Odlok o tretjih spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kočevje, stran 5911.

(1)Besedilo odloka o OPN

(2)Grafični prikazi OPN z naslednjo vsebino: Naslovnica Vsebina grafičnega dela OPN Strateški del OPN I. Zasnova prostorskega razvoja Občine Kočevje (M cca 1:85.000) II. Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:70:000) III. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M 1:70:000) IV. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:70:000) V. Prikaz okvirnih območij naselij, posamične poselitve ter odprtega prostora (M 1:70:000) VI. Usmeritve za razvoj v krajini krajine (M 1:70:000) Izvedbeni del OPN 2.11 Naslovni list in kazalo 2.12 Pregledna karta občine s prikazom namenske rabe na I. ravni in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, merilo 1:85.000 2.13 Pregledna karta Občine z razdelitvijo na liste in legenda, merilo 1:85.000 2.15 Grafični prikazi območij enot urejanja prostora, namenske rabe prostora II. ali III. ravni podrobnosti, prikaz ureditvenih območij naselij, drugih ureditvenih območij in območij za dolgoročni razvoj naselij, prikaz prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5000 2.16 Grafični prikazi območij enot urejanja prostora s prikazom gospodarske javne infrastrukture, prikaz ureditvenih območij naselij, drugih ureditvenih območij in območij za dolgoročni razvoj naselij, merilo 1:

