← Slovenija

Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Ajdovščina, stran 143.

Na podlagi

  1. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZPNačrt-A, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNačrt-B, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 – ZPNačrt-C, 76/14 – odl. US, in 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) v povezavi z
  2. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2, 175/20 – ZIUOPDVE) in
  3. člena Statuta Občine Ajdovščina (Uradni list RS, št. 44/12, 85/15, 81/18 in 38/18) je Občinski svet Občine Ajdovščina na
  4. seji dne
  6. 2021 sprejel O D L O K o Občinskem prostorskem načrtu Občine Ajdovščina
  7. UVODNE DOLOČBE
  8. člen S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Ajdovščina (v nadaljevanju: OPN Občine Ajdovščina). Strokovna gradiva za OPN Občine Ajdovščina sta izdelala Univerza Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova ulica 2, Ljubljana, in URBI d.o.o., Oblikovanje prostora, Trnovski pristan 2, Ljubljana, v obdobju 2008–2021 (številka projekta URBI-6042).
  9. člen Občinski prostorski načrt je prostorski akt, s katerim Občina Ajdovščina določa usmeritve za urejanje prostora (strateški del OPN se šteje kot občinski prostorski plan po ZUreP-2) ter prostorske izvedbene pogoje za graditev in poseganje v prostor (izvedbeni del OPN se šteje kot občinski prostorski načrt po ZUreP-2). Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.
  10. člen OPN Občine Ajdovščina vsebuje: I. Odlok o OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE AJDOVŠČINA

(1)Besedilo Odloka o OPN Občine Ajdovščina s prilogami
(2)Grafični prikazi OPN Občine Ajdovščina v samostojni mapi 50 x 70 cm z naslednjo vsebino: Naslovnica Vsebina grafičnega dela OPN Občine Ajdovščina Strateški del OPN Občine Ajdovščina 0-01 Zasnova prostorskega razvoja občine, merilo 1:50.000 0-02 Zasnova gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:50.000 0-03 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, okvirna območja naselij merilo 1:50.000 0-04 Usmeritve za razvoj v krajini, merilo 1:50.000 0-05 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, merilo 1:50.000 Izvedbeni del OPN Občine Ajdovščina 1.01 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, merilo 1:75.000 1.02 Pregledna karta naselij Občine Ajdovščina z okrajšavami imen naselij v oznakah EUP, merilo 1:75.000 2.01 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:75.000 3.01 do 3.60 Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000 4.01 do 4.60 Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:5.000 5.01 Pregledna karta Občine Ajdovščina s prikazom območij OPPN, merilo 1:50.000 Legenda II. PRILOGE OPN OBČINE AJDOVŠČINA OPN Občine Ajdovščina vsebuje naslednje priloge: 31 izvleček iz državnega strateškega prostorskega načrta 32 prikaz stanja prostora 33 strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta 34 smernice in mnenja 35 obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta 36 povzetek za javnost 37 okoljsko poročilo. DIGITALNI PODATKI OPN OBČINE AJDOVŠČINA Digitalna vsebina OPN Občine Ajdovščina obsega digitalne datoteke posameznih sestavin grafičnih prikazov občinskega prostorskega načrta in rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki občinskega prostorskega načrta. Digitalni grafični prikazi so izdelani in prikazani na geodetski podlogi zemljiškega katastrskega prikaza (ZKP, GURS 2013, 2016) v natančnosti merila 1:5.000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo. Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki, vir: MOP,
  4. člen Odlok o OPN Občine Ajdovščina določa:
  5. UVODNE DOLOČBE
  6. STRATEŠKI DEL OPN OBČINE AJDOVŠČINA 2.
  7. Izhodišča prostorskega razvoja občine 2.1.
  8. Osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih prostorskega razvoja 2.1.
  9. Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije 2.1.
  10. Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin 2.1.
  11. Cilji skladnega prostorskega razvoja občine 2.
  12. Zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikaz na karti 0-01) 2.2.
  13. Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij 2.2.
  14. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti 2.2.
  15. Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji 2.2.
  16. Druga za občino pomembna območja 2.2.
  17. Urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt 2.
  18. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena (grafični prikaz na karti 0-02) 2.3.
  19. Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje 2.3.
  20. Zasnova prometne infrastrukture 2.3.
  21. Zasnova elektronskih komunikacij 2.3.
  22. Zasnova energetske oskrbe 2.3.
  23. Zasnova vodooskrbe 2.3.
  24. Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod 2.3.
  25. Zasnova ravnanja z odpadki 2.
  26. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (grafični prikaz na kartah 0-03) 2.4.
  27. Okvirna območja naselij 2.4.
  28. Usmeritve za razvoj naselij 2.4.
  29. Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih 2.4.
  30. Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij 2.4.
  31. Območja, za katera se bo izvajala celovita prenova 2.
  32. Usmeritve za razvoj v krajini (grafični prikaz na karti 0-04) 2.5.
  33. Usmeritve za razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire 2.5.
  34. Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja 2.5.
  35. Usmeritve za območja obrambe 2.5.
  36. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti 2.
  37. Usmeritve za določitev namenske rabe prostora (grafični prikaz na karti 0-05) 2.
  38. Koncept prostorskega razvoja mesta Ajdovščina 2.7.
  39. Območje prostorskega razvoja mesta Ajdovščina 2.7.
  40. Koncept podrobnejše namenske rabe 2.7.
  41. Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa 2.7.
  42. Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja 2.7.
  43. Koncept zelenega sistema naselja 2.
  44. Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje 2.
  45. Usmeritve za Občinske podrobne prostorske načrte – OPPN
  46. IZVEDBENI DEL OPN OBČINE AJDOVŠČINA 3.
  47. Splošne določbe 3.
  48. Skupni prostorski izvedbeni pogoji 3.2.
  49. Prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo prostora 3.2.
  50. Prostorski izvedbeni pogoji za vrste objektov glede na namen 3.2.
  51. Prostorski izvedbeni pogoji za vrste gradenj ter drugih posegov in ureditev 3.2.
  52. Tolerance glede namenske rabe prostora 3.2.
  53. Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje 3.2.
  54. Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo 3.2.
  55. Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo 3.2.
  56. Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro 3.2.
  57. Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, varstvo okolja in varstvo naravnih dobrin 3.2.
  58. Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 3.2.
  59. Prostorski izvedbeni pogoji za obrambo 3.2.
  60. Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišč 3.2.
  61. Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje zdravja 3.
  62. Posebni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva okolja – ukrepi za preprečitev, omilitev in odpravo posledic vplivov na okolje (omilitveni ukrepi) 3.
  63. Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne eup ali lokacije 3.
  64. Usmeritve in prostorski izvedbeni pogoji za OPPN 3.5.
  65. Usmeritve za OPPN 3.5.
  66. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov 3.5.
  67. Prostorski izvedbeni pogoji v območjih državnih prostorskih načrtov
  68. USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN OBČINE AJDOVŠČINA
  69. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Tabele, ki so sestavni del odloka: Tabela 1-1: Enote urejanja prostora – poselitev Tabela 1-2: Enote urejanja prostora – odprti prostor, varstvo, rekreacija, vodna infrastruktura Tabela 1-3: Enote urejanja prostora – območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Tabela 2-1: Območja urejanja z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) Tabela 2-2: Območja urejanja z državnimi prostorskimi akti – DPA in DPNp Tabela 3: Nezahtevni in enostavni objekti Tabela 4: Vrste objektov glede na namen
  70. člen Z OPN Občine Ajdovščina se prostorsko ureja območje celotne Občine Ajdovščina.
  71. STRATEŠKI DEL OPN OBČINE AJDOVŠČINA 2.
  72. Izhodišča prostorskega razvoja občine 2.1.
  73. Osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih prostorskega razvoja
  74. člen
(1)Občina Ajdovščina s približno 19.000 prebivalci v 45 naseljih in površino 245 km 2 sodi med večje slovenske občine. Povprečna gostota je 77,3 prebivalcev/km 2 z razlikovanjem med večjo poseljenostjo v pretežno ravninskem delu Vipavske doline in Vipavskih gričev ter manjšo poseljenostjo Gore.
(2)Prostorski razvoj se je v zadnjih
  1. letih izvajal v okvirih prostorskega plana občine Ajdovščina za obdobje 1986–
  2. Ta je določil razmeroma obsežne poselitvene površine, ki še niso izkoriščene.
(3)Težnje prostorskega razvoja zadnjega obdobja so gradnja stanovanj za lastne potrebe in za trg, gradnja objektov za trgovino, proizvodne dejavnosti in storitve. Interes za gradnjo proizvodnih dejavnosti in storitev je prisoten večinoma iz območja občine in sosednjih območij, razvojni interes iz drugih urbanih središč je manjši. Prostorske možnosti za razvoj iz vidika prometne dostopnosti in komunalnega opremljanja imajo predvsem naselja in območja ob priključkih na hitro cesto H4 Vipava–Ajdovščina–Selo ter naselja ob državnih cestah. Glede na dosedanji razvoj, infrastrukturne možnosti opremljanja, fizično geografske možnosti in cilje razporeditve dejavnosti, imajo prednostni položaj za načrten dolgoročen razvoj predvsem mesto Ajdovščina in naselje Col.
(4)Možnosti prostorskega razvoja v občini so omejene z varstvom kakovostnih kmetijskih zemljišč, ogroženimi poplavnimi in erozijskimi območji, z območji ohranjanja narave in varovanjem arheoloških območij. Možnosti prostorskega razvoja naselij omejujejo tudi fizične omejitve kot so razgibanost terena in poplavna dolinska območja.
(5)Prostorski razvoj se pretežno usmerja v obstoječa nezazidana območja naselij. 2.1.
  1. Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije
  2. člen
(1)Razvojni interesi države in regije na območju občine Ajdovščina so: – ureditev območja plazu Slano blato; – gradnja prenosnih plinovodov zemeljskega plina; – sanacija državne ceste na območju plazu Stogovce; – zaščita vodozbirnega območja Trnovsko Banjške planote; – regijske kolesarske poti; – ohranjanje območij naravnih kakovosti, predvsem severozahodnega dela občine, ki je opredeljeno kot Regionalni krajinski park Trnovski gozd.
(2)Medobčinski razvojni interesi so: – urejanje vodnih zadrževalnikov Vogršček in Košivec; – razvijanje turističnih poti in povezav območij.
(3)Lokalni razvojni interesi so: – načrtno urbanistično urejanje obstoječih razvojnih območij (nezazidanih stavbnih zemljišč); – prerazporeditev območij za bivanje na ustreznejše površine za razvoj naselja; – določitev novih stavbnih zemljišč za krajevne razvojne potrebe v drugih naseljih; – izboljšava krajevnega prometnega omrežja in umirjanje prometa v naseljih; – izboljšava komunalnega in energetskega omrežja. 2.1.3. Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin 8. člen
(1)Občina si bo s sosednjimi občinami prizadevala za skupno izboljšavo in ureditev infrastrukture, prednostno na področjih prometne infrastrukture, vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih vod ter pri ravnanju z odpadki.
(2)Ureditve skupnega pomena so: rekonstrukcije nekaterih odsekov cestnega omrežja, skupno urejanje ravnanja z odpadki. 2.1.4. Cilji skladnega prostorskega razvoja občine 9. člen
(1)Pomembnejši skupni interesi in cilji prostorskega razvoja občine so:
  1. zagotavljanje površin za skladen in trajnostni dolgoročni prostorski razvoj naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja;
  2. zagotavljanje površin za razvoj občinskega središča z območji zaposlitve (proizvodne dejavnosti, storitve, dejavnosti prometa, trgovina), krepitvijo centralnih dejavnosti, površinami za bivanje;
  3. zagotavljanje površin za razvoj pomembnejših lokalnih središč s krepitvijo centralnih dejavnosti in površinami za bivanje;
  4. zagotavljanje površin za razvoj lokalnih središč s krepitvijo centralnih dejavnosti in površinami za bivanje;
  5. zagotavljanje površin in drugih pogojev za razvoj proizvodnih dejavnosti ter drugih oblik zaposlitve;
  6. zagotavljanje površin in drugih pogojev za turistični razvoj, športa in rekreacije ter z njimi povezanih spremljajočih dejavnosti;
  7. spodbujanje stanovanjske gradnje s hkratnim zagotavljanjem ustreznih javnih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih stanovanjskih potreb;
  8. razvijanje ustreznih sistemov mešane rabe prostora v vaških naseljih s ciljem ohranjanja poselitve na podeželju ter spodbujanja razvoja dopolnilnih dejavnosti;
  9. varovanje vodnih virov;
  10. spodbujanje prenove vaških jeder in drugih območij skladno z vrednotami ohranjanja kulturne dediščine;
  11. razvijanje kolesarskih, peš in drugih daljinskih rekreacijskih povezav med posameznimi območji aktivnosti (kulturnih, športno-rekreacijskih, izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.);
  12. omejevanje nakupovalnih središč v vaških naseljih, ki bi neustrezno vplivala na krajevni razvoj;
  13. izboljšanje prometnih povezav in umirjanje prometa v jedrih naselij;
  14. izboljšanje komunalne urejenosti naselij in celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve;
  15. izboljšanje bivalnih in delovnih razmer;
  16. izboljšanje urejenosti javnih površin naselij in njihove opreme;
  17. zagotavljanje ustreznih javnih površin za različno javno rabo;
  18. preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč s spodbujanjem njihove obdelave.
(2)Cilji občine pri urejanju prostora z vidika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščite in reševanja ter obrambe so:
  1. razmeščanje dejavnosti v prostor izven območij potencialnih žarišč;
  2. ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter nadzorovanje aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče;
  3. zagotavljanje ustreznih prostorskih rešitev za zmanjševanje posledic morebitnih nesreč v naseljih, ki so ogrožena zaradi poplav, plazov, potresov, požarov. 2.
  4. Zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikaz na karti 0-01) 2.2.
  5. Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij
  6. člen
(1)Omrežje naselij v Občini Ajdovščina tvorijo trije funkcijski tipi naselij.
