← Slovenija

Spremembe Poslovnika občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, stran 9304.

Na podlagi določb drugega odstavka

  1. člena Zakona o sodiščih je občna seja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na seji
  2. septembra 2021 sprejela S P R E M E M B E P O S L O V N I K A občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije
  3. člen V
  4. členu Poslovnika občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 114/05 z dne
  6. 2005, št. 4/16 z dne
  8. 2016 in št. 35/18 z dne
  10. 2018) se besedo „Poslovnik“ nadomesti z besedo „poslovnik“.
  11. člen V
  12. členu se črta besedno zvezo „o uporabi“ ter se besedo „Poslovnik“ v naslovu ter besedilu člena nadomesti z besedo „poslovnik“.
  13. člen V
  14. členu se
  15. do
  16. točka preštevilčijo tako, da postanejo
  17. do
  18. točka.
  19. člen V
  20. členu se besedno zvezo „v nadaljnjem besedilu:“ nadomesti z besedno zvezo „v nadaljevanju“.
  21. člen V prvem in drugem odstavku
  22. člena se besedno zvezo „
  23. točke
  24. člena Poslovnika“ nadomesti z besedno zvezo „
  25. točke
  26. člena poslovnika“. Za besedno zvezo „Vrhovno sodišče“ v prvem odstavku se vejico nadomesti s piko. Besedno zvezo „slednji pa“ se nadomesti z besedo „Slednji“. V drugem odstavku
  27. člena se za besedo „predsednik“ doda besedilo „Vrhovnega sodišča (v nadaljevanju predsednik)“. Za besedno zvezo „predsednike sodišč,“ se doda besedilo „predsednika Ustavnega sodišča RS (le pri
  28. in
  29. točki
  30. člena poslovnika),“. Za besedama „zbornice“ se doda besedo „Slovenije“.
  31. člen V prvem stavku prvega odstavka
  32. člena se za besedo „članov“ doda besedilo „(sklepčnost občne seje)“. V prvem in drugem odstavku
  33. člena se besedo „Poslovnik“ nadomesti z besedo „poslovnik“.
  34. člen V
  35. členu se besedo „Poslovnik“ v naslovu člena nadomesti z besedo „poslovnik“. V
  36. členu se za besedo „tretjini“ doda besedo „vseh“.
  37. člen V prvem, drugem in tretjem odstavku
  38. člena se črta besedo „sodišča“. V prvem odstavku
  39. člena se za piko doda besedilo: „V primeru odsotnosti predsednika, občno sejo skliče, predlaga dnevni red ali jo vodi podpredsednik Vrhovnega sodišča. Če je odsoten tudi slednji, navedena opravila opravlja vrhovni sodnik, ki na Vrhovnem sodišču najdlje opravlja sodniško službo.“ V drugem odstavku
  40. člena se za besedo „oddelka“ doda besedo „Vrhovnega“ ter v oklepaju črta dvopičje.
  41. člen V prvem odstavku
  42. člena se za besedo „skupino“ doda besedo „vrhovnih“. V drugem odstavku
  43. člena se črtata besedi „sodišča“. Za besedno zvezo „enega ali več“ se doda besedo „vrhovnih“. Za besedno zvezo „po potrebi določi“ se doda besedno zvezo „na Vrhovno sodišče“. V tretjem odstavku
  44. člena se namesto besedila „, ki obravnava določeno pravno vprašanje, zvezano s prakso sodišč, mora“ doda besedilo „mora v primeru iz
  45. ali
  46. točke
  47. člena poslovnika“. Besedilo „(v nadaljnjem besedilu: (načelno) pravno mnenje)“ se črta.
  48. člen Drugi odstavek
  49. člena se spremeni tako, da se glasi: „Član občne seje lahko še pred sejo pisno obrazloži svoje mnenje, ki ga predsednik brez odlašanja dostavi drugim članom, če tega ni storil že član občne seje sam.“.