1. II. PRILOGE OPN OPN Občine Kočevje ima naslednje priloge: 31 izvleček iz nadrejenih aktov 32 prikaz stanja prostora, ki vsebuje: – tekstualni del – grafične prikaze: 00 pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, M 1:50.000, 01 prikaz rabe prostora, M 1:5.000, 02 prikaz gospodarske javne infrastrukture, M 1:5.000, 03 prikaz varstvenih režimov: 03.a varstvo kulturne dediščine, M 1:5.000, 03.b ohranjanje narave, M 1:5.000, 03.c varstvo voda, M 1:5.000, 03.d območja za potrebe obrambe, M 1:5.000, 04 prikaz meje območja prostorskega akta, M 1:5.000, 33 strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta, 34 smernice in mnenja, 35 obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta, 36 povzetek za javnost, 37 okoljsko poročilo. III. DIGITALNI PODATKI OPN Digitalna vsebina OPN Občine Kočevje obsega digitalne datoteke posameznih sestavin grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki OPN. Digitalni grafični prikazi so izdelani in prikazani na geodetski podlogi zemljiškega katastrskega prikaza (ZKP, GURS 2022) v natančnosti merila 1:5000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo. Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki, vir: MOP,
4. II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA
5. člen V drugem odstavku
6. člena se spremeni ime
7. poglavja iz »Priloga: Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora« v »Prilogi: Priloga1_EO (enostavni objekti) in Priloga2_NO (nezahtevni objekti) po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora«
8. člen V prvi alineji tretjega odstavka
9. člena se spremeni pojem »razpršene gradnje, razpršene poselitve« v »posamične poselitve«.
10. člen Tretji odstavek
11. člena se spremeni tako, da se glasi: »Grafični prikazi OPN vsebujejo: – Strateški del: I. Zasnova prostorskega razvoja Občine Kočevje (M cca 1: 85.000) II. Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:70:000) III. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M 1:70:000) IV. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:70:000) V. Prikaz okvirnih območij naselij, posamične poselitve ter odprtega prostora (M 1:70:000) VI. Usmeritve za razvoj krajine (M 1:70:000) – Izvedbeni del:
12. Naslovni list in kazalo
13. Pregledna karta občine s prikazom namenske rabe na I. ravni in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:85:000)
14. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste in legenda (M 1:85:000)
15. Grafični prikaz območij enot urejanja prostora, namenske rabe prostora II in III. ravni podrobnosti, prikaz ureditvenih območij naselij, drugih ureditvenih območij, območij za dolgoročni razvoj naselij in prikaz prostorskih ureditvenih pogojev (M 1:5.000)
16. Grafični prikaz območij enot urejanja prostora s prikazom gospodarske javne infrastrukture, prikaz ureditvenih območij naselij, drugih ureditvenih območij in območij za dolgoročni razvoj naselij (M 1:5.000)
17. Prikaz prostorsko izvedbenih pogojev za prečne profile javnih cest na območju UZ Kočevje P1: Pregledna situacija javnih cest, za katere je določen prečni profil P2: Prečni profili javnih cest«
18. člen V
19. členu se spremeni zadnja alineja iz »UN: urbanistični načrt« v »UZ: urbanistična zasnova« ter dodajo naslednji pojmi: »– EKD: enota kulturne dediščine, – GCK20: gospodarska cona Kočevje 2020, – UZ: urbanistična zasnova, – ZKD: pristojna institucija za varstvo kulturne dediščine«.
20. člen V prvem odstavku
21. člena se spremeni
22. točka, ki se glasi: » Medsosedska ograja je ograja za lastne potrebe namenjena zagotavljanju zasebnosti oziroma omejevanju dostopa tretjih oseb na gradbeno parcelo.«
23. člen V prvem odstavku
24. člena se preštevilči zaporedje točk, in sicer od točke 21 do točke 52, in sicer navzgor za eno enoto tako, da se »točka
25. spremeni v 22, 22 v 23, 23 v 24, 24 v 25, 25 v 26, 26 v 27, 27 v 28, 28 v 29, 29 v 30, 30 v 31, 31 v 32, 32 v 33, 33 v 34, 34 v 35, 35 v 36, 36 v 37, 37 v 38, 38 v 39, 39 v 40, 40 v 41, 41 v 42, 42 v 43, 43 v 44, 44 v 45, 45 v 46, 46 v 47, 47 v 48, 48 v 49, 49 v 50, 50 v 51, 51 v 52.«
26. člen V prvem odstavku
27. člena se spremeni
28. točka, ki se glasi: » Varovalna ograja je namenjena fizičnemu varovanju objektov in površin v katerih se opravlja dejavnost – industrijskih, poslovnih in nestanovanjskih objektih, vojaških objektih, varovanju avtocest ali drugih javnih cest, železnic, smučišč in drugih površin. Višino varovalne ograje je, npr. v sklopu športnih igrišč; mogoče opredeliti s projektom za gradbeno dovoljenje.«
29. člen V prvem odstavku
30. člena se preštevilči zaporedje točk, in sicer od točke 52 do točke 57, in sicer navzgor za dve enoti tako, da se »točka 52 spremeni v 54, 53 v 55, 54 v 56, 55 v 57, 56 v 58, 57 v 59.«
31. člen V prvem odstavku
32. člena se spremeni pojem »razpršene poselitve« v pojem »posamične poselitve«.
33. člen V tretji alineji devetega odstavka
34. člena se spremeni pojem »razpršene gradnje« v pojem »posamične poselitve«.
35. člen V
36. členu se v tretjem odstavku za zadnjim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Z namenom izboljšanja dostopnosti naselij in krajine se načrtuje osi prehodnosti prostora, v okviru katerih se omogoči izvedbo peš in kolesarskih rekreacijskih poti, ki povezujejo točke interesa in omogočajo dejavnosti rekreacije prebivalcev.«
37. člen V
38. členu se v petem odstavku spremeni pojem »razpršene gradnje« v pojem »posamične poselitve«.
39. člen V
40. členu se doda nov, trinajsti odstavek, ki se glasi: »Razvoj območij rekreacije predstavlja pomembno podporo javnega zdravja ljudi. Zato naj se prostor načrtuje v skladu z vidikom spodbujanja telesne dejavnosti prebivalstva. Razvoj območij se omogoča z zagotavljanjem prostorskih možnosti za ureditev grajenih in odprtih območij rekreacije in rekreacijskih poti v navezavi na kulturno krajino, zelene in obvodne površine ter poselitvena območja.«
41. člen V
42. členu se doda nov, štirinajsti odstavek, ki se glasi: »Ob prostorskem razvoju naj se gradi tudi trajnostno in učinkovita raba mineralnih surovin.«
43. člen V
44. členu se v tretjem odstavku spremeni drugi stavek, da se glasi: »Večje gospodarske cone se tudi v prihodnjem prostorskem razvoju koncentrirajo na območju Kočevja (obstoječe LIK, LIK I in LIK II, ter nova GCK20, zatem obstoječa Melamin in Itas), v navezavi na pomembnejše prometne povezave – regionalne ceste, predvideno obvoznico in
45. a razvojno os ter železnico.«
46. člen V
47. členu se v tretjem odstavku spremeni sedmi stavek, da se glasi: »Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti se upošteva tudi njihova združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora ter predvidene povezave za pešce in kolesarje v širšem območju.«
48. člen V
49. členu se v petem odstavku spremeni tretji stavek, da se glasi: »Pri tem se poleg varstvenih omejitev upoštevajo tudi merila za kakovostno bivanje, kot so dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, dostopnost zelenih površin in javnega odprtega prostora, javni promet, združljivost z drugimi dejavnostmi, osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje in podobno.«
50. člen V
51. členu se v šestem odstavku spremeni drugi stavek, da se glasi: »Ohranjajo in prenavljajo se obstoječe ter spodbujajo nove ureditve za te dejavnosti, vključno z zelenimi površinami in drugimi odprtimi javnimi prostori, vse s ciljem doseganja visoke kakovosti oskrbe prebivalcev, spodbujanje aktivnega življenjskega sloga, pa tudi oblikovanja ustreznih programov za nadgrajevanje prepoznavnosti Kočevja kot regionalnega središča, ki se razvija v nacionalno središče.«
52. člen V
53. členu se v sedmem odstavku spremeni zadnji stavek, da se glasi: »Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti se upoštevajo varstveni režimi in usmeritve za ohranjanje varovanih območij narave v prostoru, prepoznavne naravne in ustvarjene kakovosti krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve, usmeritve zelenega sistema ter varstvo virov za razvoj drugih dejavnosti v prostoru.«
54. člen V
55. členu se doda deveti odstavek, ki se glasi: »Ohranjajo in razvijajo se prostorske možnosti za vzpostavljanje zelenega sistema (ali zelene infrastrukture) občine, s katerim se opredeli medsebojno povezano in iz naselij dobro dostopno omrežje območij za rekreacijo in druge oblike telesnih dejavnosti v zunanjem prostoru, ki pomembno prispevajo k zagotavljanju javnega zdravja. V okviru zelenega sistema se območja opredelijo tako zelene površine v namenski rabi kot tudi rekreacijsko pomembna območja gozdov, obvodnih prostorov in kmetijske kulturne krajine, območja pomembna s stališča varovanj in krepitve ekosistemskih storitev, vključno z vidiki prispevanja k morfoloških kakovosti, podobe in identitete naselij in krajine.«
56. člen V
57. členu se doda nov deseti odstavek, ki se glasi: »Poselitev, zlasti v mestih in primestnih naseljih, naj se usmerja stran od večjih vodotokov, medtem naj se ob vodotokih ustvarja kvaliteten prostor in privlačna obvodna krajina, ki naj bo prednostno namenjena javni rabi.«
58. člen V
59. členu se v četrtem odstavku doda zadnji stavek, ki se glasi: »V naseljih se z ureditvami zagotovi izboljšanje varnosti pešcev in kolesarjev.«
60. člen V
61. členu se v petem odstavku spremeni prvi stavek, da se glasi: »Vzpostavi se od motoriziranega prometa ločeno omrežje rekreacijskih poti, ki se bo navezalo na obstoječa in načrtovana omrežja, s čimer se bo izboljšala dostopnost vasi in se bo spodbujala telesna dejavnost prebivalcev. Hkrati bodo povečani potenciali občine za turizem in prostočasne dejavnosti, ki se pomembno povezujejo s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.«
62. člen V
63. členu se v šestem odstavku doda zadnji stavek, ki se glasi: »Vzpostavi se podaljšanje železniškega tira za tovorni promet v novo gospodarsko cono Kočevje.«
64. člen V
65. členu se v drugem odstavku doda zadnji stavek, ki se glasi: »Na območju dediščinske kulturne krajine se pri kmetovanju upošteva in vzpodbuja ohranjanje značilnih kmetijskih vzorcev in tradicionalne parcelne strukture.«
66. člen V
67. členu se v tretjem odstavku za besedo »kmetijah« doda »in kmetijskih zemljiščih«.
68. člen V
69. členu se v četrtem odstavku spremeni zadnji stavek, ki se glasi: »Gozdovi in kmetijska zemljišča na območju Kočevja in drugih naselij, ki imajo poseben pomen s stališča zagotavljanja rekreacije in kakovosti okolja se urejajo kot integralni deli zelenega sistema mesta.«
70. člen V
71. členu se v šestem odstavku spremeni pojem »razpršene« poselitve« v pojem »posamične« poselitve.
72. člen V
73. člen se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »Nova gospodarska cona GCK20 se poveže na predvideno 3a razvojno os – vzhodno obvoznico. V sklopu prve izvedbe prvih dveh etap izgradnje GCK20 se prenovi tudi prometna mreža v smislu prometne varnosti na tem območju in ukrepi trajnostne mobilnosti ki bodo zmanjšali emisije v zrak iz cestnega prometa, kot. npr. povezava s kolesarskim omrežjem, javni prevoz ipd.«
74. člen V
75. člen se doda osmi odstavek, ki se glasi: »Do pričetka priprav za izvedbo etap GCK20 od 1c do 1g in vključitve v promet 3a razvojne osi naj se prometne ureditve revidirajo v skladu z novo prometno študijo za območje mesta Kočevje.«
76. člen V
77. členu se v prvem odstavku v prvem stavku briše del prvega stavka »... ki služi pretežno tovornemu prometu …« ter briše del zadnjega stavka: »… in v povečanje možnosti izkoriščanja proge za namen potniškega prometa, zaradi česar je potrebna tudi obnova postajne infrastrukture.« Besedilo prvega odstavka se dopolni tako, da se glasi: »Do občinskega središča Kočevje je speljana regionalna enotirna neelektrificirana železniška proga (Ljubljana)–Grosuplje–Kočevje, na kateri se odvija tovorni in potniški promet. Za zagotovitev ustreznih voznih lastnosti je potrebna sanacija in rekonstrukcija proge. V sklopu modernizacije odseka železniške proge Ribnica–Kočevje je bila izvedena nadgradnja železniške proge in zagotovitev kategorije proge D4 (225kN/os, 80kN/m), obnova železniške postaje Kočevje (z novim pokritim otočnim peronom, prenovljenim postajnim poslopjem, novo nakladalno klančino, parkirišče) in obnova postajališča Stara Cerkev (z novim peronom z zavetiščem, novim parkiriščem in razsvetljavo) za namen potniškega prometa. V sklopu tretje faze izvedba signalnovarnostnih in telekomunikacijskih del. V smislu zagotavljanja trajnostnega razvoja se razvoj usmeri v elektrifikacijo proge.«
78. člen V
79. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Uredi se podaljšanje železniške proge za napajanje gospodarske cone GCK20 (izvedbeni del).«
80. člen V
81. členu se v drugem odstavku doda tretji stavek, ki se glasi: »Pri načrtovanju poti za pešce in kolesarje je prioriteta varnost pešcev in kolesarjev, zato se vedno preveri tudi možnost načrtovanja izven cestnega omrežja oziroma se spodbuja načrtovanje poti, ki so prostorsko ločene od motoriziranega prometa.«
82. člen V
83. členu se doda nov deveti odstavek, ki se glasi: »Vzpostavljeno je kolesarsko omrežje (Kolu) namenjeno izposoji mestnih koles, ki zajema sedem postajališč. Te so urejene v mestu Kočevje pri železniški postaji, Občini, športni dvorani, avtobusni postaji, zdravstvenem domu in v naselju Dolga vas. V sklopu širitve omrežja sta predvideni dve novi postajališči in sicer ob TICu pri Camp Jezero in v vaškem Jedru Dolge vasi »Kobel«.«
84. člen V
85. členu se doda nov deseti odstavek, ki se glasi: »Predvideni Kolesarski center naj bo s kolesarskimi stezami povezan z okoliškimi naselji.«
86. člen V
87. členu se v prvem odstavku doda tretji stavek, ki se glasi: »Spodbuja se načrtovanje območij parkiranja, ki z več- funkcionalnim značajem ureditev omogočajo izvajanje drugih dejavnosti.«
88. člen V
89. členu se v prvem odstavku doda drugi stavek, ki se glasi: »Za zagotovitev varnega dostopa se načrtuje urejene peš in kolesarske povezave iz naselij do avtobusnih postajališč.«
90. člen V
91. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »V občini so organizirani brezplačni prevozi za starejše občane katere izvaja Zavod Sopotnik.«
92. člen V
93. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Predvidi se linijska mreža javnega avtobusnega potniškega prometa.«
94. člen V
95. člen se doda nov trinajsti odstavek, ki se glasi: »V zvezi z obveznostjo priključevanja objektov na daljinske sisteme oskrbe s toploto ali zemeljskim plinom, kjer je to mogoče, je treba upoštevati tudi določila Lokalnega energetskega koncepta Občine Kočevje in predpisov v zvezi z načini ogrevanja na območju Občine Kočevje.«
96. člen V
97. členu se v osmem odstavku briše del besedila drugega stavka, ki sledi »… se praviloma ne načrtujejo …«. Celotno besedilo osmega odstavka se dopolni tako, da se glasi: »Pri gradnji čistilnih naprav se zaradi ranljivosti podzemnih voda zagotovi najvišja možna stopnja čiščenja. Izpusti iz čistilnih naprav ni dovoljeno umeščati neposredno v ponore in podzemske jame. Na iztoku iz čistilnih naprav se zagotovi merilno mesto za nadzor kakovosti očiščene vode. Čistilne naprave se locirajo v takšni oddaljenosti od vodotokov, da se zagotovi ohranjanje brežin in strug vodotokov. Pred iztokom iz čistilnih naprav v vodotoke je potrebno zagotoviti najmanj terciarno čiščenje odpadnih voda (npr. čistilna naprava na principu osmoze ali druga ustrezna tehnologija oziroma ČN dopolnjena z rastlinsko čistilno napravo). Učinek čiščenja odpadnih voda mora biti zadovoljiv (da voda na iztoku iz ČN ni prekomerno onesnažena z razgradljivimi organskimi snovmi).«
98. člen V
99. člen se doda nov deseti odstavek, ki se glasi: »Zaradi varovanja kraškega podzemlja, predvsem varovanega habitatnega tipa HT_8310 Jame, ki niso odprte za javnost in močerila (Proteus anguinus) ter drobnovratnika (Leptodirus hochenwarti), naj se odvajanje in čiščenje odpadnih voda ureja skladno z zahtevami Programa upravljanja območij Natura 2000 za ohranjanje HT_8310, močerila in drobnovratnika.«
100. člen V
101. člen se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi: »Odvajanje in čiščenje komunalnih, industrijskih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in s predpisi s področja varstva okolja. Učinek čiščenja odpadnih voda na ČN mora biti tak, da se v ponikovalno polje ali v vodotoke odvaja le biološko, fizikalno in kemijsko neoporečne vode.«
102. člen V
103. členu se briše besedilo četrtega odstavka »Na območjih gibanja medveda, kjer največkrat prihaja do konfliktov z rjavim medvedom, se namestijo zabojniki za odpadke z varovalom, ki medvedom preprečuje odpiranje zabojnika.« Nadomesti se ga tako, da se glasi: »V naseljih Gorenje, Konca vas, Koblarji, Breg, Mahovnik, Spodnji Cvišlerji, Zgornji Cvišlerji, Onek, Mačkovec, Čeplje, Laze pri Predgradu, Spodnji Log, Dolnja Briga, Koče, Novi Lazi, Morava, Željne, Črni Potok, Zajčje Polje, Kočarji, Rajndol, Nemška Loka so dopustni le medo-varni smetnjaki. Odlaganje odpadkov se uredi na podlagi predlogov lokacij v okviru projekta DeGoMe tako, da je dostop rjavemu medvedu onemogočen (npr. z montažo zabojnikov z varovalom, ki medvedom preprečuje odpiranje).«
104. člen V
105. členu se spremeni tretji odstavek tako, da se na koncu doda novo besedilo, ki se glasi: »Če je v sklopu izdelave ocene trajnostnega potenciala obnovljivih virov energije potrebno izvajati posege v prostor, pri tem skladno z zakonodajo strokovno sodeluje tudi organizacija, pristojna za ohranjanje narave.«
106. člen V
107. členu se spremeni peti odstavek, da se glasi: »Za vsa območja občine, še posebej pa za poselitev izven naselij, se spodbuja opremljanje stavb z napravami za izkoriščanje obnovljivih virov energije z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.«
108. člen V
109. členu se v šestem odstavku doda zadnji stavek, ki se glasi: »Pri vseh novogradnjah in pri obstoječih termoelektrarnah ter pri vseh večjih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje se preveri možnost soproizvodnje.«
110. člen V
111. členu se izbriše celoten osmi odstavek.
112. člen V
113. členu se po sedmem odstavku preštevilči zaporedje odstavkov (za eno navzdol).
114. člen V
115. členu se v desetem odstavku doda zadnji stavek, ki se glasi: »Sistem prenosnega omrežja napetosti 110 kV in več se načrtuje in dograjuje tako, da omogoča vključitev novih proizvodnih virov.«
116. člen V
117. členu se v štirinajstem odstavku doda prvi stavek, ki se glasi: »Pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami.«
118. člen V
119. členu se doda nov petnajsti odstavek, ki se glasi: »Z namenom smotrne rabe prostora je treba nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije v čim večji meri načrtovati na lokacijah obstoječih sistemov in na degradiranih območjih proizvodnih dejavnosti, zlasti kot: – naprave, ki povečujejo izkoristek obstoječih naprav, – nove sisteme za proizvodnjo električne energije, ki nadomestijo obstoječe sisteme, – nove sisteme za proizvodnjo električne energije, ki se umeščajo ob obstoječih in v čim večji meri izkoriščajo objekte in naprave obstoječih sistemov.«
120. člen V
121. člen se dodajo šestnajsti, sedemnajsti in osemnajsti odstavek, ki se glasijo: »