(2)Središče regionalnega pomena in občinsko središče z dejavnostmi: družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti, gospodarska območja in prometno vozlišče, terciarna sekundarna raven zdravstvene oskrbe, visoko in višje izobraževanje, sodne in upravne funkcije, specializirano socialno varstvo, javne raziskovalne organizacije. Središče regionalnega pomena je mesto Ajdovščina s 6.676 prebivalci. Kot središče regionalnega pomena bo še krepilo svojo vlogo v omrežju naselij. Sedanje funkcije se bodo dopolnjevale z novimi dejavnostmi in krepile v smislu kakovosti in turistične ponudbe. Mesto Ajdovščina je regionalno urbano središče, ki hkrati opravlja tudi funkcije medobčinskega in občinskega središča. Nekatere funkcije regionalne ravni si bo mesto Ajdovščina tudi v prihodnje delilo z vodilnim urbanim središčem regije Novo Gorico, zlasti na področjih zdravstva (bolnišnica), visokega šolstva, regionalne uprave, sodstva, kulture idr. V mestu Ajdovščina se zato dopolnjuje in izgrajuje še manjkajoči družbeni servis regionalne ravni, zlasti pa univerzitetno središče, kulturni dom, tehnološki park, prenočitvene zmogljivosti, sejemske dejavnosti ipd. Kot središče regionalnega pomena bo še krepilo svojo vlogo v omrežju naselij. Sedanje funkcije se bodo dopolnjevale z novimi dejavnostmi in krepile v smislu kakovosti in turistične ponudbe. Vloga in velikost Ajdovščine se krepi z mrežo primestnih naselij, ki so gravitacijsko odvisna od vodilnega mesta in ki vzdržujejo osnovne ravni urbanih servisov. Ta so Lokavec, Cesta, Dobravlje, Budanje. Prav tako so primestnega značaja manjša naselja brez družbenih servisov, kot so Dolga Poljana, Dolenje, Kožmani, Gorenje, Slokarji, Plače, Ustje in Dolenje ter drugi manjši zaselki.
(3)Lokalno središče z dejavnostmi: osnovna oskrba, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje, prostor za kulturne dejavnosti. Lokalno središče, pomembno predvsem za gorjanski del občine Ajdovščina, je naselje Col. V njem se bodo sedanje funkcije dopolnjevale z novimi dejavnostmi in krepile v smislu kakovosti. Med pomembnejša naselja ožjega pomena sodita tudi naselji: Otlica in Dobravlje z dejavnostmi: osnovna oskrba, osnovno izobraževanje, prostor za kulturne dejavnosti. Tudi v teh naseljih se bodo sedanje funkcije dopolnjevale z novimi dejavnostmi in krepile v smislu kakovosti.
(4)Druga naselja so: Batuje, Bela, Brje, Budanje, Cesta, Črniče, Dolenje, Dolga Poljana, Gaberje, Gojače, Gozd, Grivče, Kamnje, Kovk, Kožmani, Križna Gora, Lokavec, Male Žablje, Malo Polje, Malovše, Plače, Planina, Podkraj, Potoče, Predmeja, Ravne, Selo, Skrilje, Stomaž, Šmarje, Tevče, Ustje, Velike Žablje, Vipavski Križ, Višnje, Vodice, Vrtovče, Vrtovin, Zavino, Žagolič, Žapuže. Druga naselja v občini se razvijajo v dosedanjih okvirih stavbnih zemljišč in z dopolnitvami ter prerazporejanjem posameznih lokacij glede na potrebe lokalnega prebivalstva. Razvija se predvsem dopolnilne dejavnosti in storitve ter krepi naselja v smislu kakovosti. 2.2.2. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti 11. člen
(1)Prostorski razvoj občine je bil že v preteklosti smelo načrtovan. Večje, še nezasedene razvojne površine, so načrtovane v mestu Ajdovščini in primestnih naseljih za potrebe širšega gravitacijskega območja. Načrtovanje novih stavbnih zemljišč obsega pretežno dopolnjevanje in zaokroževanje obstoječih poselitvenih območij za krajevne potrebe ter zmanjševanje stavbnih zemljišč zaradi neugodnega terena ali nezainteresiranosti lastnikov za graditev.
(2)Prednostna razvojna območja so: – v mestu Ajdovščina: površine za razvoj centralnih dejavnosti (osnovno izobraževanje, komunalne dejavnosti, gasilski dom, zelene površine), površine za organizirano gradnjo stanovanjskih hiš, gospodarske cone; – v mestu Ajdovščina se razvoj proizvodnih dejavnosti usmerja v obstoječe še nezazidane gospodarske cone: Pod letališčem, Pod železnico, V Mircah, V Talih in Pod obvoznico. Treba bo pospeševati investicijska vlaganja v komunalno opremljanje stavbnih zemljišč in vzpostaviti stimulativne vzvode za pospeševanje investicijskih vlaganj. Proizvodne dejavnosti, ki se nahajajo v območjih mešane rabe in imajo preobremenjujoči vpliv na okolje, bo treba usmeriti na primernejše lokacije izven stanovanjskih območij; – v naselju Col. 2.2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji 12. člen
(1)Cestna prometna povezava državnega pomena je hitra cesta H4 Vipava–Ajdovščina–Selo.
(2)Cestne povezave regionalnega pomena so: – v smeri vzhod – zahod poteka regionalna cesta II. reda št. 444 Log–Ajdovščina–Selo (17
  1. km)z odcepom v Selu na regionalno cesto III. reda št. 611 Dornberk–Selo (3 km), – v smeri SV: regionalna cesta I. reda št. 207 Črni vrh–Col–Ajdovščina (12
  2. km)in še vzhodneje regionalna cesta III. reda št. 621 Kalce–Hrušica–Col (12 km); – v smeri SZ: regionalna cesta III. reda št. 609 Ajdovščina–Predmeja–Lokve (17 km); – na Gori v smeri V-Z poteka regionalna cesta III. reda št. 936 Col–Predmeja (14 km).
(3)Skupna dolžina vseh državnih cest v občini je 92 km.
(4)Regionalna železniška proga v dolžini 12,37 km povezuje Ajdovščino z Dornberkom in Novo Gorico z nadaljevanjem na mednarodno omrežje. 2.2.4. Druga za občino pomembna območja 13. člen
(1)Območja prepoznavnih naravnih kvalitet so predvsem varovana območja naravnih vrednot: južni narivni rob Trnovskega gozda, del planote Nanos, mrazišče in gozdni rezervat Smrekova draga - Golaki, mrazišče Smrečje, Brezni v Kozjih stenah, Malo polje, grič iz breče na Gradišču, soteska Konjšček, rečni meander Vipave, Nečilčev zatrep, Dulanov mlin, Izviri Hublja in območje v Vodicah.
(2)Območja prepoznavnih ustvarjenih kvalitet so območja kompleksnega varstva kulturne krajine, ki obsegajo Vasi pod Čavnom, Vipavske griče in kulturno krajino Gore ter naselbinska jedra vasi: Šmarje, Vipavski Križ in naselbinsko jedro Castra v Ajdovščini.
(3)Drugo za občino pomembno območje je center za ravnanje z odpadki Dolga Poljana. 2.2.
  1. Urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt
  2. člen Za mesto Ajdovščina se pripravi urbanistični načrt. 2.
  3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena (grafični prikaz na karti 0-02) 2.3.
  4. Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje
  5. člen
(1)Infrastrukturna omrežja se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Območja z neustrezno ali zastarelo komunalno in energetsko opremo se postopoma sanira in dopolnjuje, prednostno pa se izboljšuje v smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja obremenitev okolja, vpliva na zdravje ter vpliva na naravne vrednote ter kulturno dediščino.
(2)Na stavbnih zemljiščih, ki so načrtovana za prihodnje – novo opremljanje ali preurejanje, je obvezna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske infrastrukture in telekomunikacij.
(3)Pri poseganju v prostor je treba upoštevati varstvene pasove in pogoje upravljavcev gospodarske javne infrastrukture.
(4)Infrastrukturna omrežja naj se načrtujejo izven varovanih območij narave, habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, ki so prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotni na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. 2.3.2. Zasnova prometne infrastrukture 16. člen
(1)Osrednjo prometno os občine predstavlja hitra cesta Nova Gorica–Razdrto, ki občino povezuje s slovenskim cestnim križem in italijanskim avtocestnim sistemom. Po njej potekajo masovni, hitri, tranzitni promet, tovorni promet, turistične migracije in medregionalni promet. Mesto Ajdovščina in naselja Gojače–Malovše–Selo–Batuje imajo izvennivojski priključek na hitro cesto, kar daje obema aglomeracijama večjo centralnost. Vzporedno s hitro cesto poteka regionalna cesta, ki služi distribuciji prometa iz hitre ceste, medobčinskim prometnim tokovom in notranjemu prometu v občini.
(2)Regionalna cesta na odseku Vipava–Ajdovščina–Nova Gorica daje pogoje za povezan sistem poselitve in javnega prometa. Po njej poteka glavna smer avtobusnih linij – primestnih in medmestnih. Avtobusni promet poteka tudi do Cola (in proti Idriji), ostale linije so manj frekventne (do Predmeje in Hrušice, do Šmarij, Planine in Brij).
(3)Prečna prometna os je cesta Idrija–Godovič–Črni vrh–Col–Štanjel–Komen, ki predstavlja medregionalno povezavo od Gorenjske preko Škofjeloško-Cerkljanske in Idrijske subregije do Tržaško-komenskega Krasa ter morja. Ta cesta se modernizira in se na trasi uredi nove odseke, zlasti pa: – cestni odsek preko Vipavskih gričev od Dolenj preko Vrtovč do Šmarij; – nov cestni odsek med Žapužami in Dolgo Poljano do hitre ceste, s čimer se promet izloči iz mesta Ajdovščina in preko nje do Dolenj.
(4)Regionalna cesta Col–Hrušica–Kalce/Logatec ohranja v slovenskem merilu pomembno vlogo alternativne prometne povezave Goriške z osrednjo Slovenijo, ki je najkrajša. V občini se krepi vlogo Cola in omogoča razvoj poselitve v Podkraju ter na Hrušiški planoti.
(5)Regionalna cesta Col–Predmeja–Lokve–Tolmin ima medobčinski pomen in omogoča ohranjanje poselitve odročnih gorskih predelov ter njihov turistični razvoj.
(6)Lokalno prometno omrežje je v občini relativno dobro razvejano in večinoma kakovostno urejeno. V posameznih naseljih se za izboljšanje prometne dostopnosti in varnosti načrtujejo nove povezave ter rekonstrukcije odsekov. Dosedanji, pogosto parcialni aditivni način širitve naselij je prerasel prvotno, tradicionalno zasnovo in zmogljivosti prometnega omrežja, ki ne ustreza več sedanjim potrebam. Zavedajoč se problemov v prostoru in dosedanjih procesov, se nova poselitev in prometno omrežje načrtujeta istočasno. V povezavi z urejanjem novih razvojnih območij so zasnovane nove prometne povezave, ki so osnova za bodoče urejanje teh območij.
(7)Kjer so obstoječa večja razvojna območja, se načrtuje celovito prometno omrežje, ki povezuje obstoječa in nova poselitvena območja v integralno povezano prometno omrežje.
(8)Omrežja kolesarskih poti in pešpoti se razvija v povezavi s turistično-rekreacijsko-športno ponudbo. Na lokalni ravni se z omrežjem javnega potniškega prometa in kolesarskimi potmi povezuje naselja med seboj ter z mestom. V občini kolesarske povezave potekajo po obstoječi cestni infrastrukturi. Po izgradnji hitre ceste prometne razmere dopuščajo kombinacijo motornega in kolesarskega prometa. Treba je urediti občinske kolesarske poti, ki se navezujejo na državne kolesarske povezave. Na območju mesta in drugih naselij se izgrajuje kolesarsko omrežje tudi za dnevno migracijo na krajših razdaljah. Občina si bo prizadevala s kolesarskimi stezami opremiti najpomembnejše smeri.
(9)Osnovne usmeritve za prometno urejanje v naseljih so: – nove prometne povezave istočasno s širitvijo poselitve; območja širitve poselitve se opremlja s prometno infrastrukturo tako, da se pri tem izboljšuje tudi prometna dostopnost obstoječe poselitve, na katero se navezuje širitev; – umirjanje prometa v naseljih; – omejevanje motornega prometa v središčih naselij; – urejanje mirujočega prometa na obrobju naselij oziroma vaških jeder; – ureditev kolesarskih poti oziroma kolesarskih stez.
(10)Prometne ureditve se bodo podrejale varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine. Za izboljšanje medkrajevne povezanosti za vse skupine prebivalstva si bo občina prizadevala vzpostaviti sodoben in učinkovit sistem javnega prometa (npr. javni potniški promet, minibus, sistem na klic ...).
(11)Občina si bo prizadevala kakovostno urejati postajališča in površine v vseh krajih in zaselkih, predvsem pa na panoramskih turističnih cestah Hrušica–Col–Predmeja, Lokavec–Predmeja, ceste po Vipavskih gričih z urejanjem počivališč in razgledišč.
(12)Železniški promet dolgoročno pridobiva na pomenu in je regionalna proga št. 72 Prvačina–Ajdovščina za občino zelo pomembna, saj jo navezuje na železniški sistem Slovenije in sosednjih držav. Občina si bo prizadevala za modernizacijo proge, ki bi lahko predvsem služila medmestnim potniškim vlakom in primestnim linijam s potniškimi postajami v Batujah, Kamnjah, Dobravljah in Cesti. Prostorski načrt dolgoročno opredeljuje rezervat trase železniške proge do Vipave južno ob hitri cesti.
(13)Za občino in regijo je pomembno športno-turistično letališče v mestu Ajdovščina z referenčno kodo »2B« ICAO. Je prometno dostopno iz hitre ceste in železnice. Letališče se uporablja za letenje z motornimi letali, ultra lahkimi letali, deltaplani in jadralnimi letali. Nanj se vežejo številne dejavnosti s sinergetskimi učinki: proizvodnja zračnih plovil, šola za pilote in druge. Občina si bo prizadevala za razvoj letališča, saj ta pokriva zelo obsežne regionalne potrebe. 2.3.