  50. člen
  51. člen se spremeni tako, da se glasi: „
  52. člen (ugotovitev sklepčnosti in določitev dnevnega reda občne seje) Če predsednik ugotovi, da je občna seja sklepčna, da na glasovanje predlog dnevnega reda občne seje. Izjemoma se lahko na dnevni red občne seje uvrstijo tudi vprašanja, ki niso bila v predlogu dnevnega reda, če jih ni potrebno predhodno pripraviti in so nujna, kar je treba posebej obrazložiti.“.
  53. člen
  54. člen se črta.
  55. člen V prvem odstavku
  56. člena se črtata besedi „sodišča“ in „tistem“ ter besedilo „, kot so se prijavljali“. Za besedno zvezo „vrstnem redu“ se doda besedo „prijav“. Drugi odstavek
  57. člena se spremeni tako, da se glasi: „Če se član občne seje javi k razpravi o proceduralnih vprašanjih, mu predsednik da besedo takoj, ko jo zahteva.“.
  58. člen V prvem odstavku
  59. člena se za besedo „vprašanje“ doda besedilo „jasno opredeljeno in“. V drugem odstavku
  60. člena se za besedilom „o drugih predlogih,“ doda besedilo „po vrstnem redu“. Na koncu odstavka se doda nov stavek: „O vrstnem redu glasovanja o drugih predlogih odloči predsednik.“. V četrtem odstavku
  61. člena se besedno zvezo „7.,
  62. ali
  63. točke
  64. člena Poslovnika“ nadomesti z besedno zvezo „6.,
  65. ali
  66. točke
  67. člena poslovnika“. Besedilo „všteje v kvorum“ se črta in se nadomesti z besedilom „upošteva pri ugotavljanju sklepčnosti“.
  68. člen V prvem odstavku
  69. člena se črta beseda „ugotavlja“ in se za besedo „izid“ doda besedo „ugotavlja“. V drugem odstavku
  70. člena se za besedo „glasovnicami“ pika nadomesti z vejico ter doda besedilo „na katerih je zapisano vprašanje, o katerem se glasuje.“. Besedilo „Na glasovnici mora biti jasno opredeljeno vprašanje, o katerem se glasuje.“ se črta.
  71. člen V tretjem odstavku
  72. člena se namesto besedila „(Načelna) pravna mnenja“ doda besedilo: „Načelna pravna mnenja ali pravna mnenja“.
  73. člen V prvem stavku prvega odstavka
  74. člena se za besedno zvezo „organizacijski sekretar“ doda besedo „Vrhovnega“. V drugem stavku se črta besedo „sodišča“. V drugem odstavku
  75. člena se namesto besedila „(načelnih) pravnih mnenj“ doda besedilo: „načelnih pravnih mnenj ali pravnih mnenj“.
  76. člen V
  77. členu se črta besedo „sodišča“.
  78. člen V prvem odstavku
  79. člena se besedilo „Uradu predsednika sodišča“ nadomesti z besedilom „uradu predsednika“. Za besedo „obravnavajo“ se namesto besedila „(načelna) pravna mnenja“ doda besedilo: „načelna pravna mnenja ali pravna mnenja“. V drugem odstavku
  80. člena se za besedo „pripomb“ doda besedilo „na vsebino zapisnika“. V tretjem odstavku
  81. člena se črta besedna zveza „k zapisniku“ in se za besedo „pripombe“ doda besedilo „na vsebino zapisnika“.