(16)Pri načrtovanju je potrebno upoštevati Lokalni energetski koncept Občine Kočevje.

(17)Na naravnih vrednotah z visoko stopnjo ohranjenosti se ne načrtuje in umešča malih hidroelektrarn. Obstoječa stavbna zemljišča na lokacijah nekdanjih mlinov in žag se lahko izkoristi za male hidroelektrarne, če njihova ureditev ne pomeni bistvenih sprememb v hidroloških in morfoloških lastnosti naravne vrednote (bistveni sta npr. spremembi: gradnja novih jezov na mestu povsem porušenih ali nadvišanje obstoječih jezov).

(18)Pri obnovi obstoječih in načrtovanju novih zračnih vodov se prevzemajo vsi potrebi tehnični ukrepi za postavitev pticam prijaznih vodov, ki preprečujejo elektro udare in pogine ptic.«

1. člen V
2. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Za dostop do storitev elektronskih komunikacij se zagotovi pogoje za nadgradnjo omrežij. Umeščanje baznih postaj v prostor je potrebno skrbno načrtovati iz vidika pokrivanja območij s signalom, še posebej na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.«
3. člen V
4. členu se v tretjem odstavku spremeni pojem »razpršena počitniška gradnja« v pojem »posamična počitniška poselitev«.
5. člen V
6. členu se deveti odstavek spremni tako, da se glasi: »Pred prenovo cerkva in drugih starejših objektov je treba preveriti prisotnost netopirjev. V primeru potrditve njihove prisotnosti je treba načrtovanje in izvedbo del predhodno uskladiti z organizacijo pristojno za ohranjanje narave.«
7. člen V
8. členu se dodajo deseti, enajsti in dvanajsti odstavek, ki se glasijo: »

(10)Prenovo je treba načrtovati tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in materialov.

(11)Prenovo mora spremljati energetska sanacija stavb, kar pomeni: ustrezno toplotno zaščito; gradnjo skupnih energetsko varčnih ogrevalnih sistemov in prednostno uporabo obnovljivih virov energije ter zmerno zgoščevanje poselitve z umeščanjem novih gradenj, kjer razpored stavb, njihova orientacija in razmiki omogočajo racionalno razvodno omrežje,dobro osončenje in zmanjšanje potrebe po hlajenju. Pri stavbah, ki so kulturna dediščina ali stavbah, ki so v območju kulturne dediščine, se je potrebno predhodno uskladiti s pristojnim ZVKDS.

(12)Pri prenovi se vzpodbujata namestitev zbiralnikov sončne energije za pridobivanje električne energije in ogrevanje sanitarne vode ter izraba padavinske vode v sanitarne namene. Namestitev vidne energetske infrastrukture, kot so zbiralniki sončne energije na strehah objektov in v naseljih, na kulturnih spomenikih ni dopustna. Na EKD so dopustni, če se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo.«

1. člen V
2. členu se v petem odstavku spremeni pojem »razpršene« v pojem »posamične poselitve«.
3. člen V
4. členu se v drugem odstavku za tretjim stavkom doda nov četrti stavek, ki se glasi: »V območja proizvodnih dejavnosti se lahko kot dopolnilne dejavnosti umestijo zlasti trgovine ter druga skladiščno-prodajna in predelovalna dejavnost, manjše obrtne dejavnosti, tovarniške trgovine in komunalne dejavnosti.«
5. člen V
6. členu se v drugem odstavku doda zadnji stavek, ki se glasi: »Industrijska območja se načrtuje skladno z usmeritvami širšega koncepta razvoja, vključno z upoštevanjem vidikov zagotavljanja zelenega sistema občine (členitve, vzpostavljanje povezav, vizualnih in drugih barier itd.).«
7. člen V
8. členu se v četrtem odstavku doda zadnji stavek, ki se glasi: »Območja, ki so namenjena samo stanovanjem, se praviloma ne načrtujejo neposredno ob območjih proizvodnih dejavnosti, območjih energetske infrastrukture in površin drugih območij, zlasti nakupovalnih središč in zabaviščnih parkov.«
9. člen V
10. členu se v šestem odstavku spremeni pojem »razpršene gradnje« v pojem »posamične poselitve«.
11. člen V besedilu naslova točke 2.5.2 se spremeni pojem »razpršene« v pojem »posamične« poselitve, tako da se besedilo v naslovu glasi: »2.5.2 Območja posamične poselitve in ureditev zunaj naselij«
12. člen V
13. členu se v naslovu člena ter v prvem, drugem in tretjem odstavku spremeni pojem »razpršene« v pojem »posamične« poselitve.
14. člen V
15. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Območje posamične poselitve je nastalo z redefinicijo naselja Vrbovec, po njegovi radikalni depopulaciji. Sicer pa se posamične enote posamične poselitve pojavljajo v gozdnih območjih Kočevskega Roga, Goteniške gore, Goteniške doline, Briške doline in Poljanske doline z Obkolpjem.« V
16. členu se drugi odstavek spremeni tako da se glasi: »Na območju skoraj celotne občine se je kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovala posamična poselitev kot zaokrožena območja zaselkov in posamičnih kmetij, ki se ohranjajo, prenavljajo in zaokrožajo.« V
17. členu se v tretjem odstavku se spremeni pojem »razpršene« v pojem »posamične poselitve«. V
18. členu se v četrtem odstavku spremeni zadnja alineja, ki se razdeli na dve alineji ki se glasita: »– turistični in gostinski objekti, – rekreacijski in športni objekti.«
19. člen V
20. členu se v naslovu člena, ter v prvem in četrtem odstavku spremeni pojem »razpršena poselitev« v pojem »posamična poselitev« ter »razpršene poselitve« v »posamične poselitve«.
21. člen V
22. členu se »razpršena gradnja« briše, prav tako se briše prvi odstavek »

(1)Na območju občine se razpršena gradnja …« in del drugega odstavka »

(2)… in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih …«. Določila se priključijo 34. členu kot novi deseti, enajsti, dvanajsti in trinajsti odstavek tako, da se nadaljevanje člena glasi: »

(10)Posamična poselitev se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij.

(11)Območja posamične poselitve pri Vrbovcu, Mačkovcu in Dolu pri Predgradu ter druga manjša območja razpršene gradnje se sanirajo, tako da se vključijo v naselja in opremijo z manjkajočo gospodarsko javno infrastrukturo.

(12)Na območjih posamične poselitve se gradnja novih objektov ne načrtuje, razen če gre za morfološko in funkcionalno zgoščanje ob poteh, na križiščih ali na območjih, kjer je mogoče izoblikovati jedra te poselitve, kjer je to skladno s shemo prostorskega razvoja naselja ter ob pogoju dobre dostopnosti. Pri zgoščevanju in zaokroževanju se upošteva skladnost meja urbanih struktur v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini.