  1. Zasnova elektronskih komunikacij
  2. člen Prostor občine je opremljen z omrežjem in signalom elektronskih komunikacij. Občina bo podpirala izboljšave in nadaljnji razvoj telekomunikacij. S telekomunikacijskimi in drugimi sodobnimi sistemi elektronskih komunikacij se bo nadaljevalo opremljanje naselij, da bi tako omogočili kakovostnejše razmere za delo ter bivanje. 2.3.
  3. Zasnova energetske oskrbe
  4. člen (elektroenergetsko omrežje)
(1)Prostor občine je opremljen z omrežjem in napravami za oskrbo z električno energijo. Elektroenergetski sistem se razvija in dograjuje tako, da zagotavlja varno in zanesljivo oskrbo z električno energijo v občini. Elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi. Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute.
(2)Pri razvoju energetskih sistemov za prenos in za distribucijo električne energije se upošteva načela varstva bivalnega in drugega okolja ter izboljševanja kakovosti prostora. Razvoj energetskih sistemov prenosa in distribucije električne energije mora temeljiti na varčni in smotrni rabi prostora ob ohranjanju in razvoju prostorskih potencialov za druge rabe prostora.
(3)Obstoječi objekti visokonapetostnega omrežja so: – RTP 110/20 kV Ajdovščina, – DV 2x110 kV Ajdovščina–Divača, – DV 110 kV Ajdovščina–Nova Gorica, – DV 110 kV Ajdovščina–Idrija.
(4)Proizvodni vir električne energije v občini je hidroelektrarna Hubelj ter številne male fotovoltaične in druge elektrarne. 19. člen (plinovodno omrežje)
(1)Obstoječi plinovodi in objekti transportnega sistema zemeljskega plina v Občini Ajdovščina so: – magistralni visokotlačni (67bar) plinovod M-3 Šempeter pri Gorici–Ljubljana premera 500 mm; – kompresorska postaja Ajdovščina (KPA); – razdelilni visokotlačni (67bar) plinovod R-34 od odcepa na M-3 do merilno regulacijske postaje MRP Ajdovščina; – merilno regulacijska postaja MRP Ajdovščina; – plinovodi 4,0 bar primarne mestne mreže Ajdovščina z merilni postajami MP Tekstina, MP Fructal, MP Primorje CGM, MP Primorje Gobi in MP Mlinotest; – distribucijsko omrežje široke potrošnje se napaja preko MRP SLOP-CGM, na segmentu oskrbe široke potrošnje je predvideno še napajanje preko MRP SLOP-GOBI.
(2)Predvideni plinovodi in objekti transportnega sistema zemeljski plin: – prenosni plinovod M6 od Ajdovščine do Lucije; – prenosni plinovod M3/1 Kalce–Vodice; – prenosni plinovod M3/1 Ajdovščina–Šempeter; – rekonstrukcija prenosnih plinovodov M3, M3B, R31A, R32 in R34.
(3)Mesto Ajdovščina je opremljeno z mestnim plinskim omrežjem, razen območja antične Castre in posameznih lokalnih segmentov. 20. člen (obnovljivi viri energije)
(1)Pri načrtovanju objektov se daje prednost uporabi obnovljivih in okolju prijaznih virov energije ter čim večji nevtralizaciji in zmanjševanju emisij prahu, toplogrednih plinov, SO2 in NOx. Med obnovljive vire energije se uvrščajo vodni potencial, biomasa, energija vetra, geotermalna energija, sončna energija, toplota okolja in odpadna toplota ter energija, ki se sprošča pri sežiganju odpadkov, ki jih ni možno reciklirati. Pri načrtovanju se zagotavlja prednost rabe teh virov energije pred fosilnimi viri energije.
(2)Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave so: – oskrba z električno energijo se bo dopolnjevala in izboljševala v skladu z razvojem poselitve, lokalno omrežje se postopno ureja podzemno (v kabelski kanalizaciji); – občina si bo prizadevala za izkoriščanje obnovljivih virov energije, geotermalne energije, biomase in drugih oblik energije; – v strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih se bodo uveljavljali lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih virov energije: sončna energija (kot so npr.: sončni prejemniki za pripravo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije – fotovoltaika), energija vetra (npr. vetrnice), bioplin, lesna biomasa in lokalni energetski sistemi daljinskega ogrevanja, prednostno z napravami za soproizvodnjo toplotne in električne energije; – občina se bo zavzemala za izrabo večjih strešnih površin za zbiralnike sončne energije, predvsem v območjih proizvodnih dejavnosti in na gospodarskih poslopjih, razen v območjih varstva kulturne dediščine; – na območjih redkejše poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi viri energije; – občina bo spodbujala lokalno energetsko in komunalno samozadostnost naselij. 2.3.5. Zasnova vodooskrbe 21. člen
(1)Vodovodno omrežje v občini je razvejano. Po izgradnji vodovoda Gora je celotno območje občine pokrito z vodovodnim omrežjem čiste izvirske vode. Več naselij je opremljenih z vaškimi vodovodi iz lokalnih vodnih virov. Vodovod Gora se napaja iz zajetja Skuk.
(2)Izvirne vode Hublja napajajo magistralni vodovod, ki dopolnjuje vodooskrbo v spodnji Vipavski dolini.
(3)Vodovodno omrežje se postopoma rekonstruira. Izvaja se načrtno priključevanje celotnega vodovodnega omrežja v dolini na Hubeljski vodovod. Lokalne vodne izvire se opremlja z ustreznimi zaščitnimi ukrepi. Obstoječe omrežje se bo postopno obnavljalo in dograjevalo v celovit sistem vodooskrbe. Za nova razvojna območja se sočasno s poselitvijo načrtuje tudi vodooskrba.
(4)Občina si bo prizadevala varovati obstoječe (predvsem vodni vir Hubelj) in potencialne vodne vire in bo izboljševala vodovodno omrežje.
(5)Občina bo podpirala rabo deževnice, izgradnjo rezervoarjev za deževnico in druge oblike zbiranja meteornih voda, zlasti pri novogradnjah in na kmetijah za potrebe sanitarne in tehnološke vode.
(6)Vodna akumulacija Vogršček in predvidena Košivec omogočata namakanje kmetijskih površin. 2.3.6. Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod 22. člen
(1)Mesto Ajdovščina je skoraj v celoti pokrito z omrežjem javne kanalizacije za odpadne in padavinske vode. Omrežje se postopoma širi s priključevanjem bližnjih kanalizacijskih sistemov. Odpadne vode se vodijo v centralno čistilno napravo na Ajdovskem polju.
(2)V postopku izgradnje so priključni kanalizacijski vodi za naselja Ustje, Lokavec, Žapuže, Dolga Poljana in Budanje. Vode se bodo iztekale na Centralno čistilno napravo Ajdovščina.
(3)Načrtuje se izgradnja kanalizacijskega sistema za vsa poselitvena območja s čistilnimi napravami za posamezna ali povezana naselja.
(4)Območja manjših naselij in posamičnih gradenj se lahko opremljajo tudi z malimi komunalnimi čistilnimi napravami.
(5)Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so: – zagotovitev čiščenja odpadnih voda, prednostno za večja in strnjena naselja; – dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja; – ureditev čiščenja odpadnih vod z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav za poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod; – sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz utrjenih javnih površin; – delež stavb, priključenih na čistilne naprave, se bo povečeval v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode; – čistilne naprave s premajhno kapaciteto čiščenja je treba nadomestiti z novimi oziroma sanirati obstoječe čistilne naprave. 2.3.7. Zasnova ravnanja z odpadki 23. člen
(1)Občinski center za ravnanje z odpadki je v bližini naselja Dolga Poljana.
(2)Usmeritve za ravnanje z odpadki so: – spodbujalo se bo selektivno zbiranje trajnih odpadkov na izvoru nastajanja odpadkov (npr. stanovanjskih objektih, kmetijah, poslovnih in proizvodnih objektih ...); – vzpostavljen bo sistem zbiranja in odvoza odpadkov po naseljih z ekološkimi otoki ter drugimi oblikami urejenega ločevanja in zbiranja odpadkov; – spodbujalo se bo kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov manjših količin na izvoru odpadkov s hišnimi kompostniki, – odstranjevala se bodo nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepi za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč. 2.4. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (grafični prikaz na kartah 0-03) 2.4.1. Okvirna območja naselij 24. člen
(1)Avtohtoni poselitveni vzorec v občini je heterogen. Sestavljajo ga mesto Ajdovščina, gručasta naselja v Vipavski dolini, gručasta naselja z zaselki na Vipavskih gričih in gručasta ter razložena naselja na planotah Gora in Hrušica.
(2)Načrtuje se notranji razvoj naselij s prerazporeditvami – relokacijami posameznih stavbnih zemljišč za potrebe lokalnega prebivalstva. 2.4.
  1. Usmeritve za razvoj naselij
  2. člen Občina bo pri nadaljnjem razvoju in urejanju v prostoru:
  3. podpirala strnjenost poselitve tako, da bo: – poselitev usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje in dopolnjevanje stavb v okviru obstoječih poselitvenih površin; – širitev naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu; – preprečevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah; – omogočala prostorske pogoje za ohranjanje kmetijstva v gričevnatem območju in na območjih, ki so bolj oddaljena od strnjenih naselij, v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine;
  4. podpirala ohranjanje kvalitet kulturne krajine tako, da bo: – s prostorskimi izvedbenimi akti določila merila in pogoje za skladnost v urbanističnem in arhitekturnem vidiku oblikovanja posegov v prostor; – varovala krajinsko zaključena in s posegi še nenačeta območja pred novimi posegi; – zagotavljala razvoj kmetijstva v vinogradniških območjih za potrebe razvoja vinogradništva; – varovala obvodni prostor pred neskladnimi posegi; – ohranjala kakovostna kmetijska zemljišča za primarno rabo;
  5. zagotavljala skladno namensko rabo prostora, tako da se bodo: – s prostorskimi izvedbenimi akti določila takšna merila in pogoji glede dopustnih vrst dejavnosti za posamezno rabo površin, da bi zagotovili preplet bivanja, dela ter turističnega razvoja; – dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjala v prostor; – dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjala v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na bivanje in razvoj drugih dejavnosti; – za dejavnosti z večjimi vplivi na okolje in potrebami infrastrukturnega opremljanja iskala možnosti v območjih za proizvodne dejavnosti;
  6. izboljševala infrastrukturno opremljenost naselij, tako da bo: – opremljala načrtovana stavbna zemljišča in izboljševala obstoječo infrastrukturno opremljenost naselij; – zagotovila varovanje prometnih koridorjev za izboljšavo notranjih prometnih povezav; – spodbujala omejevanje motornega prometa v jedrih naselij in ureditev javnih parkirišč na obrobju;
  7. omejevala posege, ki bi predstavljali povečevanje obremenitev okolja: – povečevanja obremenitev sedanje problematične prometne in druge infrastrukture;
  8. načrtovala širitev naselij v mestu Ajdovščina (letališče), v Gojačah (gospodarska cona), v Dolgi Poljani (odlagališče odpadkov), v Budanjah (športni park). 2.4.
  9. Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih
  10. člen
(1)Dejavnosti se bodo usmerjale v prostor v skladu z osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora.
(2)V Ajdovščini se načrtuje razvoj centralnih dejavnosti v skladu s funkcijo naselja, centralne dejavnosti se razvijajo predvsem v Ajdovščini in Colu.
(3)V vaških naseljih se še nadalje ohranja značilen preplet kmetij, bivanja, storitev in drugih dejavnosti, dejavnosti turizma ter drugih dopolnilnih dejavnosti.
(4)Dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive ali generirajo prekomeren promet in presegajo skladnost merila posameznega naselja, se usmerjajo v območja za proizvodne dejavnosti, predvsem pa v industrijske in gospodarske cone v naseljih: Ajdovščina, Gojače, Batuje, Črniče.
(5)Območja rekreacije se načrtujejo v naseljih: Ajdovščina, Budanje, Črniče, Podkraj, Predmeja, Selo, Vodice, Žapuže.
(6)Za razvoj turizma se načrtujejo območja v naseljih: Ajdovščina, Vipavski Križ, Predmeja, Šmarje, Vrtovče, Vrtovin, Vodice, Vrtovče in Otlica. 2.4.4. Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij 27. člen
(1)Osnovno oblikovalsko vodilo je ohranjanje identitete kulturne krajine in kakovostne arhitekture. Urbanistično oblikovanje naselij naj sledi in nadaljuje zasnove gručastih naselij v ravninskem delu (robovi doline) ter sledi zasnovam naselij z zaselki v Vipavskih gričih. Na planotah Gora in Hrušica naj urbanistično oblikovanje naselij sledi tipiki razloženega naselja (npr. Predmeja, Otlica, Kovk) in tipologiji strnjenih gručastih naselij (npr. Col, Podkraj).
(2)Stanovanjska območja nove stanovanjske zazidave, območja za gostinstvo, turizem in proizvodne dejavnosti imajo lahko svobodnejše urbanistično ter arhitekturno oblikovanje.
(3)Pri urejanju novih poselitvenih območij naj se zagotavlja zadostne površine za prometne ureditve vključno s površinami za peš in kolesarski promet, javnimi zelenimi površinami ter otroškimi igrišči. 2.4.5. Območja, za katera se bo izvajala celovita prenova 28. člen
(1)Prizadevanje za ohranitev kulturnih spomenikov v občini in ohranjanje kakovostnih prvin kulturne dediščine se bo uveljavljalo s prostorskimi akti in drugimi spodbujevalnimi ukrepi. Z občinskim podrobnejšim prostorskim načrtom se bo izvajala celovita prenova naselbinske dediščine v Vipavskem Križu.
(2)Občina bo nadaljevala s kakovostno prenovo osrednjih javnih prostorov naselij in istočasnim umirjanjem prometa. 2.
