občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda, – izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, – izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja, – redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda, – priključevanje novih uporabnikov javne službe, – podajanje predlogov za načrtovanje razvoja sistema oskrbe s pitno vodo (strokovne podlage, analize, študije, projektne naloge, idejne zasnove) ter načrtovanje objektov za koriščenje in spremljanje količin in kakovosti vodnih virov, – vzdrževanje fontan in pitnikov, – izvajanje upravljavskega nadzora nad gradnjo omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, investitor ali izvajalec del pa je dolžan kriti stroške nadzora, – pregled projektne dokumentacije načrtovanega omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda, – vodenje katastra javnega vodovoda in priključkov na javni vodovod, – pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz hidrantnih omrežij za gašenje požarov zaradi obračuna storitev javne službe, – nadzorovanje izvajalcev del pri gradnji druge gospodarske javne infrastrukture na vplivnem območju javnega vodovoda, – druge naloge iz tega odloka in drugih predpisov. Storitve iz prejšnjega odstavka je dolžan izvajati izvajalec javne službe. V zvezi z opravljanjem storitev javne službe je izvajalec javne službe dolžan opravljati tudi naloge na podlagi javnih pooblastil v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi. 6. člen Oskrba s pitno vodo na območju občine se zagotavlja: 1. iz javnih vodovodov, 2. kot lastna oskrba s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj (zasebni vodovodi), 3. kot samooskrba objekta (kapnica). 7. člen Območja javnega vodovoda, kjer občina zagotavlja javno službo iz javnega vodovoda in območja, kjer se opravlja lastna oskrba s pitno vodo, so prikazana na topografski karti, ki je sestavni del tega odloka. IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE OSKRBE S PITNO VODO IZ JAVNIH VODOVODOV 8. člen Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo so: 1. javni vodovod in priključitev na javni vodovod, 2. izpolnjevanje obveznosti izvajalca javne službe, 3. javna pooblastila izvajalca javne službe. 1. Priključitev na javni vodovod 9. člen Priključitev stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod je obvezna, če se v njih zadržujejo ljudje ali živali in je javni vodovod zgrajen. Na območjih, kjer se gradi javni vodovod, je priključitev stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod obvezna v roku šestih mesecev po pisnem obvestilu upravljavca. Izvajalec javne službe mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja k priključitvi. Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Če razpoložljive zmogljivosti vodnih virov in/ali vodovodnega sistema ne dopuščajo novih priključitev, se soglasje ne izda. Če je posamezna stavba ali gradbeno inženirski objekt od javnega vodovoda oddaljen več kot 150 m, priključitev na javni vodovod ni obvezna. 10. člen Priključek se izvede za vsako stavbo ali gradbeno inženirski objekt posebej, lahko pa ima stavba ali objekt tudi več priključkov. Priključek izvede izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem na stroške uporabnika ali investitorja. Priključek lahko izvede tudi drug usposobljen izvajalec, ki ima registrirano podjetje za opravljanje tovrstne dejavnosti. Izvajalec priključka mora pred izvedbo priključka za nameravana dela pridobiti pisno dovoljenje izvajalca javne službe. Če priključek izvede drug usposobljen izvajalec, izvajalec javne službe na stroške uporabnika ali investitorja zagotovi strokovni nadzor nad izvedbo priključka. Za vsako spremembo izvedbe priključka ali spremembo v interni vodovodni napeljavi mora uporabnik ali investitor ponovno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. 11. člen Priključni sklop na javni vodovod, vodomerno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka. Priključek, vključno z obračunskim vodomerom, vzdržuje izvajalec javne službe na stroške uporabnika oziroma investitorja. Stroški vzdrževanja so zajeti v omrežnini. Meja med priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika je priključni spoj na iztoku iz vodomera. Priključni spoj vzdržuje izvajalec javne službe. Dolžina priključka, kjer to dopuščajo hidravlične razmere, znaša največ 100 m in se šteje od priključnega mesta do obračunskega vodomera. Priključek je v lasti lastnika stavbe. 12. člen Poleg oskrbe iz javnega vodovoda se objekt lahko oskrbuje z vodo tudi iz drugih virov. Za oskrbo s pitno vodo ni dovoljena uporaba iz drugega vodnega vira. Interne vodovodne napeljave morajo biti ločene, da je preprečeno mešanje pitne vode iz javnega vodovoda in vode iz drugih virov. Poraba vode iz drugih virov, če po uporabi nastaja komunalna odpadna voda, mora biti merjena z ločenim obračunskim vodomerom. Stroški vgradnje in vzdrževanja tega vodomera bremenijo uporabnika. 13. člen Začasni priključek in gradbiščni priključek sta dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka in se izvedeta pod enakimi pogoji kot priključek. 