(13)Zgošča in zaokroža se predvsem tiste posamične poselitve, ki imajo možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet. Pri zgoščevanju in zaokroževanju se upošteva skladnost meja urbanih struktur v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini.«

1. člen Poglavje 2.6 Koncepti prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt se preimenuje v: 2.6 Koncepti prostorskega razvoja urbanih središč, za katera so izdelane urbanistične zasnove
2. člen V
3. členu se drugemu odstavku za zadnjim stavkom doda besedilo, ki se glasi: »… Ob izgradnji obvoznice je potrebna izvedba načrta krajinske arhitekture, ki mora vsebovati oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa ter rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenitvijo prostih površin v obcestnem prostoru. Pri umestitvi obvoznice naj se upoštevajo omilitveni ukrepi v prostor umešča na način, da čim manj posega v varovana območja in kvalifikacijske gozdne habitatne tipe ter na območja naravnih vrednot (vključno z jamami). Pri umeščanju v prostor in podrobnejšem načrtovanju je potrebno zagotoviti koridorsko povezljivost habitatov za velike zveri, divjad in druge sesalce ter za dvoživke (na območju znanih oziroma pričakovanih črnih točk).«
4. člen V
5. členu se v tretjem odstavku v zadnji alineji doda zadnji stavek, ki se glasi: »Z ustreznim urejanjem in vzdrževanjem teh prostorov se izboljšuje kakovosti bivalnega okolja, prebivalcem omogoča njihova vsakdanja uporaba, kar spodbuja aktiven življenjski slog in prispeva k javnemu zdravju.«
6. člen V
7. členu se v četrtem odstavku spremeni prva alineja, da se glasi: »Proizvodnja ostane temelj razvoja in gospodarske uspešnosti mesta in občine. Moteča industrija in območje komunalnih storitev v centru se sčasoma preselijo na primernejše lokacije v gospodarske cone v severnem delu mesta. Omogočajo se pogoji za razvoj teh dejavnosti (dostopnost za tovorni, železniški in javni promet).«
8. člen V
9. členu se v četrtem odstavku spremeni druga alineja, da se glasi: »– Območje severno od jedra mesta se delno nameni predvsem razvoju gospodarskih con gospodarskega območja (LIK, Podjetniško naselje Kočevje, GCK20), delno pa razvoju turističnih in športno-rekreacijskih programov na območju Kočevskega jezera. Območja v bližini mestnega jedra se namenjajo predvsem bivanju. GCK20 (izvedbeni del) se razvija fazno še po izgradnji obvoznice. Pri presoji gospodarske cone na izvedbenem nivoju je potrebno preveriti stanje kvalifikacijskih vrst/HT oziroma morebitno novo conacijo ter ustrezno oblikovati omilitvene ukrepe, da do poslabšanja stanja kvalifikacijskih vrst/HT ne bo prišlo. Upoštevati je potrebno kumulativen vpliv na celotnem Natura 2000 območju. V primeru nadaljnje širitve Gospodarske cone Kočevje oziroma pri načrtovanju drugih posegov v prostor je potrebno ohraniti sklenjene gozdne površine med Gospodarsko cono Kočevje (strateški in izvedbeni del) in poselitvenimi območji naselij Klinja vas in Gorenje. Na območju gospodarskih con oziroma za širitev le teh (Gospodarska cona Kočevje) naj se upoštevajo omilitveni ukrepi za preprečevanja vsakršnega izlitja ali ponikanja onesnaževal (industrijske odpadne vode, padavinske odpadne vode, gasilna voda, nevarne snovi v primeru delovnih nesreč ipd.) v podzemne vode. Skladišča okolju nevarnih snovi, deponije odpadkov, proizvodne dejavnosti z močno obremenjenimi industrijskimi vodami in podobne dejavnosti, ki so potencialno nevarne za vodno okolje, niso dopustne.«
10. člen V
11. členu se v četrtem odstavku spremeni tretja alineja, da se glasi: »– Degradirana območja (gospodarske cone Melamin, nekdanji Avto Kočevje, Itas, rudniška separacija, betonarna pri LIK-u idr. in neurejeno vrtičkarsko naselje ter romska naselja) se razvijajo iz vzpostavljenih produkcijskih resursov oziroma postopoma preuredijo bodisi z umeščanjem novih programov s poudarjenim urbanotvornim značajem, s komunalnim opremljanjem, rekreacijski in športni objekti.«
12. člen V
13. členu se v četrtem odstavku spremeni četrta alineja, da se glasi: »tako da se zagotovita boljša izkoriščenost prostora in ustreznejša podoba urbane strukture. V okviru njihove sanacije in prenove se zagotovi tudi zadostne javno dostopne zelene površine, vzpostavi prehodnost in varne povezave s sosednjimi območji za pešce in kolesarje. Posebno degradirano območje je širše območje Kočevskega jezera, ki je potrebno celovite sanacije in ustrezne izrabe, ki bo temeljila na varovanju in krepitvi krajinskih kakovosti.«
14. člen V
15. členu se v petem odstavku doda četrta alineja, ki se glasi: »Opredelijo se elementi in povezave, ki predstavljajo pomembne elemente zelenega sistema (zelene infrastrukture) na nivoju občine in regije.«
16. člen V
17. členu se v devetem odstavku spremeni izraz »urbanističnega načrta« v »urbanistične zasnove« ter spremeni določilo iz prvega stavka tako, da sledi: »Oskrba z električno energijo občine poteka prek prenosnih elektroenergetskih daljnovodov DV 110 kV Ribnica–Kočevje in DV 110 kV Kočevje-Hudo. Distribucija električne energije na območju Občine Kočevje …«
18. člen V
19. členu se v petem odstavku doda zadnji stavek prve alineje, ki se glasi: »Povezovalne poti se uredi izven cest oziroma se ceste uredi z režimom za ostale uporabnike.«
20. člen V
21. členu se v sedmem odstavku spremeni izraz »urbanističnega načrta« v »urbanistične zasnove«.
22. člen V
23. členu se v četrtem odstavku v osmi alineji doda tekst, da se ta glasi: »Ureja in širi se pokopališče v Konca vasi in do njega zagotovi varna dostopnost za pešce in kolesarje.«
24. člen V
25. členu se v deveti točki doda zadnji stavek, ki se glasi: »Vzpodbuja se uporaba in prenova obstoječih tradicionalnih kmetijskih objektov. Novi kmetijski objekti naj bodo oblikovani skladno s tradicionalnimi značilnostmi prostora.«
26. člen V
27. členu se v četrtem odstavku na koncu zadnjega stavka doda tekst, da se ta glasi: »Poleg z odloki razglašenih in zavarovanih gozdov s posebnim namenom se v OPN kot gozdovi s posebnim namenom opredelijo tudi drugi gozdovi in gozdni otoki, predvsem taki, ki imajo funkcijo mestnih oziroma primestnih gozdov (npr. pri Mlaki pri Kočevju, na območju Mestnega loga ipd.) in so ključnega pomena za telesno aktivnost urbanega prebivalstva in/ali razvoj turistične ponudbe. Obravnava se jih kot območja so-rabe s stališča rekreacije za katera veljajo posebne usmeritve s stališča zelenega sistema, ki opredeljujejo podrobnejše vidike javne dostopnosti kot tudi načine so-urejanja in so-vzdrževanja s stališča občine.«
28. člen V
29. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Razvijajo se turistične in prostočasne dejavnosti kot ena temeljnih strateških usmeritev za gospodarski razvoj in za dvig bivalnih kakovosti, tako da bo občina postala kakovostno, uveljavljeno, privlačno in prepoznavno območje bivanja ter rekreacijske in turistične ponudbe. Razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti temelji na naravnih (ohranjenost narave in neonesnaženost okolja, kvalitetne prvine naravnega okolja ipd.) ter ustvarjenih danostih (obstoječe turistične točke in ureditve, objekti in območja kulturne dediščine, tradicionalna kulturna krajina in kmetijstvo ipd.). V vplivnih območjih naselij se potrebe prebivalcev obravnava prednostno in vse ureditve za prostočasne dejavnosti zasnuje tudi kot javno dostopne za prebivalce teh naselij.«
30. člen V
31. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita: »

(2)Ohranjajo se pridobivalni prostori s podeljeno rudarsko pravico za tehnični kamen – dolomit (Mozelj I in II, Kočevska Reka, Koprivnik in Laze) in tehnični kamen – apnenec (Čeplje in Peskokop Mala gora).

(3)V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah se zagotovi izdelava vsakokratnih strokovnih prostorskih preveritev in utemeljitev ter določitev ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov ter za sprotno in končno sanacijo, prouči se možnost in smotrnost opredelitve novega območja za izkoriščanje mineralnih surovin. Na območju širitev peskokopa Mala Gora se bo pridobivanje kamnine izvaja fazno. Sečnja gozda naj se skladno s tem izvaja postopno in v skladu z napredovanjem eksploatacijskih del. Izkoriščene površine naj se sproti sanirajo in rekultivirajo na način, da se ponovno vzpostavi gozdna vegetacija. Po zaključku posameznih faz eksploatacije je treba vzpostaviti čim bolj naravno stanje. Sprejemljivost širitve peskokopa Mala Gora se naj v nadaljevanju presoja na izvedbenem nivoju plana na podlagi zadnjih dostopnih podatkov o gozdnih funkcijah in trendih habitatnih tipov.«