  1. Usmeritve za razvoj v krajini (grafični prikaz na karti 0-04) 2.5.
  2. Usmeritve za razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
  3. člen
(1)Kmetijstvo: spodbujanje kmetijske dejavnosti, predvsem ekološke pridelave, sadjarstva in vinogradništva, spodbujanje lokalne samooskrbe s hrano s tradicionalnimi načini pridelave in predelave žit ter zelenjave bo ohranjalo kmetijske površine. Občina si bo z različnimi ukrepi prizadevala preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč, predvsem kraških travnikov in pašnikov. Občina bo omogočala prostorske širitve kmetij. Občina bo pri obdelovanju kmetijskih površin spodbujala ukrepe za preprečevanje erozije tal in vetrne erozije zaradi burje.
(2)Gozdarstvo: občina bo spodbujala gozdarstvo, lesno proizvodnjo in lesno predelavo.
(3)Turizem: za turistične namene se razvijajo predvsem atraktivna vinogradniška območja Vipavske doline in gričev, območja rekreacije na Trnovski planoti in Nanosu.
(4)Rekreacija in šport: rekreacija se usmerja, poleg območij, določenih za rekreacijo in šport, tudi v naravno okolje, kjer za te namene niso potrebne zahtevne prostorske ureditve.
(5)Mineralne surovine: raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Pri izkazanem interesu za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina pretehtala, ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin se izdela OPPN.
(6)Površinske in podzemne vode: vode so izjemno bogastvo občine, in sicer kot viri pitne vode za oskrbo občine in regije z zdravo pitno vodo (izvir Hublja). Zato je varovanje vodnih virov in prispevnih območij pitne vode prednostno. Vodni akumulaciji Vogršček in Košivec omogočata namakanje kmetijskih površin. Reka Vipava, Hubelj in drugi potoki omogočajo ribolov. Na Hublju je tudi ribogojnica. 2.5.2. Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja 30. člen
(1)Občina si bo prizadevala za take oblike poselitve in kakovostne prometne koridorje, ki zagotavljajo večje možnosti za varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter omogočajo intervencijo v izrednih razmerah.
(2)Občina bo varovala poplavna območja pred posegi, ki bi zmanjševali sposobnost retencijskih površin. Prav tako bo občina omejevala poseganje v erozijska in plazljiva območja.
(3)Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti (npr. proizvodnja, skladiščenje in transport) je treba upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe za preprečitev ter zmanjšanje morebitnih posledic, da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč.
(4)Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrtom zaščite ter reševanja, izdelanim na podlagi ocene ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(5)Območje občine je ogroženo z naslednjimi nesrečami: orkanska burja, poplave, požari, suša, zemeljski plaz, neurje, potres, prometne nesreče, kužne bolezni in letalske nesreče.
(6)Območje ob rekah Hubelj in Vipava je v ravninskem delu občine občasno poplavljeno, vendar poplave ne ogrožajo poselitvenih območij.
(7)Občina Ajdovščina je požarno zelo ogroženo območje.
(8)Za potrebe zaščite in reševanja so predvidena naslednja območja: – za evakuacijo prebivalstva so predvidene javne poti in območja varnih ter dostopnih delov naselij kot so športna igrišča in večje javne površine, trgi in parkirišča; – za pokop ljudi: obstoječa pokopališča v naseljih; – za kontaminirane odpadke: center za ravnanje z odpadki Dolga Poljana, – za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: Kovk.
(9)Območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za skladiščenje opreme in sredstev za zaščito ter reševanje se načrtujejo v skladu z načrtom civilne zaščite.
(10)Za sanacijo plazu Slano blato je določeno območje državnega prostorskega akta v pripravi. 2.5.3. Usmeritve za območja obrambe 31. člen
(1)Na območju občine so območja posebnega pomena za obrambo: – letališče Vipavski Križ – Ajdovščina (možna izključna raba); – Modrasovec (možna izključna raba); – Javorniški vrh (možna izključna raba); – Sinji vrh (možna izključna raba); – Planina pri Ajdovščini (možna izključna raba ter vplivno območje telekomunikacijske infrastrukture).
(2)Območja možne izključne rabe za potrebe obrambe so območja, ki so primarno namenjena drugim potrebam. V primeru izrednega ali vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v miru za usposabljanje vojske se jih lahko uporabi za obrambne potrebe oziroma so za obrambne potrebe v souporabi. 2.5.4. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti 32. člen
(1)Območje občine sodi zaradi vrednot kulturne krajine med posebna območja, kjer se skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju prepoznavnih kvalitet prostora. Za ohranjanje identitete in kakovostnih značilnosti je pomembno ohranjanje ter razvoj primarnih dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino.
(2)Posebna območja ohranjanja narave so območja Nature 2000: Vipavski rob (SI 50000021) Trnovski gozd – Nanos (SI3000255), Trnovski gozd (SI5000025), Dolina Vipave (SI3000226), Dolina Branice (SI3000225),Regijski krajinski park Južni obronki Trnovskega gozda, območja naravnih vrednot in ekološko pomembna območja.
(3)Posebne lokacije, ki so pomembne z vidika urbanističnih in arhitekturnih značilnosti naselbinske dediščine so: Castra v Ajdovščini, Vipavski Križ in Šmarje.
(4)Za Vipavski Križ se izdela občinski podrobni prostorski načrt s konservatorskim načrtom prenove. 2.
  1. Usmeritve za določitev namenske rabe prostora (grafični prikaz na karti 0-05)
  2. člen
(1)Usmeritve za razporejanje dejavnosti so določene z načrtovano osnovno in podrobno namensko rabo prostora.
(2)Osnovna namenska raba prostora je določena v grafičnih prikazih in obsega: – stavbna zemljišča; – kmetijska zemljišča; – gozdna zemljišča; – vodna zemljišča; – druga zemljišča.
(3)Poselitev se usmerja v območja in na površine stavbnih zemljišč. V območja in površine za poselitev se bodo usmerjale dejavnosti v skladu s podrobno namensko rabo prostora.
(4)Kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča so površine primarne rabe prostora ter so namenjena primarnim dejavnostim.
(5)Na posameznih površinah primarne rabe prostora lahko poteka tudi rekreacija v naravnem okolju.
(6)Vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna in ki v OPN niso opredeljene kot vodna zemljišča, se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu. Vodotoke in stoječe celinske vode se obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.
(7)Na območjih drugih zemljišč je območje sanacije plazu Slano blato, ki ga ureja državni prostorski akt v pripravi.
  1. člen Za obstoječe objekte, katerih namembnost odstopa od namembnosti, ki je določena z OPN Občine Ajdovščina za posamezno območje ali površino, OPN Občine Ajdovščina določa, da se taki objekti lahko nadalje uporabljajo v okviru pridobljenih pravic. 2.
  2. Koncept prostorskega razvoja mesta Ajdovščina 2.7.
  3. Območje prostorskega razvoja mesta Ajdovščina
  4. člen Koncept prostorskega razvoja mesta Ajdovščina podrobneje obravnava območje, ki obsega obstoječo strnjeno poselitveno območje naselij Ajdovščina, Grivče in Žapuže ter dele zelenih in rekreacijskih površin, ki se neposredno navezujejo na strnjeno naselje. Območje obsega poleg stavbnih zemljišč tudi manjše površine kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so funkcionalno povezane z mestnim območjem. 2.7.
  5. Koncept podrobnejše namenske rabe
  6. člen
(1)Dolgoročni razvoj mesta Ajdovščina povezuje urbano naselje z naseljema Grivče in Žapuže v funkcionalno povezano urbano celoto, ki ustvarja možnosti za preplet dejavnosti, krepitev mestotvornih dejavnosti, razvoj območij za proizvodne dejavnosti in za različne oblike bivanja.
(2)Dolgoročni razvoj mesta je zasnovan na državnem prometnem omrežju, ki je bil zgrajen v preteklem obdobju (potek hitre ceste, regionalnih cest in železniške proge) na tak način, da je preplet dejavnosti skladen in da so negativni vplivi čim manjši.
(3)Dolgoročni razvoj mesta ostaja večinoma v okvirih dosedanjega planiranega obsega mesta. Del dosedanjih stavbnih zemljišč s sedanjo primarno rabo površin se namenja za kasnejši oziroma strateški razvoj.
(4)Proizvodne dejavnosti se usmerjajo v gospodarske cone na južnem obrobju mesta, kjer so še prosta razvojna območja.
(5)Središče mesta Ajdovščina se dopolnjuje in nadalje krepi s centralnimi funkcijami. Za območje mestnega jedra se s podrobnejšim načrtovanjem in prenovo določijo podrobnejše usmeritve za urejanje.
(6)Na območju Gradišča, zahodno od šolskega kompleksa so razvojna območja za širitev izobraževanja, športa in rekreacije.
(7)Za letališče se načrtuje delna širitev površin, na južnem robu letališča pa so načrtovane površine za poslovne in storitvene dejavnosti za potrebe letališča.
(8)Stanovanjska območja na območju Grivč se bodo dopolnjevala na še prostih površinah. 2.7.
  1. Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
  2. člen
(1)Izhodišče za prometno urejanje dolgoročnega razvoja mesta Ajdovščina predstavlja državno prometno omrežje, ki je bilo zgrajeno v preteklem obdobju (hitra cesta, regionalne ceste, železniška proga, letališče).
(2)Notranje prometno omrežje, ki je pretežno dobro razvejano, se bo nadalje dopolnjevalo in izboljševalo. V gospodarskih conah, ki so v prestrukturiranju, se bo prometno omrežje dopolnjevalo za potrebe javnega dostopa in večjega števila uporabnikov, vzpostavljale se bodo nove prečne povezave in izboljšala dostopnost teh območij.
(3)Z izboljšavo obodnega prometnega omrežja se bo promet v središču mesta lahko vedno bolj umirjal in se bo lahko območje zgodovinskega jedra ter območje ob Hublju preuredilo v mirne cone brez motornega prometa. Ob Hublju in Lokavščku ter v smeri od Castre proti Gradišču se bodo vzpostavljale peš povezave, ločeno od motornega prometa.
(4)Z izgradnjo povezanega prometnega omrežja bodo vzpostavljene možnosti za bolj razvejan javni potniški promet. 2.7.4. Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja 38. člen
(1)Mesto Ajdovščina ima kompaktno in razmeroma kakovostno urbano podobo. Znotraj mesta se ohranja in poudarja več čitljivih entitet – staro jedro Castra, vaško naselje Šturje s kakovostnim ambientom ob cerkvi. Višine stavb v bližini Castre in Šturij naj ne presegajo značilne silhuete in merila starih jeder ter vidnih poudarkov obeh cerkvenih zvonikov. Čim bolj se prezentira dediščino starega jedra s potjo ob obzidju rimske Castre, ki se ga lahko tudi rekonstruira. Lavričev trg se ob prenovi oblikuje tako, da se poleg srednjeveškega poudari tudi antično izročilo (forum).
(2)Že izgrajena naselja enodružinskih hiš, blokov in vrstnih hiš se dopolnjujejo skladno s celotno zasnovo tako v gabaritih, razmerjih odprtega in zazidanega prostora. Novi predeli kompleksne izgradnje lahko razvijajo lasten, sodoben izraz z novimi materiali in skladnimi merili.
(3)Oblikovno se poudari Lokavško cesto, ki je vpadnica iz severozahodne smeri in pomembna povezava z naseljem Lokavec, pa tudi s Trnovsko planoto (npr. drevored, pločniki, križišče pri logističnem centru). Nova zazidava ob Tovarniški cesti in ob obvoznici naj oblikuje jasno čitljiv ulični prostor.
(4)Zelena parkovna površina vzdolž Hublja in Lokavščka, med Hubljem in vzhodnim obzidjem s pogledom na stari del mesta je kakovostna urbana vrednota, ki terja ohranitev in kakovostno ureditev s prezentacijo historičnih vrednot. 2.7.5. Koncept zelenega sistema naselja 9. člen
(1)Sistem parkov in zelenic se zlasti veže na vodna telesa, ki so živ in slikovit mestni motiv: – Zeleni pas s sprehajalnimi potmi ob Hublju do reke Vipave – Zeleni pas ob Lokavščku – Mestni park vzdolž Hublja ob starem mestnem jedru, Šturski in Ajdovski park, vzpetina Školj se urejajo kot javna mestna zelena površina (npr. park z naravnimi sestavinami, sprehajalne poti, razgledišča, klopi).
(2)Športno-rekreacijske cone so: Police, nogometni stadion s spremljajočimi igrišči, Pale (specializirani športi, klubi, dejavnosti osebne nege, športna igrišča, uredi se zajezitev Hublja – nad cesto, ki povezuje Vilharjevo in Cesto IV. prekomorske brigade).
(3)Uredi se športni park med Vipavsko cesto, Bevkovo ulico in starim pokopališčem.
(4)V zeleni sistem mesta se vključuje pokopališče Putrihe z razširitvijo. 2.
  1. Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje
  2. člen
(1)Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) se pripravijo za vsa območja urejanja.
(2)S prostorskimi izvedbenimi pogoji se ureja celotni prostor občine Ajdovščina, razen območij, ki se urejajo z veljavnimi prostorskimi izvedbenimi načrti.
(3)Z izvedbenim delom OPN Občine Ajdovščina se začasno urejajo tudi območja planiranih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) do njihovega sprejetja. 2.9. Usmeritve za občinske podrobne prostorske načrte – OPPN 41. člen
(1)Z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (v nadaljevanju OPPN) se urejajo območja, kjer je planirano/pričakovano zahtevnejše urbanistično in infrastrukturno urejanje, potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija) in je za določitev vrste posegov in njihovega oblikovanja potreben načrtovalski proces ter sodelovanje javnosti.
(2)Z OPPN se lahko ureja tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura ter vodnogospodarske ureditve, ki niso določena in niso grafično prikazana. Območja urejanja z OPPN se določijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture in vseh spremljajočih ureditev.