14. člen Po izvedbi priključka, začasnega priključka ali gradbiščnega priključka in izdelavi geodetskega posnetka, ki ga na stroške uporabnika ali investitorja zagotovi izvajalec javne službe, se priključek, začasni priključek ali gradbiščni priključek evidentira v katastru javnega vodovoda. Po končanih delih se uporabnika oziroma investitorja evidentira v evidenci uporabnikov. 15. člen Brez soglasja izvajalca javne službe uporabnik ne sme dovoliti priključitve stavb ali gradbeno inženirskih objektov drugih uporabnikov na svojo interno vodovodno napeljavo ali na priključek. 16. člen Ukinitev priključka je dovoljena, če se priključena stavba ali gradbeno inženirski objekt poruši. Uporabnik mora posredovati izvajalcu javne službe pisno vlogo za ukinitev priključka. Ukinitev priključka izvede izvajalec javne službe na stroške uporabnika. 17. člen Ukinitev začasnega priključka je dovoljena po izteku dveh let od izdaje soglasja k začasni priključitvi na javni vodovod ali na podlagi pisne vloge, ki jo uporabnik posreduje izvajalcu javne službe, ko uporabnik začasnega priključka ne potrebuje več. Ukinitev začasnega priključka izvede izvajalec javne službe po uradni dolžnosti na stroške uporabnika, ko poteče veljavnost soglasja k začasni priključitvi ali v skladu z izdanim soglasjem k začasni ukinitvi priključka. 18. člen Ukinitev gradbiščnega priključka je dovoljena, ko se prične stavba ali gradbeno inženirski objekt uporabljati. Uporabnik mora posredovati izvajalcu javne službe pisno vlogo za ukinitev gradbiščnega priključka. Ukinitev gradbiščnega priključka izvede izvajalec javne službe v skladu z izdanim soglasjem k ukinitvi gradbiščnega priključka na stroške uporabnika. 19. člen Izvajalec javne službe ukine priključek, začasni priključek ali gradbiščni priključek, tako da: – fizično odstrani priključni sklop na javni vodovod, – spremeni status priključka v katastru, – spremeni status uporabnika v evidenci uporabnikov. 20. člen Javni vodovod in priključek z vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca javne službe. 2. Prekinitev dobave pitne vode 21. člen Izvajalec javne službe uporabniku prekine oskrbo s pitno vodo na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih: – če je priključek izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe, – če interna vodovodna napeljava in/ali druge naprave uporabnika oziroma njegovo ravnanje ali opustitev ravnanja ovirajo ali ogrožajo nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugim uporabnikom, – če je zaradi stanja interne vodovodne napeljave ali vodomernega mesta ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali ogrožena skladnost in zdravstvena ustreznost vode v javnem vodovodu, – če uporabnik prekine dobavo vode ostalim uporabnikom ali s svojim ravnanjem vpliva na skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v interni vodovodni napeljavi, – če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno vodovodno napeljavo ali priključek ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave ali priključka, – če uporabnik samovoljno opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru, odstrani zaščitno objemko ali kako drugače samovoljno spremeni izvedbo priključka, – če uporabnik krši objavljene omejitve o varčevanju s pitno vodo, – če uporabnik ne dovoli izvajalcu javne službe opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali priključku, – če uporabnik ne dovoli izvajalcu javne službe vgraditve ali zamenjave obračunskega vodomera, – če uporabnik onemogoča izvajalcu javne službe odčitavanje in pregled obračunskega vodomera ter interne vodovodne napeljave, – če uporabnik ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe, – če uporabnik ne poravna računa za opravljeno storitev skladno s 26. členom tega odloka brez posledic za uporabnike, ki so poravnali račun za storitev javne službe, – če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka, – če uporabnik izvajalca javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe ne obvesti o spremembi plačnika, o spremembi stalnega ali začasnega prebivališča, o spremembi lastninske pravice na stavbi ali gradbeno inženirskem objektu, ki je priključen na javni vodovod, – če uporabnik ne omogoči izvajalcu javne službe pridobiti podatkov za vodenje evidence o stavbi ali gradbeno inženirskem objektu in opremi priključkov na sekundarni vodovod, – če uporabnik odvzema pitno vodo pred vodomerom, – če uporabnik pisno zahteva prekinitev oskrbe s pitno vodo; v tem primeru stroški prekinitve in vnovične priključitve oskrbe s pitno vodo bremenijo uporabnika in – na podlagi odločbe inšpektorja. 