1. člen V
2. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Vse nelegalne in neperspektivne površinske kope, ki še niso samosanirani, je potrebno izvesti sanacijo.«
3. člen V
4. členu se v četrtem odstavku na koncu zadnjega stavka doda tekst, ki se glasi: »… Objektov vodne infrastrukture in drugih objektov na vodotokih, ki niso več v funkciji, se ne obnavlja in se jih prepusti delovanju vode razen v primerih iz
5. člena tega odloka.«
6. člen V
7. členu se sedma točka spremeni tako, da se ta glasi: »Varstvo pred škodljivim delovanjem voda: Zagotavlja se varnost naselij in infrastrukture pred visokimi vodami ter pri tem uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retenzijske površine in mokrišča, vode se zadržuje v povirnem delu.« V
8. členu se doda
9. točka, ki se glasi: »Jugovzhodni del občine nahaja v vplivnem območju kopalnih voda Kolpa, Prelesje-Kot. Celotna občina pa se nahaja v prispevnem območju kopalnih voda Kolpe in Sodevcev ter prispevnem območju kopalnih voda Krke in Straže.«
10. člen V
11. členu se prva točka dopolni tako, da se glasi: »Vodovarstvena območja zajetij pitne vode so: Mala gora, Rebrski studenec I in II, Pod Stojno 1, Rožni studenec, VS-1 in VS-2, RS-1/88, Gotenica 1 in 2, Cvišlerji, Mačkovec I in II, Koprivnik, K-1/89, Mrzli studenec I in II, Livold, Kačji potok, Rajndol – rezervni vodni vir, Pod skalo KR-5 Kočevska Reka, KR-6 Kočevska Reka, Mokri potok 1 in 2, Novi lazi, Spodnji potok, Borovec, Gornja Briga, Veliki Mošenik, Mali Mošenik, Knežja Lipa, KL-1/93, Izvir Brezovica – rezervni vodni vir, B-1 pri Brezovici, B-1/89, SL-1/90, L-1/97, Dol 1 in Dol 2, Dolski Potok 1, 2, Dol-Predgrad – rezervni vodni vir, Željne in Željne I, VD-1 v Dolu in VD-2 v Dolu, S-1/89 pri Seču – rezervni vodni vir in SB-1/18 Spodnja Bilpa.«
12. člen V
13. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Sanacije nelegalnih in neperspektivnih opuščenih površinskih kopov (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin): Nelegalni in neperspektivni kopi v občini se evidentirajo in sanirajo z uvedbo ustrezne nadomestne rabe prostora ali pa s prepuščanjem naravni sukcesiji. Prednostno se sanirajo površinski kopi v bližini naselij in dediščinskih območij. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.«
14. člen V
15. členu se drugi odstavek spremeni tako, da sledi: »Dediščina se varuje glede na tip zvrst (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo) in glede na status varstvo režima (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina).«
16. člen V
17. členu se v drugi in tretji alineji spremeni prvi stavek ter v četrti alineji spremeni zadnji stavek tako, da ti sledijo: »– Območja Natura 2000 in posebna varstvena območja: Rinža in Kočevsko – posege in dejavnosti na obravnavanih območjih se načrtuje tako, …«. »– Naravne vrednote številnih zvrsti (z odlokom je zavarovana naravna vrednota: Željnske jame): naravne vrednote se varujejo v skladu ….«. »– … Na območjih pričakovanih naravnih vrednot je potrebno najdbe mineralov in fosilov prijaviti pristojni instituciji za varstvo narave.« V
18. členu se dodata dvanajsti in trinajsti odstavek, ki se glasita: »

(12)Dosedanje retencijske, razlivne in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah. Vse ureditve se načrtuje tako, da se ne poslabša poplavna varnost.

(13)Za vse varstvene režime (poplavna, erozijska, plazljiva in plazovita območja) je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa.«

1. člen V
2. členu se v prvem stavku spremeni pojem »razpršene« v pojem »posamične« poselitve.
3. člen Preglednica 1 v
4. členu se spremeni tako, da se območja podrobnejše namenske rabe »f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ« premakne iz območji stavbnih zemljišč v območja drugih zemljišč. Prav tako se v besedilu spremeni pojem »razpršene« v pojem »posamične« poselitve.
5. člen V
6. členu se v devetem odstavku spremeni pojem »razpršene gradnje« v pojem »posamične« poselitve.
7. člen Dvanajsti odstavek
8. člena se spremeni tako, da se glasi: »Pred sprejemom so dopustni naslednji posegi: – redna in investicijska vzdrževalna dela ter rekonstrukcije obstoječih legalno zgrajenih objektov, – na obstoječih gradbenih parcelah (torej z najmanj enim manj zahtevnim ali zahtevnim objektom), gradnja EO in NO glede na NRP skladno s prilogama Odloka – preglednicama 1_EO in 2_NO, – odstranitve obstoječih objektov; za objekte varovane s predpisi s področja kulturne dediščine, je potrebno pridobiti soglasje ZVKDS, – gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih omrežij in objektov v javno korist, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN, – gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, – tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in evidentiranja stanja in – posegi, ki so v PIP za posamezno EUP navedeni kot dopustni posegi pred sprejetjem OPPN.«
9. člen Druga alineja četrtega odstavka
10. člena se spremeni tako, da se glasi: »objekti GJI in ostali gradbeni inženirski objekti se lahko gradijo do meje sosednjih zemljišč,«
11. člen Doda se nova šesta alineja četrtega odstavka
12. člena, ki se glasi: »V primeru nadomestne gradnje določila o minimalnih odmikih ne veljajo – stavba se lahko postavi na isto mesto tudi z manjšimi odmiki brez soglasja mejašev, če velikost in namembnost ostaneta enaka odstranjeni stavbi.«
13. člen V
14. členu se doda osmi odstavek, ki se glasi: »Ozelenitev trgovskih, poslovnih in proizvodnih con, vključno s pripadajočimi parkirišči, je treba izvesti na podlagi krajinsko arhitekturnega načrta.«
15. člen V
16. členu se zaporedje odstavkov preštevilči, in sicer od točke 8 do točke 10, in sicer navzgor za eno enoto tako, da se »točka 8 spremeni v 9, 9 v 10 in 10 v 11.«
17. člen Naslov
18. člena se spremeni tako, da se glasi: »splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov«
19. člen V
20. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(1)Nezahtevni in enostavni objekti se razvrščajo skladno s predpisom, ki določa vrsto objektov glede na njihovo zahtevnost (v nadaljevanju Uredba) in ne smejo presegati dimenzij in velikosti določenih z Uredbo – Gradnja NO in EO je dopustna, kadar objekti izpolnjujejo pogoje iz Uredbe, splošne PIP iz tega člena, podrobnejše PIP za PNRP, posebne PIP za EUP in ki so navedeni v prilogah 1_EO in 2_NO. – Pri umeščanju, gradnji in oblikovanju NO in EO se smiselno upoštevajo določila

1. člena (splošni PIP o legi objektov),
2. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) in
3. člena tega odloka (splošni PIP o oblikovanju okolice, zasaditvah in urejanju odprtih površin. – Na kmetijskem zemljiščih je dopustna umestitev stavb kot EO in NO skladno z opredelitvijo v Prilogah 1_EO in 2_NO,) na izteku oziroma na robu domačij v oddaljenosti do 20 m od stavbnih zemljišč z NRP SKs, SKk, IK, As, Ak ter Ag. – Dopustna je rekonstrukcija, nadomestna gradnja in prestavitev obstoječih kozolcev tudi v večji oddaljenosti od roba domačij, vendar le pod pogojem, če se s tem izboljša raba kmetijskih zemljišč ali zaradi predvidene GJI.«
4. člen V
5. členu se dodata drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »

(2)Odmiki : Stavbe-NO in stavbe-EO morajo biti od predmetne meje sosednje parcele, odmaknjeni najmanj 1,5 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma do parcelne meje. Ograje, škarpe in podporne zidove ter urbano opremo je dopustno postaviti največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanjem ne posega na sosednje zemljišče. Če se gradijo na mejo, se morajo lastniki zemljišč, na katere ti objekti mejijo, o tem pisno sporazumeti. Od roba vozišč oziroma javnih površin morajo biti stavbe-NO in stavbe-EO odmaknjene praviloma najmanj 3,5 m oziroma: – v skladu z regulacijskimi linijami ali gradbenimi linijami, – v skladu z določili kategorije cest po prometno-tehničnih predpisih, – v skladu s soglasjem pristojnega mnenjedajalca s področja javnih površin; oziroma varstva kulturne dediščine, v kolikor poseg spada v njihovo pristojnost. Ograje, škarpe in podporni zidovi se lahko postavijo na urejeno mejo javnega prostora, vsekakor pa s soglasjem pristojnega mnenjedajalca s področja javnih površin; oziroma varstva kulturne dediščine, v kolikor poseg spada v njihovo pristojnost.

(3)Oblikovanje : Stavbe-NO in stavbe-EO morajo biti oblikovane v skladu z določili EUP, tako da oblikovno ne izstopajo. Strehe so lahko oblikovane kot dvokapne strehe, ravne strehe, pri širinah stavb do 4 m pa tudi enokapne strehe. Pri prostostoječem objektu, naj bo sleme strehe v smeri daljše stranice. Strešne frčade na strehah niso dovoljene. Ograje, podporni zidovi – pri oblikovanju ograj se upošteva tip in material značilnih obstoječih ograj – lesenih, žičnih ipd. ograje. Medsosedske ograje ne smejo presegati višine 1,80 m, varovalna ograja pa skladno z uredbo, ki ureja to področje. Škarpe in podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Na območjih stavbne in naselbinske kulturne dediščine ter v dediščinskih kulturnih krajinah, naj se upošteva tradicionalne značilnosti oblikovanja zidov, škarp, opornih in podobnih konstrukcij. Gradnja protihrupnih ograj je dopustna le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa in na podlagi urbanistične in krajinske preveritve ter utemeljitve, pri čemer je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora in okoliške pozidave ter ustrezno oblikovanje in zasaditve za zakrivanje ograj v pogledih iz okoliških objektov. Palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteči. Urbana oprema – npr. nadkrita čakalnica na avtobusnem ali taksi postajališču, javna kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk, konfini in drugi elementi urbane opreme naj bodo oblikovane po merilih te stroke, v skladu z drugimi elementi opreme javnega prostora.« 105. člen V 69. členu se v celoti brišejo četrti, peti, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek. 106. člen V 69. členu se spremeni zaporedje odstavkov, in sicer tako, da se točke 10, 11, 12 in 13 preštevilči navzdol za šest enot tako, da se »točka 10 spremeni v 4, 11 v 5, 12 v 6 in 13 v 7. 107. člen V 69. členu se šesti odstavek dopolni z zadnjo alinejo, ki se glasi: »postavitev oglasnih veleplakatov oziroma velikih reklamnih panojev izven območij strnjenih naselij ni dopustna; Objekti za oglaševanje morajo zagotavljati neoviran pogled na krajino, parke, zelenice, značilne vedute ipd.; Njihova namestitev na fasade, kozolce in druge kmetijsko-gozdarske objekte ni dopustna.« 108. člen V 69. členu se v celoti brišeta štirinajsti in petnajsti odstavek. 109. člen V 69. členu se preštevilči šestnajsti odstavek – po izbrisu štirinajstega in petnajstega odstavka se preštevilči v osmi odstavek. 110. člen V 71. člen se doda novi deseti, enajsti, dvanajsti, trinajsti in štirinajsti odstavek, ki se glasijo: »…

(10)Za vsak poseg na objektu, individualnem priključku oziroma v vplivnem območju vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture je potrebno pridobiti soglasje pooblaščenega upravljalca te gospodarske infrastrukture.