(3)Z OPPN se lahko urejajo tudi druga območja, ki niso določena v seznamu OPPN ali grafično prikazana, z namenom: – urejanja infrastrukture; – pridobitve lastništva za celovito in racionalno rešitev ureditve območja; – uskladitve različnih interesov v prostoru; – javnosti dela; – sanacije posledic naravnih in drugih nesreč; – kjer se zaradi obsega in vplivov predvidenih ureditev na okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območjih v naselju, ki so namenjena zgoščevanju pozidave (kadar se posega na poplavno ogrožena območja in so v ta namen načrtovani celoviti omilitveni ukrepi).
  1. IZVEDBENI DEL OPN OBČINE AJDOVŠČINA 3.
  2. Splošne določbe
  3. člen S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev strateškega dela OPN Občine Ajdovščina sprejme izvedbeni del OPN Občine Ajdovščina, ki je prostorski izvedbeni akt občine in določa prostorske izvedbene pogoje za graditev objektov ter druge posege v prostor.
  4. člen Izvedbeni del OPN Občine Ajdovščina določa: 3.
  5. SPLOŠNE DOLOČBE 3.
  6. SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI 3.2.
  7. Prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo prostora 3.2.
  8. Prostorski izvedbeni pogoji za vrste objektov glede na namen 3.2.
  9. Prostorski izvedbeni pogoji za vrste gradenj ter drugih posegov in ureditev 3.2.
  10. Tolerance glede namenske rabe prostora 3.2.
  11. Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje 3.2.
  12. Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo 3.2.
  13. Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo 3.2.
  14. Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro 3.2.
  15. Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, varstvo okolja in varstvo naravnih dobrin 3.2.
  16. Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 3.2.
  17. Prostorski izvedbeni pogoji za obrambo 3.2.
  18. Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišč 3.2.
  19. Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje zdravja 3.
  20. POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE VARSTVA OKOLJA – UKREPI ZA PREPREČITEV, OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC VPLIVOV NA OKOLJE (OMILITVENI UKREPI) 3.
  21. POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA POSAMEZNE EUP ALI LOKACIJE 3.
  22. USMERITVE IN PIP ZA PODROBNE PROSTORSKE NAČRTE 3.5.
  23. Usmeritve za OPPN 3.5.
  24. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov 3.5.
  25. Prostorski izvedbeni pogoji v območjih državnih prostorskih načrtov
  26. člen Izvedbeni del OPN Občine Ajdovščina vsebuje: Besedilo odloka; Grafične prikaze v samostojni mapi 50x70 cm: 1.01 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, merilo 1:75.000 1.02 Pregledna karta naselij občine Ajdovščina z okrajšavami imen naselij v oznakah EUP, merilo 1:75.000 2.01 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:75.000 3.01 do 3.60 Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000 4.01 do 4.60 Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:5.000 5.01 Pregledna karta občine s prikazom območij OPPN, merilo 1:50.000 Legenda
  27. člen V odloku so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen:
(1)Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov ter rudarstvo.
(2)Sekundarne dejavnosti po tem odloku so proizvodne in predelovalne dejavnosti ter gradbeništvo.
(3)Terciarne dejavnosti po tem odloku so: trgovina, gostinstvo in storitve, prometne in komunalne dejavnosti, finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje bivanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih.
(4)Kvartarne dejavnosti po tem odloku so: zdravstvo, socialno in otroško varstvo, izobraževanje, šport in rekreacija, kultura, javna uprava, društva, cerkev in svobodni poklici.
(5)Osnovni (glavni) objekt je objekt, ki je po značaju in dejavnosti osnoven, glaven, prevladujoč. Osnovni objekt je na zemljišču namenjenem gradnji lahko samostojen ali skupaj s spremljajočimi, enostavnimi in nezahtevnimi objekti.
(6)Spremljajoči objekt je objekt s pomožnim značajem k osnovnemu objektu. Postavljen je na zemljišču namenjenem gradnji skupaj z osnovnim objektom, po načinu dovoljevanja posega v prostor pa ne sodi med enostavne in nezahtevne objekte (npr. garaža, ki presega merila za enostaven ali nezahteven objekt).
(7)Nezahteven objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekti, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta.
(8)Enostaven objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni namenjen bivanju, ni objekt z vplivi na okolje in ne potrebuje gradbenega dovoljenja.
(9)Javno dostopne površine so površine, na katere ima oziroma mora imeti javnost prost dostop, ne glede na lastništvo.
(10)Zemljišče namenjeno gradnji je po tem odloku zemljišče, ki je sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo obstoječemu objektu, ali je predvidena ureditev površin, ki bodo služile predvidenemu objektu.
(11)Višina objektov je določena s številom etaž, pri čemer se za stanovanjske objekte upošteva največja kalkulativna etažna višina 3 m. Razporeditev etaž je lahko tudi drugačna, vendar skupna višina objekta ne sme presegati kalkulativne višine objekta.
(12)Gradnja infrastrukture je gradnja gradbeno-inženirskih objektov prometnega, energetskega, komunalnega, telekomunikacijskega omrežja in izvedba priključkov.
(13)Vodnogospodarske ureditve so gradnja gradbeno–inženirskih objektov za urejanje voda.
(14)Nadomestna gradnja pomeni, da se obstoječi objekt odstrani in se na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu.
(15)Nadomestitev objekta pomeni, da se obstoječi objekt odstrani in se na isti lokaciji postavi nov objekt, z enakimi ali drugačnimi gabariti, odmiki in/ali namembnostjo. Pojem »novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta« ni enak pojmu »nadomestna gradnja«.
(16)Prekomerno pomeni preko dopustnih meja, ki jih določajo veljavni predpisi na področju varstva okolja, varstva pred hrupom, onesnaženjem in drugi sorodni predpisi.
(17)Regulacijska linija ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v zasebni lasti in praviloma sovpada z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra.
(18)Slednica je matematični izraz in pomeni navidezno projekcijsko ravnino s tem odlokom določenih regulacijskih elementov. 46. člen (meja območja urejanja)
(1)Območje urejanja z izvedbenim delom OPN Občine Ajdovščina obsega celotno območje občine, razen območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov in razen območij, ki so z uskladitvijo meje med občinami po 27. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN-A, Uradni list RS, št. 7/18) prešle na območje občine Ajdovščina.
(2)Območja veljavnih občinskih podrobnih prostorskih načrtov so navedena v tabeli 2-1, območja veljavnih državnih prostorskih načrtov v tabeli 2-2, ki sta sestavni del tega odloka.
(3)Meja območja, ki se ureja z izvedbenim delom OPN Občine Ajdovščina, meje površin, meje enot urejanja prostora in ureditvene enote, so določene v grafičnih prikazih 3.01–3.60, Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000. 47. člen (členitev prostora)
(1)Prostorski izvedbeni pogoji so prostorsko določeni za celotno območje občine, za posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora, za enote urejanja prostora, za ureditvene enote, ponekod pa tudi za posamično parcelo ali lokaliteto.
(2)Namenska raba prostora je členitev prostora na zaokrožena območja s pretežno enotno načrtovano namembnostjo površin in objektov.
(3)Podrobnejša namenska raba prostora je podrobnejša členitev namenske rabe prostora.
(4)Grafične podloge so uradni podatki GURS (ZKP, REST), ter uradni podatki ministrstva pristojnega za kmetijstvo (RABA – gozd 2000). Iz dosedanjega prostorskega plana občine Ajdovščina so privzete površine stavbnih zemljišč (sz-stavbna zemljišča). Površine voda (V) so prikazane na podlagi ZKP 2013, 2016 in DOF 5.
(5)Enote urejanja prostora poselitve so prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja stavbnih zemljišč, namenjena poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo površin ter objektov. Enote urejanja prostora (EUP-poselitev) so navedene v tabeli 1-1, ki je sestavni del tega odloka.
(6)Enote urejanja odprtega prostora (EUP-OP) so prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja odprtega prostora – krajine in vključujejo površine primarne rabe prostora: K, G, V, N in OO. V odprtem prostoru so določeni tudi EUP-var za varstvo kulturne dediščine, EUP-rek za rekreacijo v odprtem prostoru, EUP-plaz za vplivno območje plazu Slano blato in EUP-VI za vodno infrastrukturo, vsi navedeni v tabeli 1-2 ter EUP-N območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami navedena v tabeli 1-3.
(7)Enota urejanja prostora za rekreacijo v odprtem prostoru – EUP-rek je prostorsko zaokroženo območje, ki je ob primarni rabi namenjeno tudi rekreaciji in oddihu na prostem v odprtem prostoru. EUP-rek prekriva več vrst primarne namenske rabe prostora, ki pa se s tem ukrepom ne spreminja.
(8)EUP-var je prostorsko zaokroženo območje, ki je ob primarni rabi namenjeno tudi varstvu kulturne dediščine.
(9)EUP-plaz je prostorsko določeno območje, kjer razen primarne rabe zemljišč ni dopustno posegati zaradi načrtovane sanacije plazu.
(10)EUP-VI za vodno infrastrukturo je prostorsko določeno območje, ki je ob primarni rabi namenjeno tudi za ureditev zadrževalnika voda.
(11)EUP-N je prostorsko določeno območje, ki je ob primarni rabi namenjeno tudi za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(12)Enote urejanja prostora državnih prostorskih aktov – DPA so prostorsko zaokrožena območja infrastrukturnih objektov, ki se urejajo z državnimi uredbami.
(13)Ureditvena enota je prostorsko zaokroženo območje, ki je enako ali manjše od enote urejanja prostora in vsebuje določbe za urbanistično ter arhitekturno oblikovanje objektov. 48. člen (skupni in posebni prostorski izvedbeni pogoji)
(1)Skupni prostorski izvedbeni pogoji veljajo za vse istovrstne namembnosti prostora in ureditvene enote razen, če v posebnih pogojih ni določeno drugače.
(2)Posebni prostorski izvedbeni pogoji so določeni za posamezne enote urejanja prostora v posebnih določbah tega odloka. Veljavnost skupnih pogojev na teh območjih je posebej navedena. 3.2. Skupni prostorski izvedbeni pogoji 3.2.1. Prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo prostora 49. člen OPN Občine Ajdovščina določa osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora za območja in površine za poselitev in površine, ki niso namenjene poselitvi, kot sledi: (
  1. a)območja in površine za poselitev: 1000 območja stavbnih zemljišč 1010 območja stanovanj (S) 1011 stanovanjske površine (SS) 1012 stanovanjske površine za posebne namene (SB) 1013 površine podeželskega naselja (SK) 1013 površine samostojne kmetije (SKk) 1013 površine gospodarskih poslopij kmetije (SKg) 1020 območja centralnih dejavnosti (C) 1021 osrednja območja centralnih dejavnosti (CU) 1022 površine za izobraževanje (CDi) 1022 površine za verske dejavnosti (CDc) 1022 površine za mešane dejavnosti (CDm) 1030 območja proizvodnih dejavnosti (I) 1032 gospodarske cone (IG) 1033 površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) 1040 posebna območja (B) 1041 površine za turizem (BT) 1042 površine drugih območij (BD) 1043 športni centri(BC) 1041 površine za gozdarske in lovske koče (BTg) 1050 območja zelenih površin (Z) 1051 površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS) 1052 parki (ZP) 1054 druge urejene zelene površine (ZD) 1055 pokopališča (ZK) 1060 območja prometnih površin(P) 1061 površine cest (PC) 1062 površine železnice (PŽ) 1066 ostale prometne površine (PO) 1063 letališča (PL) 1070 območja komunikacijske infrastrukture (T) 1080 območja energetske infrastrukture (E) 1080 površine za oskrbo z električno energijo (Ee) 1080 površine za oskrbo s plinom (Ep) 1090 območja okoljske infrastrukture (O) 1090 površine za oskrbo z vodo (Ov) 1090 površine čistilne naprava (Oc) 1090 površine za odlagališča odpadkov (Oo) 1090 površine za komunalne dejavnosti (Ok) (
  2. b)površine, ki niso namenjene poselitvi: 2000 območja kmetijskih zemljišč 2010 najboljša kmetijska zemljišča (K1) 2020 druga kmetijska zemljišča (K2) 2020 območja, predvidena za vzpostavitev kmetijskih zemljišč (K2g) 3000 območja gozdnih zemljišč 3010 gozdna zemljišča (G) 3010 gozdna zemljišča – gozd varovalni (Gv) 4000 območja voda 4010 površinske vode (V) 4011 celinske vode (VC) 4020 območje vodne infrastrukture (VI) 5000 območja drugih zemljišč 5020 območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (N) 5040 ostala območja (OO) 50. člen (1010 območja stanovanj (S)) Na površinah stanovanj so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
(1011)stanovanjske površine (SS) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – bivanje – stanovanja; – delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo); – terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje; – kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja.
(1012)stanovanjske površine za posebne namene (SB) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – posebne oblike bivanja – stanovanja (npr. samski domovi, domovi za starejše občane, varovana stanovanja, stanovanja za osebe s posebnimi zahtevami); – zdravstvene in osebne storitve; – terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe območja.
(1013)površine podeželskega naselja (SK) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – stanovanja; – kmetije (npr. stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja); – terciarne in kvartarne dejavnosti; – proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 300 m 2 in prekomerno ne vplivajo na okolje; – šport in rekreacija.
(1013)površine samostojne kmetije (SKk) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – kmetije (npr. stanovanja in gospodarski objekti); – dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(1013)površine gospodarskih poslopij kmetije (SKg) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – kmetijstvo – samo gospodarski objekti za kmetovanje. 51. člen (1020 območja centralnih dejavnosti (C)) Na površinah centralnih dejavnosti so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
(1021)osrednja območja centralnih dejavnosti (CU) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – terciarne dejavnosti; – kvartarne dejavnosti; – poslovni prostori (npr. pisarne); – bivanje oziroma stanovanja; – proizvodne dejavnosti brez prekomernih vplivov na okolje in brez zunanjih deponij (npr. založništvo, knjigoveštvo in sorodne dejavnosti ...).