22. člen Izvajalec javne službe ima pravico prekiniti ali omejiti oskrbo s pitno vodo zaradi načrtovanih del na javnem vodovodu ali priključku, odprave okvar ali višje sile. V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo zaradi načrtovanih del mora izvajalec javne službe o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike obvestiti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo ali omejitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani. V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del izvajalec javne službe o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike obvesti na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani takoj, ko je to mogoče. V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo zaradi višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, ima izvajalec javne službe pravico in dolžnost izdati navodila za racionalizacijo porabe pitne vode ter brez povračila škode prekiniti ali omejiti oskrbo s pitno vodo. V primeru omejitev ima oskrba s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. V teh primerih izvajalec javne službe o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi. 3. Evidentiranje količin porabljene pitne vode, določitev plačnika in obračunavanje ter plačilo storitev javne službe 23. člen Izvajalec javne službe meri količino porabljene pitne vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri. Za porabljeno pitno vodo izvajalec javne službe izstavi račun mesečno na podlagi: – odčitane količine porabljene pitne vode, – povprečne dnevne porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju ali – ocenjene količine porabe pitne vode v daljšem časovnem obdobju, če meritev z vodomerom ni možna. Račun iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati vse z zakonodajo predpisane elemente. 24. člen Izvajalec javne službe izstavi račun iz drugega odstavka prejšnjega člena: – lastniku stavbe, dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba, – lastniku stavbe, dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, v delu, kjer se v njih izvajajo državne javne službe ali javne službe občine, – izvajalcu državnih javnih služb ali javnih služb občine za namen pranja ali namakanja javnih površin, – občini za porabljeno pitno vodo iz hidrantov za gašenje požarov, – občini za porabljeno pitno vodo iz javnih površin, ki je namenjena splošni rabi. Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer, so uporabniki dolžni izvajalcu javne službe sporočiti, kdo je prejemnik računov za porabljeno pitno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom v objektih, za katere v skladu s predpisom, ki ureja stanovanjsko področje, upravnik ni obvezen, če vsi uporabniki, priključeni na isti obračunski vodomer, podpišejo delilno razmerje. Če zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe pitne vode, izvajalec javne službe upošteva pri obračunu pitne vode povprečno količino porabljene pitne vode v obdobju dvanajstih mesecev pred nastankom okvare. 25. člen Vodomeri na interni vodovodni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava. Interna delitev stroškov za porabljeno pitno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca javne službe. 26. člen Če uporabnik računa ne poravna v roku, navedenem na računu, ga izvajalec javne službe pisno opomni na neplačilo. Če uporabnik računa v celoti ne poravna v roku 15 dni po prejemu pisnega opomina, v katerem mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec prekine oskrbo s pitno vodo. Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico vložiti pisni ugovor pri upravljavcu v osmih dneh od prejema računa. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku osmih dneh od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Če uporabnik računa ne poravna niti v roku 15 dni po prejemu pisnega odgovora na ugovor, mu izvajalec javne službe izda pisni opomin, v katerem ga opozori tudi na možnost prekinitve oskrbe s pitno vodo. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina lahko prekine dobava vode. Dobava vode se lahko prekine samo v primeru, če se s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov. 4. Skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode 27. člen Izvajalec javne službe izvaja notranji nadzor skladnosti z mejnimi vrednostmi parametrov (v nadaljnjem besedilu: skladnost) in zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu in druge naloge, določene v predpisih, ki urejajo pitno vodo. Rezultati monitoringa in notranjega nadzora pitne vode morajo biti uporabnikom dostopni pri izvajalcu javne službe. 28. člen Uporabnik lahko zahteva izredni nadzor skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode na lastnem odjemnem mestu. V primeru, da je pitna voda na odjemnem mestu skladna s predpisi, lahko izvajalec javne službe izstavi uporabniku račun za opravljeno storitev. 5. Javna pooblastila izvajalca javne službe 29. člen Izvajalec javne službe opravlja na območju občine naslednja javna pooblastila: – izdaja projektne pogoje in mnenja skladno z gradbeno in prostorsko zakonodajo, – izdaja smernice in mnenja k prostorskim aktom skladno s prostorsko zakonodajo, – izdaja soglasja za priključitev skladno s tem odlokom. Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega odstavka naslednjo dokumentacijo:
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.