(11)Pri eventuelnih posegih na samih vodih oziroma njihovem območju je potrebno le-te ustrezno zaščititi oziroma prestaviti po predhodno pridobljeni projektni dokumentaciji pooblaščenega GJI – v skladu s predpisi, ki veljajo za dotično infrastrukturo. Pri projektni rešitvi je potrebno upoštevati priključne točke obstoječe infrastrukture. Nastale stroške ogleda, izdelave projekta zaščite in prestavitve omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve omrežja ter nadzora krije investitor izgradnje na določenem območju. Investitorja bremenijo stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastal.

(12)Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami izvede pooblaščen upravljalec gospodarske javne infrastrukture (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).

(13)Potrebno je izdelati DGD/PZI zaščite oziroma morebitne prestavitve obstoječega omrežja in projekt DGD/PZI priključka za predvideno novogradnjo. Zraven se predloži še splošne projektne pogoje.

(14)Ob izgradnji obvoznice je potrebna izvedba načrta krajinske arhitekture, ki mora vsebovati oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa ter rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenitvijo prostih površin v obcestnem prostoru.«

1. člen V osmem odstavku
2. člena se oznaka »UN Kočevje« spremeni v »UZ Kočevje«.
3. člen Enajsti odstavek
4. člena se spremeni tako, da se ta sedaj glasi: »Bivalna območja, območja centralnih dejavnosti ter območja zelenih površin se naj povežejo s peš in kolesarskimi potmi. Omrežja pešpoti in kolesarskih povezav (stez oziroma poti) se opremijo z urbano opremo prostora: – z javno razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer javna razsvetljava ni potrebna oziroma njena namestitev ni skladna z vizijo urejanja prostora ali s smernicami sektorjev), – z drevoredi oziroma drugo zasaditvijo glede na v tem odloku določene profile posamezne prometnice, – v pomembnejših naseljih pa mestoma tudi z razširitvami javnega prostora – s počivališči, ki se uredijo kot peščene ali (na območjih bolj strnjene pozidave) tlakovane površine, opremljene z urbano opremo za sedenje in počitek (klopi in mize, smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa ipd.), – z drugo urbano opremo prostora (usmerjevalne in info table, konfini ali ograje za preprečevanje vdora motornega prometa na te površine ipd.).«
5. člen V
6. člen se dodajo dvanajsti in trinajsti odstavek ter novi šestnajsti odstavek, ki se glasijo: »

(12)Spodbuja naj se razvoj mreže urejenih in varnih kolesarskih poti znotraj naselij in med njimi, ki se bo ustrezno navezovalo na prometna vozlišča (avtobusne in železniške postaje). Na avtobusnih in železniškem postajališču ter pomembnejših javnih površinah naj se uredi zadostno število varnih in pokritih parkirišč za kolesa, opredelijo naj se območja za postavitev servisnih delavnic po sistemu »popravi si sam« ipd.

(13)Spodbuja se naj nadaljnji razvoj mreže pohodniških, planinskih, kolesarskih, jahalnih in pešpoti. Poti naj se ustrezno navežejo na regionalno, državno in evropsko mrežo poti, ki potekajo čez območje občine oziroma njeno bližino. Njihove lokacije in nanje vezane ureditve ne smejo biti v nasprotju s conacijo gozdnega prostora in naravovarstvenimi zahtevami. Urejene naj bodo na sonaraven način. Vzpodbuja se nadaljnji razvoj mreže mestnih koles, namenjenih izposoji, ki do sedaj zajema sedem postajališč. Te so urejene v mestu Kočevje pri železniški postaji, Občini, športni dvorani, avtobusni postaji, zdravstvenem domu in v naselju Dolga vas. V sklopu širitve omrežja sta predvideni dve novi postajališči in sicer ob TICu pri Campu Jezero in v vaškem Jedru Dolge vasi »Kobel«. Kolesarski center se s kolesarskimi stezami poveže z okoliškimi naselji …

(16)GCK20 se poveže na predvideno vzhodno obvoznico, katera se priključi na severnem delu cone. V sklopu prve faze GCK20 se prenovi mreža prometne varnosti na tem območju.«

1. člen V
2. členu se dvanajsti in trinajsti odstavek preštevilčita v štirinajsti in petnajsti odstavek.
3. člen V besedilo odloka se doda nov 72.a člen, ki se glasi: »72.a člen (splošni PIP za plovbo) Posege, ki lahko vplivajo na varnost plovbe na obali ali v vodi, je v območjih veljavnega občinskega akta o plovnosti potrebno urejati v skladu z veljavno zakonodajo o plovbi po celinskih vodah in s soglasjem pristojne uprave RS.«
4. člen V besedilo odloka se doda nov 72.b člen, ki se glasi: »72.b člen (splošni PIP za gradnjo in urejanje železniškega omrežja) Obstoječa že prenovljena železniška proga s potniškim prometom naj se na območju Melamina preuredi v končno postajo skladno z že usklajenim načrtom. V območju širitve gospodarske cone pa naj se industrijski tir podaljša proti severu. Pri gradnjah in ureditvah v varovalnem progovnem pasu je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja železniškega prometa ter predhodno pridobiti projektne pogoje in pozitivno mnenje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture.«
5. člen V
6. členu se peta točka spremeni tako, da se za besedo platojev doda besedni sklop »za tovorna vozila«.
7. člen V
8. členu se iz četrtega odstavka briše prvi stavek, šesti odstavek pa se spremeni tako, da se sedaj glasita: »

(4)Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti. Hidranti morajo biti praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin. Zasebno hidrantno omrežje ni del javnega vodovodnega omrežja in mora biti zato pod meritvijo.

(6)Najožja območja objektov, ki so del javnega vodovodnega omrežja (zajetja, vodohrani, vodarne, črpališča, hidropostaje, razbremenilniki ...) morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.« 119. člen V šesti odstavek 75. člena se doda nov drugi stavek, da se člen glasi: »…

(6)Na območjih, na katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo ponikanje, je treba zagotoviti bogatenje podtalnice s ponikanjem čiste padavinske vode s strešin, terasastih površin, dvorišč in drugih utrjenih površin. Odvajanje padavinskih voda na urbanih območjih je treba urediti na način, da bo zmanjšan hipni odtok. Predvideti je potrebno ponikanje ali začasno zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike. Nepozidani del gradbenih parcel je treba v čim večji meri ohranjevati netlakovan ali ga tlakovati s propustnimi materiali (npr. zatravitve, travne plošče, prodniki ipd.). Čista padavinska voda iz navedenih površin se lahko uporabi tudi za sanitarne ali tehnološke potrebe.«

1. člen V
2. členu se iz sedmega odstavka briše prvi stavek in doda besedilo tako, da se člen glasi: »Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se naj padavinsko vodo odvaja ločeno v kanalizacijo na podlagi pogojev upravljavca kanalizacije, pri čemer naj se čim večji del padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (npr. suhi zadrževalniki ipd.).«
3. člen V
4. člen se doda nov deseti odstavek, ki se glasi: »Prometne ceste, manipulativne in intervencijske površine in površine mirujočega prometa (npr. parkirišča) morajo biti utrjene, odvajanje onesnaženih padavinskih odpadnih voda s teh površin mora biti urejeno preko zadrževalnikov, usedalnikov in lovilcev olj.«
5. člen V
6. členu se deseti in enajsti odstavek preštevilčita v enajsti in dvanajsti odstavek.
7. člen V
8. členu se v dvanajstem odstavku k zadnjemu stavku doda besedilo, tako da se zadnji stavek glasi: »… Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati predpisanim vrednostim, upoštevajoč zahteve Programa upravljanja z območji Natura 2000, ki določajo nadstandardno čiščenje odpadnih voda (10mg/l nitratov) na območjih vpliva na habitat človeške ribice.«
9. člen V
10. člen se v tretji odstavek doda zadnji stavek tako, da se glasi: »… Klavniških odpadkov in kadavrov naj se ne odlaga v naravno okolje, temveč se za prevzem in odvoz dogovori z Nacionalnim veterinarskim inštitutom.«
11. člen V
12. členu se v petem odstavku prvi stavek briše ter doda določilo, da se člen glasi: »V naseljih Gorenje, Konca vas, Koblarji, Breg, Mahovnik, Spodnji Cvišlerji, Zgornji Cvišlerji, Onek, Mačkovec, Čeplje, Laze pri Predgradu, Spodnji Log, Dolnja Briga, Koče, Novi Lazi, Morava, Željne, Črni Potok, Zajčje Polje, Kočarji, Rajndol, Nemška Loka so dopustni le medovarni smetnjaki. Odlaganje odpadkov se uredi na podlagi predlogov lokacij v okviru projekta DeGoMe tako, da je dostop rjavemu medvedu onemogočen (npr. z montažo zabojnikov z varovalom, ki medvedom preprečuje odpiranje). Na teh območjih se postavijo table z besedilom o obveznem odlaganju odpadkov v tovrstne zabojnike ter s pojasnilom o potrebnosti te obveze. Zagotovi se redno praznjenje zabojnikov za odpadke.«
13. člen V
14. členu se peti in šesti odstavek preštevilčita v šesti in sedmi odstavek.
15. člen V
16. člen se doda nov osmi odstavek, ki se glasi: »Sanira naj se vsa divja odlagališča gradbenih in drugih odpadkov v naravnem okolju in preprečuje njihova nadaljnja odlaganja.«
17. člen Sedmemu odstavku
18. člena se doda nov prvi stavek, ki se glasi: »Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj s pripadajočim SN in NN omrežjem bo odvisna od predvidenih obremenitev na posameznih območjih.«
19. člen Osmi odstavek
20. člena se spremeni tako, da se glasi: »Transformatorske postaje so praviloma samostoječi objekti pravokotnega tlorisa, medtem ko se na območjih centralnih dejavnosti, urbane večstanovanjske pozidave in večjih območjih proizvodnih dejavnosti praviloma umeščajo v večje objekte, v pritličju, po možnosti na vogalu zgradbe in mora biti neposredno dostopna. Treba je zagotoviti ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Pri umeščanju transformatorskih postaj se upošteva določila predpisov o električnem in magnetnem sevanju. Samostoječe transformatorske postaje morajo biti čim manjše. Priporočljivo je, da se njihova vizualna izpostavljenost delno zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje in podobno. Do transformatorskih postaj je potrebno zagotoviti stalen dostop s težko mehanizacijo.«
21. člen V
22. členu se dodata trinajsti in štirinajsti odstavek, ki se glasita: »