(1022)površine za izobraževanje (CDi) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – predšolsko varstvo oziroma vzgoja; – vse vrste izobraževanja, znanstveno in raziskovalno delo; – dejavnosti društev; – rekreacija; – socialno varstvo.
(1022)površine za verske dejavnosti (CDc) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – dejavnosti cerkve; – versko izobraževanje; – dejavnosti kulture.
(1022)površine za mešane dejavnosti (CDm) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – proizvodne dejavnosti; – trgovina, storitve, gostinstvo; – gradbeništvo; – poslovni prostori (pisarne); – kvartarne dejavnosti; – šport in rekreacija; – bivanje samo skupaj z dejavnostmi (ne samostojno). 52. člen (1030 območja proizvodnih dejavnosti (I)) Na površinah proizvodnih dejavnosti so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
(1032)gospodarske cone (IG) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – proizvodne dejavnosti; – trgovina, storitve, gostinstvo; – gradbeništvo; – poslovni prostori (npr. pisarne); – kvartarne dejavnosti; – šport in rekreacija; – v območju bivanje ni dopustno.
(1033)površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – proizvodne dejavnosti kmetijstva – farme; – v območju bivanje ni dopustno, razen za upravljavca posestva oziroma farme. 53. člen (1040 posebna območja (B)) V posebnih območjih so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
(1041)površine za turizem (BT) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – gostinstvo; – trgovina in storitve, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, locirane so lahko v kletni in/ali pritlični etaži, vendar ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži; – rekreacija, kulturne dejavnosti in prostori za izobraževanje, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti, locirane so lahko v vsaki etaži, vendar ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži; – zdravstvene dejavnosti; – bivanje: samo za lastnika oziroma upravljavca objekta, vendar največ eno stanovanje na objekt.
(1042)površine drugih območij (BD) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – trgovina in storitve(npr. nakupovalna središča), gostinstvo; – poslovni prostori raznih dejavnosti (pisarne); – dejavnosti rekreacije, zabave, sprostitve; – v območju ni dopustno bivanje, razen stanovanje za lastnika oziroma upravljavca obstoječega gostinskega objekta.
(1043)športni centri (BC) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – šport in rekreacija (objekti in površine); – gostinstvo (brez nastanitvenih kapacitet), kot dopolnilna dejavnost k osnovni namembnosti območja; – trgovina in storitve kot dopolnilna dejavnost k osnovni namembnosti območja.
(1041)površine za gozdarske in lovske koče (BTg) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – gozdarska in lovska dejavnost, gostinstvo, razen apart-hotelov, apartmajskih naselij, samskih domov, študentskih domov, stanovanjskih objektov namenjenih sekundarnemu bivanju in drugih nastanitvenih objektov, namenjenih sekundarnemu bivanju; – rekreacija kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti; – bivanje: samo za lastnika oziroma upravljavca objekta, vendar največ eno stanovanje na objekt. 54. člen (1050 območja zelenih površin (Z)) Na zelenih površinah so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
(1051)površine za oddih, šport in rekreacijo na prostem (ZS) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: območja za rekreacijo in šport na prostem so namenjena športu, rekreaciji in oddihu na prostem ter obsegajo le površine igrišč (brez objektov visoke gradnje) in zelene površine, kot so igrišča, igralni parki, kopališča, plaže, golf, kamp, dopolnilne dejavnosti le kot začasni/sezonski objekti.
(1052)parki (ZP) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – rekreacija in oddih na javnih parkovnih površinah.
(1054)druge urejene zelene površine (ZD) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – rekreacija in oddih na zelenih površinah.
(1055)pokopališča (ZK) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – pokopavanje; – dejavnosti cerkve; – trgovina kot dopolnilna dejavnost pokopališču (npr. cvetličarna, prodaja kamnoseških izdelkov in sorodne dejavnosti povezane z osnovno namembnostjo območja); – parkovne površine. 55. člen (1060 območja prometnih površin(P)) Na prometnih površinah so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
(1061)površine cest (PC) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – dejavnosti cestnega prometa.
(1062)površine železnic (PŽ) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – dejavnosti železniškega prometa.
(1066)ostale prometne površine (PO) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – prometne površine in parkirišča.
(1063)letališča (PL) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – dejavnosti letališkega prometa, – rekreacija za potrebe območja. 56. člen (1070 območja komunikacijske infrastrukture (T)) Na površinah komunikacijske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
(1070)območja komunikacijske infrastrukture (T) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – dejavnosti telekomunikacij. 57. člen (1080 območja energetske infrastrukture (E)) V območjih energetske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
(1080)površine za oskrbo z električno energijo (Ee) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – proizvodnja električne energije (npr. hidroelektrarne in fotovoltaične elektrarne, bioplinarne, soproizvodnja na plin in lesno biomaso ter druge oblike); – prenos električne energije (razdelilne transformatorske postaje in podobno).
(1080)površine za oskrbo s plinom (Ep) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – proizvodnja plina; – prenos plina (npr. razdelilna, kompresorska postaja in podobno). 58. člen (1090 območja okoljske infrastrukture (O)) Na površinah okoljske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:
(1090)površine za oskrbo z vodo (Ov) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – površine/območja za naprave vodovodnega omrežja (npr. zajetja, rezervoarji ...).
(1090)površine čistilne naprave (Oc) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – dejavnosti čiščenja odplak (npr. čistilna naprava, črpališče, druga infrastruktura za odvajanje in čiščenje odplak...); – spremljajoči poslovni prostori osnovne dejavnosti območja; – storitve v zvezi z okoljsko infrastrukturo; – stanovanja niso dopustna.
(1090)površine za odlagališča odpadkov (Oo) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – zbiranje, sortiranje in predelava odpadkov; – kompostiranje odpadkov; – poslovni prostori komunalnih dejavnosti.
(1090)površine za komunalne dejavnosti (Ok) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – zbiranje, sortiranje odpadkov; – komunalne dejavnosti; – gasilska dejavnost. 59. člen
(2000)območja kmetijskih zemljišč (K1 in K2)
(2000a)dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – kmetijstvo. 60. člen
(2000)območja, predvidena za vzpostavitev kmetijskih zemljišč (K2g) K2g določa površine odprtega prostora, ki so primerne za krčenje gozda in vzpostavitev dejanske kmetijske rabe. K2g so gozdne površine, ki imajo slabšo sestojno zasnovo in so brez poudarjenih ekoloških ter socialnih funkcij. Kmetijska raba se vzpostavi v roku 15 let od uveljavitve akta OPN Ajdovščina. Na K2g so dopustne enake namembnosti oziroma dejavnosti kot na kmetijskih (K1, K2) in gozdnih zemljiščih (G in Gv). 61. člen
(3010)območja gozdnih zemljišč (G in Gv) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – gozdarstvo in kmetijstvo; – šport in rekreacija, če omogočata ohranjanje prvotne funkcije zemljišča; – lov. 62. člen (4000 območja voda)
(4011)celinske vode (VC) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – vodnogospodarske dejavnosti.
(4020)območja vodne infrastrukture (VI) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – vodnogospodarske dejavnosti. 63. člen
(5020)območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (N): Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – dejavnosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 64. člen
(5040)ostala območja (OO) Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: ni dejavnosti. 3.2.
  1. Prostorski izvedbeni pogoji za vrste objektov glede na namen
  2. člen Dopustne vrste objektov glede na namen so za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora določene v tabeli št. 4, ki je sestavni del tega odloka. 3.2.
  3. Prostorski izvedbeni pogoji za vrste gradenj ter drugih posegov in ureditev
  4. člen
(1)Na območjih za poselitev so dopustne naslednje vrste gradenj, posegov ali ureditev: – za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, odstranitve objektov; – spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene s PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora; – novogradnje objektov; – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo št. 3, ki je sestavni del tega odloka; – gradnja infrastrukture (npr. prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave); – vodnogospodarske ureditve; – ureditve javnih površin; – drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (npr. ograje, oporni zidovi, objekti za zadrževanje plazov; – drugi gradbeni posegi (npr. trajno reliefno preoblikovanje terena, gradbeni posegi za opremo odprtih površin in drugi gradbeni posegi, ki niso uvrščeni drugje.
(2)Na kmetijskih zemljiščih so dopustne naslednje vrste gradenj, posegov ali ureditev: – ureditve kmetijskih zemljišč; – gradnja infrastrukture: – rekonstrukcije obstoječih državnih in občinskih cest in z njo povezanih infrastrukturnih objektov v skladu z zakonom, ki ureja ceste in zakonom, ki ureja varstvo in upravljanje kmetijskih zemljišč; – ureditve dostopov do posamičnih objektov in objektov dopustnih na kmetijskih zemljiščih (pod pogoji zakona, ki ureja varstvo in upravljanje kmetijskih zemljišč); – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti ter priključki nanje; – mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW (na kmetijskem zemljišču z boniteto manj kot 35); – agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, sistemi za namakanje; – začasne ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira; – začasni objekti v skladu z zakonom, ki ureja varstvo ter upravljanje kmetijskih zemljišč; – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov gleda na zahtevnost in s tabelo 3, ki je sestavni del tega odloka; – postavitve objektov, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti in v skladu z zakonom, ki ureja varstvo ter upravljanje kmetijskih zemljišč; – čebelnjak, pomožna kmetijsko-gozdarska oprema in opazovalnica v skladu z zakonom, ki ureja varstvo ter upravljanje kmetijskih zemljišč.
(3)Na gozdnih zemljiščih so dopustne naslednje vrste gradenj, posegov ali ureditev: – gradnja infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave); – vodnogospodarske ureditve; – gradnja infrastrukture za preprečitev nesreč in ogroženosti; – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo št. 3, ki je sestavni del tega odloka.
(4)Na površinah celinskih voda so dopustne naslednje vrste gradenj, posegov ali ureditev: – gradnja infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave); – vodnogospodarske ureditve; – gradnja infrastrukture za preprečitev nesreč in ogroženosti; – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo št. 3, ki je sestavni del tega odloka.
(5)Na ostalih območjih so dopustne naslednje vrste gradenj, posegov ali ureditev: – sanacija zemljišča; – gradnja infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko omrežje in naprave); – vodnogospodarske ureditve; – gradnja infrastrukture za preprečitev nesreč in ogroženosti; – postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo št. 3, ki je sestavni del tega odloka.
  1. člen EUP rek – enote urejanja prostora za rekreacijo v odprtem prostoru: Dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: – na površinah primarne rabe prostora še športna in rekreacijska raba, ki v ničemer ne spreminja osnovne namembnosti površin; – spremembe namembnosti objektov za kmetijstvo, enostavnih in nezahtevnih objektov niso dopustne.
  2. člen EUP var – enote urejanja prostora za varstvo EUP-var določa površine odprtega prostora za varstveno oziroma vplivno območje kulturne dediščine. Namembnosti oziroma dejavnosti, vrste posegov in vrste objektov glede na namen so določene v PIP za posamezno namensko rabo prostora. Postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov so dopustne v skladu s tabelo št. 3, ki je sestavni del tega odloka.
  3. člen EUP Slano Blato – enota urejanja prostora za plaz
(1)Na območju velja v skladu s sklepom Vlade RS do sprejema državnega prostorskega načrta prepoved prometa z zemljišči in prepoved spreminjanja mej obstoječih parcel, prepoved spreminjanja obstoječe namenske rabe prostora ter prepoved graditve, razen tekočih vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah ter dejavnosti, ki jih v okviru svojega poslovanja opravljajo gospodarske javne službe.
(2)Po sanaciji plazu veljajo za urejanje prostora in graditev na posameznih namenskih rabah določbe za posamezne namenske rabe in določbe za oblikovanje po ureditvenih enotah.
  1. člen EUP vodna infrastruktura – enota urejanja prostora vodne infrastrukture EUP vodna infrastruktura določa območje za načrtovan vodni zadrževalnik Košivec in način urejanja z OPPN. Namembnosti oziroma dejavnosti, vrste posegov in vrste objektov glede na namen so določene v PIP za posamezno namensko rabo prostora.
  2. člen EUP na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami EUP določa območje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Namembnosti oziroma dejavnosti, vrste posegov in vrste objektov glede na namen so določene v prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno namensko rabo prostora. 3.2.
  3. Tolerance glede namenske rabe prostora
  4. člen
(1)Za obstoječe objekte z namembnostjo, ki ni v skladu z OPN Občine Ajdovščina, je dopustna nadaljnja raba objekta v skladu s pridobljenim dovoljenjem in v okviru veljavnih okoljskih predpisov (hrup, varstvo okolja ...). Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN Občine Ajdovščina. Za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je treba zagotoviti parkirišča v okviru določb tega odloka.
(2)Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po OPN Občine Ajdovščina (npr. objekt nima funkcionalnega zemljišča, nima zadostnih odmikov od parcelne meje ali nima zadostne velikosti zemljiške parcele oziroma zemljišča namenjenega gradnji …), je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN Občine Ajdovščina. Za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je treba zagotoviti parkirišča v okviru določb tega odloka. Dopustne vrste posegov so: – rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje; – dozidave, nadzidave niso dopustne; – podkletitev v gabaritu obstoječega tlorisa; – nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih.
(3)Za obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje po OPN Občine Ajdovščina (tj. obstoječi objekt ima manjše odmike od predpisanih, ima pa zadostno velikost zemljiške parcele oziroma zemljišča namenjenega gradnji, velikost zemljišča namenjenega gradnji omogoča dozidave ali tudi novogradnje), je dopustna nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem, in raba v okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN Občine Ajdovščina. Za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je treba zagotoviti parkirišča v okviru določb tega odloka. Dopustne vrste posegov so: – rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje; – dozidave, nadzidave so dopustne pod pogoji za novogradnje objektov; – dopustna je podkletitev objekta; – nadomestitev objekta – v enakih ali manjših gabaritih, v večjih gabaritih pa v skladu z zgornjimi alinejami. 3.2.5. Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje 73. člen Prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju kot PIP) za oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor so: – PIP za urbanistično oblikovanje; – PIP za arhitekturno oblikovanje; – PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah; – PIP za oblikovanje drugih posegov v prostor. 3.2.5.1. Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje 74. člen (faktor zazidanosti)
(1)Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med zazidano površino objekta (stavbiščem) in površino zemljišča, namenjenega gradnji. Faktor zazidanosti izraža delež zazidane površine objekta na zemljišču, namenjenemu gradnji.
