Odlok o razglasitvi Grobišča Barbara rov v Hudi Jami za kulturni spomenik državnega pomena, stran 3507.

(1)Za ohranitev avtentičnosti celote, povečanje prepoznavnosti in zagotovitev primerne javne kulturne rabe se enota dediščine Huda jama – Grobišče Barbara rov (EŠD 30983) razglasi za kulturni spomenik državnega pomena (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

(2)Spomenik iz prejšnjega odstavka ima izjemen memorialni pomen za Republiko Slovenijo kot pomembna zgodovinska lokacija.

(3)Spomenik iz prvega odstavka tega člena je kulturni spomenik z zgodovinskimi vrednotami. 2. člen

(1)Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so: – opuščeni rudnik je s svojimi ohranjenimi sestavinami avtentičen kraj usmrtitve in grobišča vsaj 1410 vojnih ujetnikov in deloma civilistov konec maja in v začetku junija 1945; – opuščeni rudnik, ki je z delovanjem prenehal konec leta 1942, zaprt pa je bil maja 1944, predstavlja specifično izbiro prostora za necivilizirano dejanje povojnega poboja; – gre za redek primer načina prikritja množičnega poboja v rudniškem rovu z zasutjem in zazidavo dostopa do posmrtnih ostankov z več betonskimi in lesenimi pregradami; – sama dostopnost in prezentacija avtentičnega stanja rova in ostalin predstavljata močno simbolno sporočilnost, da resnice in neciviliziranih dejanj ni mogoče prikriti, kar je z vidika trenutnih družbeno-političnih razmer v Evropi aktualen poudarek; – ohranitev, ki jo bo omogočala razglasitev, in predstavitev vseh ohranjenih sestavin opuščenega rudnika omogočata pietetno in simbolno podoživljanje povojnih pobojev ter ohranjanje kolektivnega spomina na družbeno-politično dogajanje po koncu 2. svetovne vojne, ko je povojna oblast kruto obračunala z vojnimi ujetniki, civilisti in pripadniki slovenskih ter tujih oboroženih sil, ki so se med vojno borili proti jugoslovanski partizanski vojski in njenim zaveznikom; – prostor povojnih pobojev s sledovi poskusa prikrivanja teh dogodkov je dobro ohranjen; – prostor pobojev izpričuje necivilizacijski odnos do soljudi. S pietetnim pokopom žrtev in predstavitvijo avtentičnih krajev pobojev nove generacije kažejo drugačen, kulturno-civilizacijski odnos do preteklosti in ideologij z osrednjim sporočilom, da se kaj takega ne sme več ponoviti.

(2)Varovane sestavine spomenika so: – območje pred vhodom v rudnik z vsemi grajenimi sestavinami, potjo in brežinami ter nepozidan prostor; – vhod v rudnik; – rudniški rovi z obema krakoma in jaški; – vse strukturne sestavine jaškov in ostaline pregrad, še posebej na območju pobojev; – pogled na varovano območje; – sedanja namembnost kot spominski in pietetni prostor. 3. člen

(1)Spomenik obsega nepremičnine: parcele št. 494/4 (del), 496/7, 496/8, 496/9 (del), 497/2, vse k. o. 1028 SEDRAŽ.

(2)Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (datoteka z dne 27. marca 2022; izvorno merilo 1 : 2880) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000.

(3)Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

1. člen Za spomenik velja naslednji varstveni režim: – prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren pred vhodom v rudnik in v strukturo rudniških rovov, razen ko gre za vzpostavljanje avtentičnega stanja oziroma preprečevanja nevarnosti za obiskovalce; – prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi, razen če gre za obnovo obstoječih; – prepovedano je odstranjevati izvirne sestavine nekdanjega rudnika in drugih prvin, ki so del rudniškega sistema; – prepovedano je poglabljanje dna bližnjega vodotoka, razen interventnih posegov na vodotoku v primeru naravnih nesreč; – prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise, če niso povezani s prezentacijo spomenika; – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju; – ohranja se dosedanji način gospodarjenja na zunanjih zemljiščih; – prepovedano je graditi nove gozdne ceste in vlake; – prepovedana je uporaba za namene, ki niso v skladu s simbolno in pietetno pojavnostjo ter znanstveno, kulturno in didaktično vsebino spomenika; – preprečuje se (ponovna) zaraščanja, obvezna je redna košnja; – vzdržuje se sedanji koncept prezentacije ali po pridobitvi kulturnovarstvenega soglasja njegovo izboljšanje v materialih, tehnikah in zasnovi; – možne so postavitve novih ali nadomeščanje že dotrajanih informativnih in usmerjevalnih tabel v skladu z namenom spomenika.
2. člen Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi omogočiti javnosti predstavljanje in brezplačno dostopnost spomenika. Javni dostop ne sme ogrožati varovanih sestavin spomenika.
3. člen Za vse posege v spomenik je treba predhodno izpolniti kulturnovarstvene pogoje in pridobiti kulturnovarstveno soglasje zavoda, razen če zakon ne določa drugače.
4. člen

(1)Spomenik se označi s predpisano oznako skladno s predpisom, ki ureja označevanje kulturnih spomenikov, tako da ta ne krni zgodovinske podobe ali posameznih delov spomenika.

(2)Število in mikrolokacijo oznak določita v soglasju zavod in lastnik ali upravljavec.

1. člen Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino.
2. člen V skladu s tretjim odstavkom
3. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) se v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku
4. člena tega odloka. KONČNA DOLOČBA
5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije . Št. 00704-163/2022 Ljubljana, dne
6. aprila 2022 EVA 2022-3340-0014 Vlada Republike Slovenije Janez Janša predsednik Kazalo Na vrh