(13)Za napajanje predvidenih objektov na območju urejanj je potrebno zagotoviti energetski koridor za priključitev predvidenih objektov na obstoječe elektroenergetsko infrastrukturo v širini 1 m na vsako stran od predvidene trase kablovoda.

(14)Vso elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. Za vsa križanja in vzporedni potek predvidenega objekta je potrebno izdelati elaborat križanj in približevanj z obstoječimi daljnovodi.« 131. člen V 79. členu se prvi odstavek dopolni in drugi odstavek spremeni tako, da se glasita: »

(1)Obstoječe lokacije mlinov in žag se lahko izkoristijo za male vodne elektrarne, če se z njihovo ureditvijo prispeva k prenovi ali revitalizaciji objektov kulturne dediščine in ne pomeni bistvenih sprememb hidroloških in morfoloških lastnosti naravne vrednote (npr. gradnja novih jezov na mestu porušenih ali nadvišanje obstoječih).

(2)Ureditev, obnova in režim na malih vodnih elektrarnah morajo biti usklajeni z zahtevami pristojnih služb za upravljanje voda, ohranjanje narave in s predpisi za varstvo kulturne dediščine.« 132. člen V 80. členu se alineje drugega odstavka dopolnijo in spremenijo tako, da se glasi: »

(2)Pri načrtovanju komunikacijskih objektov elektronskega omrežja mobilnih komunikacij (bazne postaje in dostopovne točke) je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: – na celotnem območju občine je dopustno vzpostavljati dostopovne točke kot samostojne elektronske naprave za mobilne telekomunikacije v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju iz oddelka klasifikacije objektov CC-SI 22 na prej zgrajenih stavbah, gradbenih inženirskih objektih in na ureditvah drugih gradbenih posegov, – bazne postaje s samostoječimi antenskimi stolpi izven območij stavbnih zemljišč s poselitvijo je dopustno graditi tako, da je zagotovljena integracija v okolje glede na ugotovljene oziroma varovane kakovosti prostora – na območjih PNRP I, P, E, B, L, O, f in LN, na drugih pa v skladu z področnimi predpisi (npr. varstva kmetijskih, gozdnih ipd. zemljišč), – baznih postaj s samostojnimi antenami ali antenskimi drogovi v območjih stavbnih zemljišč na prej zgrajenih stavbah ali gradbenih inženirskih objektih ni dopustno nameščati, če gre za stavbe namenjene zdravstvu, varstvu, izobraževanju in bivanju ter na otroška igrišča in pokopališča, – bazne postaje ne smejo zastirati pogleda na značilne vedute naselij ali enote kulturne dediščine; za postavitev objektov je potrebno predhodno pridobiti pisno soglasje zavoda, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, – bazne postaje se mora v čim večji meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave, – bazne postaje je na varovanih območjih, kjer se varuje posebna vrednota in na območjih v varovalnem pasu infrastrukture dopustno postaviti le ob predhodni odobritvi pristojnega soglasodajalca, – bazne postaje s samostoječimi antenskimi stolpi ni dovoljeno graditi v neposredni bližini prostorskih dominant, prav tako jih je treba umestiti na vidno čim manj izpostavljene lokacije, – bazne postaje je treba na izpostavljenih legah, območju kulturne dediščine, na območju izjemne krajine in območju prepoznavnosti v odprtem prostoru umestiti v prostor na podlagi prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši, prednostno se umeščajo v obstoječe objekte, vendar na način, da ne zmanjšujejo njihovih vrednosti, – posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije, tako da je čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani oziroma arhitekturni in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten, zakrivanje, način vgrajevanja v strehe, stolpe ali druge dele objektov) in da bodo ti objekti in naprave čim manj moteči, – bazne postaje je na varovanih območjih, kjer se varuje posebna vrednota in na območjih v varovalnem pasu infrastrukture dopustno postaviti le ob predhodni odobritvi pristojnega soglasodajalca, – kadar je na območju, ki ureja, ali na objektu, ki je predviden za rušenje, zakonito nameščena bazna postaja, je za čas gradnje dopustno postaviti začasno bazno postajo. Po dokončanju gradnje se začasno bazno postajo odstrani. Nadomestno bazno postajo pa je, ne glede na ostale določbe tega akta, dopustno postaviti na nov objekt ali drugače.« 133. člen Druga alineja prvega odstavka 81. člena se spremeni tako, da se glasi: »od osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda in od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV),« Četrti odstavek 81. člena se spremeni tako, da se glasi: »V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja nad 1 kV je prepovedana gradnja objektov, v katerih se lahko nahaja vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale, deponiranje materiala in saditev dreves. Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa in ostale veljavne zakonodaje, ki se nanaša na varovalne pasove elektroenergetskih omrežij.« 134. člen V 85. členu se oznake enot urejanja prostora »KNL-2, KOČ-3-OPPNb, KOR-1, KOR-6, KOP-3, LIV-1, STL-4«, spremenijo v »KL-2, KV-3-OPPNb, KR-1, KR-6, KK-3, LI-1, ST-1«. 135. člen V 86. členu se dodajo četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: »

(4)Pri novogradnji ali obnovi prometnic morajo biti robniki pločnikov, kolesarskih poti in zelenic takšne višine in/ali oblike, da je možen prehod malih sesalcev in dvoživk preko robnikov. Pri obnovi in gradnji novih cest se naj na območjih, kjer imajo dvoživke selitvene poti izvedejo trajni podhodi pod cestami, s primernimi dimenzijami in trajno usmerjevalno ograjo.

(5)Pri sanaciji nelegalnih površinskih kopov se pri načrtovanju sanacije upošteva tudi renaturacija (zgolj sukcesivna ali načrtovana) z ohranjanjem ali vzpostavitvijo manjših mokrišč za dvoživke, gnezdišč za veliko uharico in drugih naravnih elementov, ki povečujejo lokalno biodiverziteto.

(6)Pri posegih v neposredni bližini drevesnih naravnih vrednot je potrebno le-ta ustrezno zavarovati, da ne pride do mehanskih poškodb debla, vej in korenin. Okrog dreves se naj ohranja ustrezno veliko zeleno in neutrjeno območje (najmanj v širini krošnje).«

1. člen V
2. členu se četrti in peti odstavek preštevilčita v peti in šesti odstavek.
3. člen V
4. členu se šesti odstavek spremeni in dopolni na način, da se glasi: »S tehničnimi in drugimi ukrepi se zagotovi ohranitev kraškega podzemlja, ne izvaja se posegov in dejavnosti, ki bi povzročili onesnaževanje kraškega podzemlja ali znižali kakovost podzemnih habitatov. Pri odvajanju in čiščenju odpadnih voda se upošteva zakraselost območja in po potrebi zagotovi nadstandardno čiščenje. Na območju smučišč se pri umetnem zasneževanju ne uporabljajo dodatki, ki bi lahko vplivali na onesnaženost kraškega podzemlja.«
5. člen V
6. člen se dodajo sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo: »

(7)Na kraških tleh naj se pred načrtovanjem posegov, ki obsegajo tudi zemeljska dela, na podlagi znanih podatkov preveri prisotnost jam, njihovih vhodov in poteke podzemnih rovov ter ravna skladno s predpisi s področja varovanja narave.

(8)Na območju pomembnega koridorja za živali in v vplivnem območju 500 m se ne načrtuje posegov in dejavnosti, ki bi lahko imeli negativni vpliv na prehodnost koridorja. Ohranja se obstoječa namenska raba gozd. Zaradi velike nevarnosti trkov z živalmi naj se nujno zagotavlja varna pretočnost in funkcionalnost tako koridorja, ceste in železnice, npr. z označitvijo, zmanjševanjem najvišje dovoljene hitrosti, ureditvijo zelenega mostu za prehajanje živali preko obeh infrastrukturnih objektov in drugimi ukrepi.

(9)Na hidroloških naravnih vrednotah z visoko stopnjo ohranjenosti se ne načrtuje in umešča malih hidroelektrarn. Prav tako se ne obnavlja nekdanjih žag, mlinov, jezov in drugih objektov.