(2)Zazidana površina objekta (stavbišče) je površina, ki jo tvori zunanji obod objekta v ravnini pritličja.
(3)V zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se štejejo: – površina navpične projekcije pritlične etaže na vodoravno ravnino (sem sodijo vsi zaprti prostori objekta, zastekljeni prostori, arkade ipd. stavbni deli); – previsni deli stavbe (površine stavbe, ki so pokrite in zaprte najmanj s treh strani) nad zazidano površino osnovnega stavbnega volumna in prav tako tvorijo volumen stavbe; – površina kleti ali drugih podzemnih delov objekta, ki segajo nad nivo urejenega terena; – površine spremljajočih objektov.
(4)V zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se ne štejejo vkopane kletne etaže, zunanja stopnišča, zunanje klančine, balkoni, nadstreški, sončni zasloni, enostavni in nezahtevni objekti. 75. člen (odmiki osnovnih in spremljajočih objektov)
(1)Odmiki objektov od regulacijske linije in sosednjih zemljiških parcel so določeni v PIP za ureditvene enote. Odmik se meri horizontalno od ravnine najbolj izpostavljenega dela fasade (za izpostavljeni del fasade se ne štejejo venci, obrobe in podobni okrasni elementi fasade, balkoni, napušči).
(2)Novi objekti morajo biti odmaknjeni od obstoječih stanovanjskih objektov na sosednjih parcelah najmanj za 1,5-kratnik višine novega objekta. Oblikovanost zemljišča se pri določitvi najmanjšega odmika upošteva z uporabo naslednje formule: a = (h x 1,5) – (b – c), pri čemer je: a = najmanjši odmik predvidenega objekta od obstoječega stanovanjskega objekta, b = višinska kota obstoječega objekta, c = višinska kota predvidenega objekta, h = višina predvidenega objekta. Najmanjši odmik novega objekta od obstoječega stanovanjskega objekta na sosednji parceli ne sme biti manjši od 8 m. Manjši odmik je dopusten v soglasju z lastnikom sosednjega objekta in zagotovljenih požarno-varstvenih ter zdravstveno-higienskih pogojih.
(3)Spremljajoči objekt se lahko stika z osnovnim objektom. Za odmike spremljajočih objektov od meje zemljišča namenjenega gradnji veljajo določbe za odmike osnovnih objektov.
(4)Gradnja osnovnih in spremljajočih objektov, kjer je dopustna lega do regulacijske linije ali do meje javne površine, je dopustna, če na tem odseku ni planirana rekonstrukcija oziroma širitev ceste ali druge gospodarske javne infrastrukture. Odmike presodi upravljavec javne površine glede na načrtovane ureditve in dejanske razmere na terenu.
(5)Stavbe morajo biti odmaknjene od gozdnega roba vsaj 20 m, ostali objekti in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od nove meje gozda vsaj 1 m. S soglasjem javne gozdarske službe je možna tudi gradnja bliže gozdnemu robu. 3.2.5.2. Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov 76. člen (odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1)Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov (npr.: objekt za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov in sorodni) morajo biti: – najmanj 4 m od meje zemljišča namenjenega gradnji ali regulacijske linije; – manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta; – večje odmike je treba zagotoviti v primeru rekonstrukcije ali novogradnje ceste in jih določi upravljavec javne površine.
(2)Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov (npr.: majhna stavba, majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, manjša komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, samostojno parkirišče, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode ter namakanje, pomožni letališki in pomožni objekt na smučišču in sorodni objekti) morajo biti: – najmanj 2 m od meje zemljišča namenjenega gradnji ali regulacijske linije; – manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta; – večje odmike je treba zagotoviti v primeru rekonstrukcije ali novogradnje ceste in jih določi upravljavec javne površine.
(3)Nezahtevni in enostavni objekti (npr.: pomožni objekt v javni rabi, podporni zid, pomožni komunalni objekt, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, gozdna pot, pomol, objekt za oglaševanje ter sorodni) so lahko postavljeni do parcelne meje s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta. Ograje je dopustno postaviti do meje zemljiške parcele brez soglasja soseda, vendar le, če se z gradnjo in uporabo ne posega na sosednje zemljišče. 77. člen (namestitev naprav kot investicijska in vzdrževalna dela)
(1)Enostavne naprave za proizvodnjo električne energije je dopustno namestiti: – na ali v zgradbo ali gradbeno-inženirski objekt – v tem primeru enostavna naprava ne sme presegati višine zgradbe; – na zemljišče namenjeno gradnji – v tem primeru naprava ne sme presegati višine zgradbe, odmik enostavne naprave od zgradbe pa ne sme biti večji od višine zgradbe.
(2)Klimatske naprave, vetrnice za proizvodnjo električne energije in podobne naprave ni dopustno nameščati na fasade, ki so ob ulici. 3.2.5.3. Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje 78. člen (višina objektov)
(1)Višina in etažnost objektov sta določeni za posamezne vrste objektov v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah oziroma v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih.
(2)Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da novi objekti po višini ne izstopajo. 79. člen (klet oziroma podzemne etaže)
(1)Osnovni in spremljajoči objekti so lahko podkleteni. Kletnih etaž je lahko več, razen pri omejitvah zaradi geomehanskih razmer, varstva podtalnice ali drugih razlogov.
(2)Površina kleti je lahko večja od tlorisa pritličja, če se s tem ne onemogoča ohranitev ali zasaditev dreves in grmovnic v skladu z varovanimi vrednotami.
(3)Odmik kleti od parcelne meje mora biti najmanj 4 m, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda.
(4)Površina kletne etaže, ki je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena, se ne šteje v površino objekta za izračun faktorja zazidanosti in faktorja izrabe.
(5)Kletna etaža, ki sega nad koto urejenega terena, se šteje v zazidano in bruto etažno površino v naslednjih primerih: – če podzemne etaže segajo nad nivo urejenega terena oziroma; – v zazidano površino se štejejo tudi tisti deli podzemnih etaž objekta, ki segajo nad linijo terena, ki povezuje zgornjo in spodnjo koto zemljišča namenjenega gradnji, dopustna toleranca je nagib terena 2:1, ki se ga prikaže od spodnje kote zemljišča namenjenega gradnji.
(6)Pri rekonstrukciji in nadomestitvi obstoječega objekta je dopustna gradnja kleti v okviru tlorisa (zazidane površine) objekta.
  1. člen (kolenčni zid) Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena s skupno višino kolenčnega zida, kapne lege in strešne konstrukcije. Višina se meri na zunanji strani zunanjega zida (nosilne konstrukcije). Višino strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se meri v vertikalni smeri od zgornje kote nosilne konstrukcije stropa zadnje polne etaže (od betonske plošče ali stropnika, brez tlaka) do zgornje linije nosilne konstrukcije strehe (npr. špirovca ali strešne plošče). Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena za posamezne vrste objektov v določbah za oblikovanje v ureditvenih enotah. Navedene višine strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se uporabijo kot merilo tudi, ko streha nima običajne izvedbe s kolenčnim zidom in kapno lego (npr. streha brez kapne lege ali masivna izvedba v betonu ali izvedba z večetažnimi prostori).
  2. člen (streha) Oblika in naklon strehe sta določena v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah ali dodatno v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih.
  3. člen (kritina)
(1)Pogoji za oblikovanje kritine so določeni v ureditvenih enotah.
(2)Pločevinasta kritina, ki ne oksidira in/ali ima odsev, ni dopustna. Dopustna je pločevinasta kritina v polmat sijaju.
(3)Kritine z odsevom niso dopustne (npr. glaziran strešnik je še sprejemljiv), razen za manjše površine arhitekturnih elementov (npr. steklene nadstrešnice nad vhodi, ob objektih nad pločnikom, strehe arkadnih hodnikov, nad prehodi in postajališči).
  1. člen (odstranitev objekta) Če se pri gradnji novega objekta ohrani del obstoječega objekta, del pa odstrani, je treba ohranjeni del obstoječega in novi objekt povezati v enotno ter skladno oblikovano stavbno maso. Nakloni strešin in kritina morajo biti enaki.
  2. člen (spremljajoči objekti) Spremljajoči objekt je lahko postavljen samostojno ali prizidan k osnovnemu objektu na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta. Spremljajoči objekti ne smejo presegati 40 % zazidane površine osnovnega objekta.
  3. člen (podporni zidovi višine nad 1,5 m)
(1)Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za potrebe javne gospodarske infrastrukture se v naseljih priporoča v terasah/kaskadah.
(2)Pri gradnji podpornih zidov, višjih od 2,2 m, za zasebne potrebe in ob javni površini, zgornji rob podpornega zida ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere slednica je regulacijska linija na višini 2,2 m nad koto urejene javne površine. Prekomerni negativni vplivi (npr. preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz višje ležečih zemljišč morajo biti preprečeni.
(3)Pri gradnji podpornih zidov, višjih od 2,2 m, ob medsosedski meji, zgornji rob podpornega zida ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1, katere slednica je regulacijska linija na višini 2,2 m nad koto urejene površine spodaj ležeče parcele. Prekomerni negativni vplivi (npr. preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz višje ležečih zemljišč morajo biti preprečeni. 3.2.5.
  1. Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov
  2. člen (nezahtevni in enostavni objekti) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti izvedeni tako, da so lahko odstranljivi in je po njihovi odstranitvi možna enostavna vzpostavitev prejšnjega stanja v prostoru.
  3. člen (ograje)
(1)Višina ograje ob javni površini je dopustna do višine 1,2 m. Višje ograje so ob javni površini dopustne le kot protihrupne ali zaščitne ograje. Medsosedska ograja je dopustna do višine 2,0 m.
(2)Oblikovanje ograj ob javnih površinah v ureditvenih enotah »v« – vas naj se zgleduje po tradicionalnih primerih ograjevanja parcel. 88. člen (škarpe in podporni zidovi)
(1)Gradnja podpornih zidov je dopustna na nagnjenem terenu, ko je potrebna trdnejša ureditev brežin in druge rešitve niso izvedljive oziroma ne zagotavljajo varnosti.
(2)Gradnja podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem sporazumejo. Prekomerni negativni vplivi (npr. preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz višje ležečih zemljišč morajo biti preprečeni. 89. člen (objekti za oglaševanje)
(1)Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na objektih in/ali na funkcionalnih zemljiščih teh objektov, v katerih se izvaja oglaševana dejavnost ali na drugem stavbnem zemljišču naselja. Postavitev oglasnega panoja ali drugega sorodnega objekta/konstrukcije za oglaševanje nad sleme objekta ni dopustno.
(2)Oglasne panoje ali druge sorodne objekte za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu z odlokom, ki ureja oglaševanje v občini.
(3)Oglasne panoje ali druge sorodne objekte za oglaševanje ni dopustno postavljati: – na površinah naravnih vrednot in v območjih z registrirano kulturno dediščino; – na kmetijskih in gozdarskih objektih na površinah primarne namenske rabe; – na zemljiščih celinskih voda in vodne infrastrukture.
(4)Izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti nameščeni najmanj 2,3 m nad pločnikom. 3.2.5.
  1. Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje v ureditvenih enotah
  2. člen
(1)Z ureditvenimi enotami so določeni prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov ter drugih posegov v prostor. Naziv ureditvene enote je lastno ime tipa ureditvene enote in ne pomeni dopustne dejavnosti.
(2)OPN Občine Ajdovščina določa prostorske izvedbene pogoje za naslednje ureditvene enote: vj vaško jedro (strnjena zazidava v nizu z večjo stopnjo ohranjenosti in prilagajanja); v vas (strnjena zazidava prostostoječih objektov srednjega merila); e zazidava manjših prostostoječih objektov; dv dvojčki in vrstne hiše (strnjena zazidava objektov manjšega merila v nizu); x svojstveno oblikovanje (npr. cerkev, šola, zdravstveni dom, samostan); vi vile; tz trška zazidava; b bloki (zazidava prostostoječih objektov ali objektov v nizu srednjega merila); d dvoranski objekti (prostostoječi ploščati objekti srednjega do velikega merila); n infrastrukturni objekti in naprave; p prometne površine; zp parkovne površine; zi igrišča; zk pokopališča; 0 ni predpisan tip oblikovanja.
(3)Ko je za posamezni EUP določenih več tipov ureditvenih enot, je dopustno oblikovanje objektov po vseh navedenih tipih ureditvenih enot. Objekti se medsebojno lahko stikajo, v tem primeru ne veljajo določbe o medsebojnih odmikih iz posameznih tipov ureditvenih enot. 91. člen UREDITVENA ENOTA VAŠKO JEDRO (vj)
(1)V ureditveni enoti vaško jedro (vj) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Pri načrtovanju naj se upošteva urbanistično in arhitekturno tradicijo lokalnega graditeljstva oziroma značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih, ekoloških in kulturnih značilnosti krajine.
