Odlok o razglasitvi Spominskega parka Manevrske strukture narodne zaščite v Kočevski Reki za kulturni spomenik državnega pomena, stran 3840.

(1)Za ohranitev avtentičnosti celote, povečanje prepoznavnosti in zagotovitev primerne javne kulturne rabe se enota dediščine Kočevska Reka – Spominski park Manevrske strukture narodne zaščite (EŠD 30482) razglasi za kulturni spomenik državnega pomena (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

(2)Spomenik iz prejšnjega odstavka ima izjemen memorialni pomen za Republiko Slovenijo kot pomembna zgodovinska lokacija.

(3)Spomenik iz prvega odstavka tega člena je kulturni spomenik z zgodovinskimi vrednotami. 2. člen

(1)Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so: – spominski park obeležuje avtentično lokacijo še ohranjenega kraja postroja, na kateri se je tik pred plebiscitom 17. decembra 1990 postrojila Manevrska struktura narodne zaščite (v nadaljnjem besedilu: MSNZ), kar velja za prvi postroj Slovenske vojske v samostojni Sloveniji; – čeprav materialna substanca in fizična pojavnost spominskega parka ne izpričujeta v celoti stanja na dan postroja leta 1990, ampak sta v veliki meri posledica ureditve spominskega parka ob petnajsti obletnici postroja MSNZ, gre za urejen spominski park z vsemi ustreznimi oblikovnimi prvinami, s katerimi so označeni pomen in vrednote tega dogodka; – spominski park na simboličen način obeležuje pomembno zgodovinsko dejstvo, označuje spomin na dogodek, ki je imel za zgodovino samostojne Slovenije pomembno vlogo v procesih osamosvajanja naše države in zato nosi močan simbolni pomen; – namen MSNZ je bil doseči konkretno bojno pripravljenost v določenem zgodovinskem kontekstu, to je v procesu osamosvojitve, ki je bila v tej fazi povsem negotova in brez pravih zagotovil, da bo sploh uspela. Zato je bila ta postrojitev v tako negotovem času moralna opora in tudi nazoren prikaz realne sile pod vodstvom novonastajajoče oblasti. Vse to sam dogodek, kateremu je posvečen park, postavlja v novo luč in označuje pomembno vrednoto osamosvojitvenih procesov naše države; – spominski park je zasnoval znan slovenski arhitekt Janez Lajovic s preprostimi, a premišljenimi oblikovnimi elementi, ki odražajo tedanje razmere in namen prostora, pri čemer zadržano oblikovanje in izbor materialov v celoti odražata zgodovinski značaj dogodka; – umestitev spominskega parka v širši prostor naselja Kočevska Reka ne posega v razmerja obstoječega stavbnega fonda in nepozidanega prostora, zato jo lahko označimo kot rešitev, ki upošteva danosti prostora, kar je v slovenski arhitekturno-oblikovalski ustvarjalnosti redek pojav; – smiselno omejena raba prostora za vsakoletno državno proslavo in druge dogodke kot obeležje pomembnega dogodka v slovenski osamosvojitveni zgodovini in vključenost postavitve obeležij so na simbolni ravni gradniki kolektivnega spomina o nastanku Slovenske vojske ter informacija za razumevanje določenega obdobja v slovenski zgodovini.

(2)Varovane sestavine spomenika so: – območje z vsemi grajenimi sestavinami, potmi, talna zasnova ter razmerja med grajenimi in nepozidanimi površinami, – vsi oblikovani elementi, – sedanja namembnost prostora kot kraj spomina, zlasti severni del kot prostor za prireditve in postroj ter spominski del parka z vsemi oblikovanimi elementi oziroma obeležji, – pogledi na varovano območje iz vseh smeri. 3. člen

(1)Spomenik obsega nepremičnine: parcele št. 14 (del), 15 (del), 18/3 (del), 3228/1 (del), 3228/13, 3228/6, 3228/7, 3228/8 (del), 824/2 (del), 824/3, 824/4 (del), 830/15, 8303, 8305, 8306 (del), 831/1, 831/3, 831/4, 832/3, 833/3, 834/3, vse k. o. 1590 Kočevska Reka.

(2)Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (datoteka z dne 27. marca 2022; izvorno merilo 1:2880) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.

(3)Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

1. člen Za spomenik velja naslednji varstveni režim: – prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren in v grajene strukture ter oblikovane elemente spominskega parka; – prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi, razen če gre za obnovo obstoječih; – prepovedano je odstranjevati izvirne sestavine in druge prvine, ki so del spomenika; – prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise, če niso povezani s prezentacijo spomenika; – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju; – ohranjata se dosedanji način gospodarjenja in raba zemljišč; – prepovedana je uporaba za namene, ki niso v skladu s simbolnim in spominskim pomenom ter znanstveno, kulturno in didaktično vsebino spomenika; – preprečuje se zaraščanja, obvezna je redna košnja; – vzdržuje se sedanji koncept prezentacije ali po pridobitvi kulturnovarstvenega soglasja njegovo izboljšanje v materialih, tehnikah in zasnovi; – možne so postavitve novih ali nadomeščanje že dotrajanih informativnih in usmerjevalnih tabel v skladu z namenom spomenika.
2. člen Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi omogočiti javnosti predstavljanje in brezplačno dostopnost spomenika. Javni dostop ne sme ogrožati varovanih sestavin spomenika.
3. člen Za vse posege v spomenik je treba predhodno izpolniti kulturnovarstvene pogoje in pridobiti kulturnovarstveno soglasje zavoda, razen če zakon ne določa drugače.
4. člen

(1)Spomenik se označi s predpisano oznako skladno s predpisom, ki ureja označevanje kulturnih spomenikov, tako da ta ne krni zgodovinske podobe ali posameznih delov spomenika.

(2)Število in mikrolokacijo oznak določita v soglasju zavod in lastnik ali upravljavec.

1. člen Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino.
2. člen V skladu s tretjim odstavkom
3. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) se v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku
4. člena tega odloka. KONČNA DOLOČBA
5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije . Št. 00704-172/2022 Ljubljana, dne
6. aprila 2022 EVA 2022-3340-0015 Vlada Republike Slovenije Janez Janša predsednik Kazalo Na vrh