  82. člen 21.a člen se spremeni tako, da se glasi: „21.a člen (dopisna in videokonferenčna občna seja) Predsednik lahko izjemoma skliče občno sejo na dopisni ali videokonferenčni način. Za izvedbo občne seje na dopisni ali videokonferenčni način se smiselno uporabljajo določbe od
  83. do
  84. člena tega poslovnika. Člani občne seje sodelovanje na dopisni ali videokonferenčni občni seji prijavijo najkasneje na dan pred dnem občne seje. Na občni seji smejo sodelovati in glasovati tudi tisti člani občne seje, ki sodelovanja niso predhodno prijavili. Če kdo od članov občne seje v treh dneh po sklicu nasprotuje sklicu dopisne ali videokonferenčne občne seje, se skliče redna občna seja v skladu z določbami tega poslovnika. V sklicu občne seje se navedeta način in čas glasovanja. Odločitev je na dopisni občni seji veljavno sprejeta, če je izid glasovanja pisno potrjen bodisi z elektronsko pošto sodnika bodisi uradnim zaznamkom predsednika ali vodje urada predsednika v primeru telefonske oddaje glasu. O dopisni oziroma videokonferenčni občni seji se sestavi zapisnik. Elektronska sporočila in/ali uradni zaznamki iz prejšnjega odstavka so sestavni del zapisnika. Zapisniško ugotovljen izid glasovanja se istega dne kot je bilo opravljeno glasovanje po elektronski pošti pošlje v vednost vsem članom občne seje. Če člani občne seje, ki so se dopisne seje udeležili, v treh delovnih dneh po prejemu zapisnika ne dajo pisnih pripomb na vsebino zapisnika, se šteje, da so zapisnik potrdili.“.
  85. člen Naslov VI. poglavja se spremeni tako, da se glasi: „PREDLOŽITEV IN SPREJEMANJE NAČELNIH PRAVNIH MNENJ TER PRAVNIH MNENJ“.
  86. člen Naslov
  87. člena se spremeni tako, da se glasi: „(predložitev predlogov načelnih pravnih mnenj in pravnih mnenj)“. Prvi odstavek
  88. člena se spremeni tako, da se glasi: „Obravnavanje ali sprejem načelnega pravnega mnenja oziroma pravnega mnenja lahko predlaga oddelek Vrhovnega sodišča, v katerega delovno področje sodi pravno vprašanje, na katero se nanaša načelno pravno mnenje oziroma pravno mnenje.“. Tretji odstavek
  89. člena se spremeni tako, da se glasi: „Če gre za vprašanje, ki zadeva delo dveh ali več oddelkov, oddelki predhodno usklajujejo svoja stališča. Postopek usklajevanja vodi predsednik ali po njegovem pooblastilu podpredsednik Vrhovnega sodišča (v nadaljevanju podpredsednik) oziroma izjemoma drug vrhovni sodnik. Če stališča oddelkov niso usklajena, se ob predlogu enega oddelka predloži tudi nasprotno stališče drugega oddelka.“.
  90. člen
  91. člen se spremeni tako, da se glasi: „(sprejem načelnih pravnih mnenj in pravnih mnenj) Pred obravnavo predloga načelnega pravnega mnenja ali pravnega mnenja občna seja odloči, v delovno področje katerega oddelka oziroma več oddelkov sodi obravnavano pravno vprašanje. Načelno pravno mnenje oziroma pravno mnenje je sprejeto, če zanj glasuje večina vseh članov občne seje in večina sodnikov oddelka oziroma vsakega od oddelkov, v katerih delovno področje sodi obravnavano pravno vprašanje. Kadar obravnavano pravno vprašanje sodi v delovno področje več oddelkov, se glede ugotavljanja potrebne večine po prejšnjem odstavku vsi takšni oddelki štejejo kot en oddelek, sodniki teh oddelkov pa kot sodniki tega oddelka. Če načelno pravno mnenje ali pravno mnenje pri glasovanju ne dobi večine, določene v drugem odstavku tega člena, lahko vsak član občne seje, ki je glasoval proti, že na tej seji pisno vloži svoj predlog načelnega pravnega mnenja oziroma pravnega mnenja o tem pravnem vprašanju (nasprotni predlog). V takšnem primeru občna seja z večino