(2)Merila in pogoji glede odmikov: – Odmiki objektov od regulacijske linije in meje sosednje zemljiške parcele morajo biti 4 m. – Manjši odmiki od 4 m so dopustni: – s pisnim soglasjem upravljavca javne površine oziroma lastnika sosednje zemljiške parcele ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta; – na območjih, kjer obstoječi objekti že stojijo ob meji javne površine ali ob meji sosednje zemljiške parcele in se s tem ohranja značilna gradbena linija oziroma strnjena pozidava ter na tem delu ni predvidena rekonstrukcija ali preureditev ceste/javne površine, ni potrebno soglasje upravljavca javne površine oziroma soseda; – za balkone in napušče je dopusten odmik 2 m (brez soglasja upravljavca ali lastnika sosednje zemljiške parcele), razen ob javnih prometnih površinah in objektih, kjer gradbena linija sovpada z regulacijsko linijo; v teh primerih lahko balkoni, ganki in napušči segajo preko regulacijske linije (je pa potrebno soglasje upravljavca javne površine). – Večje odmike od 4 m je treba zagotoviti v naslednjih primerih: – objekti, katerih kap ali zgornji rob strešnega venca je višji od 9 m, morajo biti odmaknjeni od meje zemljišča namenjenega gradnji oziroma regulacijske linije najmanj 6 m; – odmiki od parcelne meje ob ulici oziroma od regulacijske linije morajo biti večji od predpisanih pri rekonstrukciji ceste ali nadomestne gradnje oziroma nadomestitve objekta, ko je treba zagotoviti razširitev uličnega profila za izboljšavo varnosti. – Odmiki med objekti: – objekti na istem zemljišču namenjenemu gradnji se lahko stikajo z drugimi osnovnimi in spremljajočimi objekti; – objekti se lahko stikajo z objekti na sosednjih zemljiščih namenjenih gradnji v območjih kulturne dediščine in območjih obstoječih nizov strnjene zazidave.
(3)Merila in pogoji za stanovanjske stavbe: – faktor zazidanosti (FZ) do 0,5; – v posamezni stanovanjski stavbi so dopustna največ štiri stanovanja; – tloris stanovanjske stavbe: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa najmanj 1:1,5, razen pri strnjenih stavbah v nizu, kjer navedeno razmerje ni pogoj; – višina stanovanjske stavbe: – do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko do 140 cm ali – do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko do 140 cm; – na nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren; dopustna največja višina vidne fasade je lahko do tri polne etaže; – streha: – naklon 20°–25°; – praviloma dvokapnica nad osnovnim tlorisom, dopustne so tudi večkapnice, pri čemer naj bo dvokapnica nad osnovnim (prevladujočim) stavbnim volumnom, sleme mora potekati v smeri niza hiš, vzporedno z ulico oziroma pri samostojnem objektu v smeri daljše stranice objekta. Strešine osnovne strehe morajo imeti enak naklon, drugačen naklon je dopusten nad arhitekturnimi elementi in na nestanovanjskih objektih; – drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji obstoječe položnejše ali strmejše strehe, t a pa je pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta, in kadar funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 15 m; – previsi in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso dopustni; – kritina: odtenki opečno rdeče barve, korčna ali podobna kritina z drobno teksturo, kritina mora biti neodsevna.
(4)Merila in pogoji za kmetijska gospodarska poslopja: – faktor zazidanosti (FZ) do 0,5; – tloris: podolgovat, s priporočenim razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,4; – višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma največ 7,5 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom; – na nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren, največja dopustna višina vidne fasade je lahko do dve polni etaži; – streha: – naklon 20°–25°; – drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11 m; – sleme v smeri daljše stranice objekta; – kritina: odtenki opečno rdeče barve, korčna ali podobna kritina z drobno teksturo, kritina mora biti neodsevna.
(5)Merila in pogoji za druge gospodarske objekte: – faktor zazidanosti (FZ) do 0,3; – zazidana površina stavbe je največ 150 m 2 ; – tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,4; – višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma največ 7,5 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, na nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren, največja dopustna višina vidne fasade je lahko do dve polni etaži, – streha: – naklon 20°–25°; – drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11 m; – kritina: odtenki opečno rdeče barve, korčna ali druga kritina z drobno teksturo, kritina mora biti neodsevna.
(6)Objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti: – faktor zazidanosti (FZ) do 0,5; – zazidana površina stavbe je največ 300 m 2 ; – tloris: podolgovat, s priporočenim razmerjem stranic najmanj 1:1,5 razen pri strnjenih stavbah v nizu, kjer navedeno razmerje ni pogoj; – višina objekta: – do K+P+1+M, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine, pritličje do 30 cm nad urejenim terenom; – na nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren, največja dopustna višina vidne fasade je lahko do tri polne etaže; – streha: – naklon 20°–25°; – dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta; – praviloma dvokapnica nad osnovnim tlorisom, dopustne so tudi večkapnice, pri čemer naj bo dvokapnica nad osnovnim (prevladujočim) stavbnim volumnom, sleme mora potekati v smeri niza hiš, vzporedno z ulico oziroma v pri samostojnem objektu v smeri daljše stranice objekta. Strešine osnovne strehe morajo imeti enak naklon, drugačen naklon je dopusten nad arhitekturnimi elementi in na nestanovanjskih objektih; – drugačen naklon je dopusten pri rekonstrukciji obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ta pa je pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta; – kritina: odtenki opečno rdeče barve, korčna ali druga kritina z drobno teksturo, kritina mora biti neodsevna.
(7)Nezahtevni in enostavni objekti: odmiki so določeni v pogojih za urbanistično oblikovanje, arhitekturno oblikovanje je določeno v pogojih za arhitekturno oblikovanje. 92. člen UREDITVENA ENOTA VAS (v)
(1)V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega volumna ne smejo bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno.
(2)Merila in pogoji glede odmikov: – Odmiki objektov od regulacijske linije in meje sosednjih zemljiških parcel morajo biti najmanj 4 m. – Manjši odmiki od 4 m so dopustni: – s pisnim soglasjem upravljavca javne površine oziroma lastnika sosednje zemljiške parcele ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta; – na območjih, kjer obstoječi objekti že stojijo ob meji javne površine ali meji sosednje zemljiške parcele in se s tem ohranja značilna gradbena linija oziroma strnjena pozidava in na tem delu ni predvidena rekonstrukcija ali preureditev ceste/javne površine, ni potrebno soglasje upravljavca javne površine oziroma lastnika sosednje zemljiške parcele; – za balkone in napušče je dopusten odmik 2 m (brez soglasja upravljavca ali lastnika sosednje zemljiške parcele), razen ob javnih prometnih površinah in objektih, kjer gradbena linija sovpada z regulacijsko linijo, v teh primerih lahko balkoni, ganki in napušči segajo preko regulacijske linije (je pa potrebno soglasje upravljavca javne površine). – Večje odmike od 4 m je treba zagotoviti v naslednjih primerih: – objekti, katerih kap ali zg. rob strešnega venca je višji od 9 m, morajo biti odmaknjeni od meje zemljišča namenjenega gr adnji oziroma regulacijske linije min. 6 m; – odmik i od parcelne meje ob ulici oziroma od regulacijske linije morajo biti večji od predpisanih pri rekonstrukciji ceste ali pri nadomestni gradnji oziroma nadomestitvi objekta, ko je treba zagotoviti razširitev uličnega profila za izboljšavo varnosti. – Odmiki med objekti: – objekti na istem zemljišču namenjenem gradnji se lahko stikajo; – objekti se lahko stikajo z objekti na sosednjih zemljiščih v območjih kulturne dediščine in območjih obstoječih nizov strnjene zazidave.
(3)Merila in pogoji za stanovanjske stavbe: – faktor zazidanosti (FZ) do 0,3; – v posamezni stanovanjski stavbi so dopustna največ štiri stanovanja; – tloris stanovanjske stavbe: podolgovat, s priporočenim razmerjem osnovnih stranic vsaj 1:1,4; – višina: – do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnemu zidu je lahko največ 140 cm ali – do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnemu zidu je lahko največ 180cm; – na nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren; dopustna največja višina vidne fasade je lahko do tri polne etaže; – streha: – naklon 20°–25°; na območju planot Gore in Hrušice tudi 35°–45°; – drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ta pa je pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini), drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % ploskve vseh strešnih ploskev; – sleme v smeri daljše stranice objekta; – kritina: odtenki opečno rdeče barve, korčna ali druga kritina z drobno teksturo, kritina mora biti neodsevna.
(4)Merila in pogoji za kmetijska gospodarska poslopja: – faktor zazidanosti (FZ) do 0,5; – tloris: podolgovat, s priporočenim razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,4; – višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma največ 7,5 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom; – na nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren, največja dopustna višina vidne fasade je lahko do dve polni etaži; – streha: – naklon 20°–25°, na območju planot Gore in Hrušice tudi 35°–45°; – drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11 m, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % ploskve vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini); – sleme v smeri daljše stranice objekta; – kritina: odtenki opečno rdeče barve, korčna ali druga kritina z drobno teksturo, kritina mora biti neodsevna.
(5)Merila in pogoji za druge gospodarske objekte: – faktor zazidanosti (FZ) do 0,3; – zazidana površina stavbe je največ 300 m 2 ; – tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,4; – višina gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma največ 7,5 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, na nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren, največja dopustna višina vidne fasade je lahko do dve polni etaži; – streha: – naklon 20°–25°; na območju planot Gore in Hrušice pa tudi 35°–45°; – drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11 m; – kritina: odtenki opečno rdeče barve, korčna ali druga kritina z drobno teksturo, kritina mora biti neodsevna.
(6)Objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti: – faktor zazidanosti (FZ) do 0,3; – zazidana površina stavbe je največ 300 m 2 ; – tloris: podolgovat, s priporočenim razmerjem stranic tlorisa vsaj 1:1,4; – višina: do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine, na nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren, največja dopustna višina vidne fasade je lahko do tri polne etaže; – streha: – naklon 20°–25°; na območju planot Gore in Hrušice pa tudi 35°–45°; – drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten pri rekonstrukciji obstoječe položnejše ali strmejše strehe, ta pa je pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta, ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11 m. 93. člen UREDITVENA ENOTA ZAZIDAVA MANJŠIH PROSTOSTOJEČIH OBJEKTOV (e)
(1)Merila in pogoji za stanovanjske objekte: – faktor zazidanosti (FZ) do 0,3; razen v EUP-jih AJ (Ajdovščina) z ureditveno enoto (e) je dopusten faktor zazidanosti do 0,4; – v posamezni stanovanjski stavbi sta dopustni največ dve stanovanji; – odmiki: – najmanj 4 m od regulacijske linije in meje sosednje zemljiške parcele oziroma za balkone in napušče je dopusten odmik 2 m; – manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem upravljavca javne površine oziroma lastnika sosednje zemljiške parcele ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta; – višina: – do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 140 cm; – ali do K+VP+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 180 cm, kota pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom; – za objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna največja višina objekta K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu pa je lahko do 160 cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom; – na nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren, dopustna največja višina vidne fasade je lahko do dve polni etaži; – streha: priporočljiv naklon 20°–25°; na območju planot Gore in Hrušice pa 35°–45°; – kritina: odtenki opečno rdeče barve, korčna ali druga kritina z drobno teksturo, kritina mora biti neodsevna.
(2)Merila in pogoji za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti: – faktor zazidanosti (FZ) do 0,3; – odmiki: najmanj 6 m od regulacijske linije in meje sosednje zemljiške parcele; – višina stavbe: do K+P+M oziroma največ 9 m do kapi, pritličje do 100 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine, na nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren, največja dopustna višina vidne fasade je lahko do dve polni etaži. 94. člen UREDITVENA ENOTA DVOJČKI IN VRSTNE HIŠE (dv)
(1)Merila in pogoji za stanovanjske objekte: – faktor zazidanosti (FZ) do 0,5; – v posamezni stanovanjski stavbi sta dopustni največ dve stanovanji; – odmiki: – najmanj 4 m v prečni smeri od regulacijske linije in meje sosednje zemljiške parcele oziroma; – manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem upravljavca javne površine oziroma lastnika sosednje zemljiške parcele ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta; – v vzdolžni smeri se objekti medsebojno lahko stikajo; – višina: – do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnemu zidu do 140 cm ali – do K+VP+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnemu zidu do 180 cm, kota pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom; – na nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren, največja dopustna višina vidne fasade je lahko do tri polne etaže; – streha: priporočljiv naklon 20°–25°; na območju planot Gore in Hrušice pa 35°–45°; – kritina: odtenki opečno rdeče barve, korčna ali druga kritina z drobno teksturo, kritina mora biti neodsevna. 95. člen UREDITVENA ENOTA VILE (vi)
(1)Merila in pogoji za stanovanjske objekte, terciarne in kvartarne dejavnosti: – faktor zazidanosti (FZ) do 0,3; – v posamezni vili so dopustna največ štiri stanovanja; – odmiki: – najmanj 4 m od regulacijske linije in meje sosednje zemljiške parcele oziroma meje zemljišča namenjenega gradnji; – manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem upravljavca javne površine oziroma lastnika sosednje zemljiške parcele ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta; – višina: – do K+P+1+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko do 80 cm; – ali do K+VP+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko do 180 cm, kota pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom; – na nagnjenem terenu lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren, dopustna največja višina vidne fasade je lahko do tri polne etaže.
(2)Nezahtevni in enostavni objekti: odmiki so določeni v pogojih za urbanistično oblikovanje, arhitekturno oblikovanje je določeno v pogojih za arhitekturno oblikovanje. 96. člen UREDITVENA ENOTA TRŠKA ZAZIDAVA (tz)
(1)Merila in pogoji za stanovanjske objekte, objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti: – faktor zazidanosti (FZ) do 0,5; – odmiki: – najmanj 4 m od regulacijske linije in meje sosednje zemljiške parcele oziroma meje zemljišča namenjenega gradnji; – manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem upravljavca javne površine oziroma lastnika sosednje zemljiške parcele ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta; – odmiki med objekti: – objekti na istem zemljišču namenjenemu gradnji se lahko stikajo z drugimi osnovnimi in spremljajočimi objekti; – objekti se lahko stikajo z objekti na sosednjih zemljiščih namenjenih gradnji v območjih kulturne dediščine in območjih obstoječih nizov strnjene zazidave; – tloris stanovanjske stavbe: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa najmanj 1:1,5, razen pri strnjenih stavbah v nizu, kjer navedeno razmerje ni pogoj; – višina: – do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnemu zidu je lahko do 140 cm ali – do K+P+M, pritličje pri vhodu

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.