glasov vseh članov odloči, ali se o nasprotnem predlogu glasuje na tej občni seji ali pa se seja preloži za največ 15 dni. Če načelno pravno mnenje ali pravno mnenje pri glasovanju ne dobi večine, določene v drugem odstavku tega člena, na občni seji pa ni bil vložen nasprotni predlog ali sprejet sklep, da se s postopkom sprejetja načelnega pravnega mnenja ali pravnega mnenja zaključi, določi predsednik izmed vrhovnih sodnikov, ki so glasovali proti, vrhovnega sodnika, ki mora v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 14 dni in ne daljši od 30 dni, pripraviti nasprotni predlog. O takšnem nasprotnem predlogu se glasuje praviloma na naslednji občni seji, ki mora biti sklicana v roku 15 dni po pripravi nasprotnega predloga. V primeru, da se o nasprotnem predlogu ne glasuje na isti seji, se na naslednji seji najprej razpravlja in glasuje o nasprotnem predlogu, če ta ne dobi večine, določene v drugem odstavku tega člena, pa ponovno še o prvotnem predlogu. Če po takšnem glasovanju noben predlog ne dobi večine, določene v drugem odstavku tega člena, predsednik ali po njegovem pooblastilu podpredsednik vodi in oblikuje skupino predstavnikov vseh oddelkov z nalogo pripraviti usklajen predlog načelnega pravnega mnenja ali pravnega mnenja. Občna seja lahko tudi sklene, da se s sprejetjem načelnega pravnega mnenja ali pravnega mnenja zaključi.“.
  92. člen
  93. člen se spremeni tako, da se glasi: „Predlagatelj lahko svoj predlog načelnega pravnega mnenja oziroma pravnega mnenja umakne do začetka glasovanja o predlogu.“.
  94. člen Prvi odstavek
  95. člena se spremeni tako, da se glasi: „Občna seja odloči, kdo bo obdelal sprejeto načelno pravno mnenje oziroma pravno mnenje, odločbo ali drug sklep. Praviloma za to določi sodnika poročevalca. Končno redakcijo sprejetih načelnih pravnih mnenj, pravnih mnenj, odločb in drugih sklepov v petnajstih dneh po končani občni seji opravi komisija za redakcijo odločb, ki jo vodi predsednik, sestavljajo pa jo še podpredsednik in vodje oddelkov.“. V drugem odstavku
  96. člena se črta oklepaj ter za vejico doda besedno zvezo „pravno mnenje,“. Tretji odstavek
  97. člena se spremeni tako, da se glasi: „Član, ki je dal ločeno mnenje, lahko zahteva, da se njegovo mnenje objavi skupaj s sprejetim načelnim pravnim mnenjem oziroma pravnim mnenjem.“.
  98. člen V prvem, drugem in tretjem odstavku
  99. člena se črtajo oklepaji. V prvem odstavku
  100. člena se za besedo „mnenjem“ doda besedilo „ali pravnim mnenjem“. Črta se besedo „sodišča“. V drugem odstavku
  101. člena se za besedo „Predsednik“ črta besedo „sodišča“. Za besedo „mnenjem“ se doda besedilo „ali pravnim mnenjem“. V tretjem odstavku
  102. člena se za besedo „mnenju“ doda besedilo „ali pravnem mnenju“. Četrti odstavek
  103. člena se spremeni tako, da se glasi: „Če Ustavno sodišče RS v izreku ali v nosilnih razlogih svoje odločitve sprejme pravno razlago oziroma stališče, ki je v nasprotju z razlago oziroma stališčem v sprejetem načelnem pravnem mnenju ali pravnem mnenju oziroma v njunih nosilnih razlogih, mora vodja oddelka pravno vprašanje predložiti prvi naslednji občni seji.“.
  104. člen V tretjem stavku
  105. člena se besedna zveza „občne seje“ zamenja z besedno zvezo „občni seji“.
  106. člen V četrtem odstavku
  107. člena se besedo „oziroma“ nadomesti z besedo „ali“.
  108. člen Te spremembe poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. Su 1203/2021 Ljubljana, dne
  109. septembra 2021 Mag. Damijan Florjančič predsednik Vrhovnega sodišča Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.