(10)Vožnja z vozili na motorni pogon in kolesi izven za to urejenih površin, v naravnem okolju, je prepovedana.«

1. člen Peti odstavek
2. člena se dopolni tako, da se glasi: »Objekti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja, se umeščajo le na območja, namenjena gospodarskim dejavnostim. Za vse posege na območju proizvodnih dejavnosti, ki bodo vir onesnaževanja zraka iz tehnoloških procesov in zanje po predpisu, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in zaradi posega v okolje zaradi gradnje naprave ali njene spremembe ni treba pridobiti okoljevarstvenega soglasja, se načrtuje, da si mora investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti strokovno oceno vplivov emisije v zrak iz naprave v skladu z določili prej navedenega predpisa, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.«
3. člen V
4. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Ob gradnji kočevske obvoznice je potrebno izvesti ustrezno odvodnjavanje in ukrepe za preprečitev izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podzemno vodo ob morebitnih prometnih nesrečah med obratovanjem ali razlitju večjih količin goriva, olja in drugih škodljivih tekočin in materiala.« V
5. členu se tretji odstavek do štirinajstega odstavka preštevilčijo v četrti odstavek do petnajstega odstavka.
6. člen V
7. členu se dopolni sedmi odstavek, da se glasi: »Vse obstoječe in predvidene vodne vire se varuje pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na območju občine.«
8. člen
9. členu se dodajo, šestnajsti, sedemnajsti, osemnajsti, devetnajsti, dvajseti, enaindvajseti, dvaindvajseti, triindvajseti, štiriindvajseti in petindvajseti odstavek, ki se glasijo: »

(16)V proizvodnih dejavnostih je treba uporabiti sodobne tehnološke in ostale rešitve, ki bodo omogočili varčno in smotrno rabo pitne vode (npr. učinkovita regeneracija odpadne vode, varčne pipe ipd.). Proizvajalci industrijske odpadne vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode. Zaradi širjenja območij za proizvodne dejavnosti vodni viri, ki služijo trenutni ali bodoči oskrbi prebivalstva s pito vodo, ne smejo biti ogroženi, običajna oskrba prebivalstva s pitno vodo pa ne sme biti motena.

(17)Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo, obratovanjem in opustitvijo pretakale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (npr. Motorna goriva, olja in maziva, pesticidi) morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem – lovilna skleda – brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso morebitno razlito ali razsuto količino snovi oziroma tekočin. V enakem smislu zadrževalnega sistema je treba zagotoviti tudi zajem požarnih voda, kadar obstaja kakršna koli verjetnost onesnaženja požarnih vod (posledično tudi površinskih in podzemnih voda ter tal) z nevarnimi snovmi.

(18)Zaradi ureditev dostopa do vodotokov in drugih vodnih površin (jezera, ribniki …) za potrebe rekreacije in turizma se morfološke značilnosti voda ne smejo spreminjati. Dostopi in druge ureditve se naj načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. Posegi morajo biti omejeni na najmanjšo potrebno mero. Vse morebitne ureditve se naj izvajajo na sonaraven način z uporabo naravnih materialov.

(19)Naravne vodotoke je treba prepuščati naravnim procesom in ohranjati v naravnem stanju, izjeme so pod posebnimi pogoji možne na erozijsko ogroženih območjih. Na naravnih vodotokih gospodarska raba v turistične in rekreacijske namene ni dopustna.

(20)Ob vodotoku se ohranja obstoječa avtohtona drevesna in grmovna vegetacija. V primeru odstranitve dreves in grmovnic je te potrebno nadomestiti z zasaditvijo novih oziroma omogočiti ponovno spontano razrast. Na območju strnjenega naselja mesta Kočevje, so dovoljene sonaravne ureditve in revitalizacije obvodnega prostora.

(21)Zasipavanje ponorov ni dopustno.

(22)V primeru potrebe po trajnih deponijah viškov zemeljskega materiala v času gradnje, morajo lokacije le-teh biti natančno določene ter prikazan njihov obseg ter način ureditve. Lokacije trajnih deponij je možno urediti le izven območij vodnih in priobalnih zemljišč ter popravnih območjih tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti. Hkrati je na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedano odlaganje in pretovarjanje nevarnih snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlaganje ali odmetavanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.

(23)Morebitne začasne deponije viškov zemeljskega materiala v času gradnje, morajo biti locirane izven poplavnih območij ter vodnih in priobalnih zemljišč, urejene pa tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji je potrebno zagotoviti odstranitev vseh za potrebe gradnje postavljenih provizorijev in ostankov začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.

(24)Organizacija gradbišča mora biti takšna, da bodo zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje.

(25)Za izvedene posege v prostor je naročnik dolžan pristojnemu organu za upravljanje varstva voda in občini predložiti dokazilo o izvedenih omilitvenih ukrepih. Slednje občina v naslednjem postopku vgradi v OPN.«

1. člen
2. členu se v četrti odstavek doda zadnji stavek, hkrati se dodajo šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo: »Za zgoraj navedena dela je potrebno pridobiti odločbo MKGP o uvedbi zahtevne aglomeracije.« »

(6)Na občutljivih območjih z naravovarstvenimi statusi (npr. kraška polja, močvirje in mokrotne površine, obvodne površine) naj se pred izvedbo agrarnih operacij (melioracij, komasacij in arondacij) preveri izvedljivost z vidika varstva narave.

(7)Pašnike naj se prednostno ureja na območjih z urejenim dostopom in bližje poselitve, in sicer na kmetijskih površinah v zaraščanju in na območjih zasmrečenih gozdov ter izven habitatnega tipa HT_91KO Ilirski bukovi gozdovi.

(8)V naseljih Ravne, Inauf, Remergrund, Kočarji, Koče, Mala Gora, Verdreng, Cesta, Tanči vrh, Staro Brezje, Suhi Potok, Gorenja Bukova Gora, Srednja Bukova Gora, Hrib pri Koprivniku, Draga oziroma Dragarji, Mokri Potok, Sadni Hrib, Iskrba, Kačji Potok, Pleš, Lapinje, Luža, Grintovec, Stari Breg, Kot, Rajhenav, Podstene, Videm, Prežulje in Hreljin ni dovoljena gradnja stavb na nepozidanih stavbnih zemljiščih, razen za potrebe kmetijstva in gozdarstva in drugih obstoječih dejavnosti ter vzdrževanja javne infrastrukture.«

1. člen V
2. členu se šestnajsti odstavek dopolni z zadnjim stavkom, da se glasi: »Na površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno uporabljajo določila PIP za kmetijska zemljišča po tem odloku. Krčenje gozda za kmetijske namene naj se izvaja izven glavnega razmnoževalnega obdobja gozdnih vrst ptic in drugih varovanih vrst, med septembrom in marcem naslednjega leta.«
3. člen Doda se nov 90.a člen s podnaslovom (preprečevanje konfliktov živine in velikih zveri na paši), ki se glasi: »Pri urejanju pašnikov in varovanju živine na paši naj se upoštevajo priporočila projekta DInAlpBear https://www.varna-pasa.si/varovanje-premozenja/ucinkoviti-ukrepi/ za preprečevanje konfliktov z velikimi zvermi (rjavi medved, volk).«
4. člen V
5. členu se v šestnajstem odstavku na koncu besedila doda besedilo, ki se glasi: »Krčenje gozda za kmetijske namene naj se izvaja v skladu s pogoji in omejitvami zapisanimi v odločbi za krčitev gozda Zavoda za gozdove Slovenje.«
6. člen
7. členu se dodajo sedemnajsti, osemnajsti, devetnajsti in dvajseti odstavek, ki se glasijo: »

(17)Na območjih sprememb gozdnih v kmetijska zemljišča se naj ureditve izvajajo skladno z načeli dobre prakse in v sodelovanju z predstavniki ZGS. Posekana drevesa in štori se naj čim prej odstranijo. Novo nastali gozdni rob je treba ustrezno sanirati v skladu z naravnimi značilnostmi gozdnega roba bližnjega območja- vzpostaviti strukturiran gozdni rob. Spremembe namenske rabe ne smejo ovirati gospodarjenja v zalednih gozdovih.

(18)Spremembe namenske rabe in opredelitve novih dejavnosti v gozdnem prostoru (npr. kolesarski center, strelišče ipd.) ne smejo imeti negativnega vpliva na gospodarjenje v gozdovih. Prometnice oziroma poti, ki se uporabljajo za potrebe dostopa in gospodarjenja z gozdnimi zemljišči morajo ostati tudi v bodoče neovirane in primerne za prehod gozdarske mehanizacije. V nasprotnem primeru je treba zagotoviti nadomestne prometnice in prostore za začasno skladiščenje lesa.

(19)Na občutljivih območjih z naravovarstvenimi statusi (npr. kraška polja, močvirje in mokrotne površine, obvodne površine) naj se pred izvedbo agrarnih operacij (melioracij, komasacij in arondacij) preveri izvedljivost z vidika varstva narave.

(20)Pašnike naj se prednostno ureja na območjih z urejenim dostopom in bližje poselitve, in sicer na kmetijskih površinah v zaraščanju in na območjih zasmrečenih gozdov ter izven habitatnega tipa HT_91KO Ilirski bukovi gozdovi.«

1. člen Drugi odstavek
2. člena se spremeni tako, da se glasi: »Stopnje varstva pred hrupom se določijo po podrobnejši namenski rabi v skladu z veljavno zakonodajo. Na območju naselij (stanovanjske površine, stanovanjske površine za posebne namene, površine podeželskega naselja, osrednja območja centralnih dejavnosti ali druga območja centralnih dejavnosti, površine športnih centrov ali površine za turizem, površine za oddih rekreacijo in šport, parki, površine za vrtičkarstvo, druge urejene zelene površine ali pokopališča in površine posamične poselitve) se v splošnem določa III. stopnja varstva pred hrupom, razen na območju spalnih naselij oziroma njihovih delih, stanovanjskih površinah za posebne namene, površinah za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč, kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom, na stanovanjskih površinah za stanovanjsko gradnjo (SS), površinah počitniških hišic (SP) in površin za turizem (BT) naj velja II. SVPH, v kolikor ta območja v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju izpolnjujejo pogoje za II. stopnjo varstva pred hrupom, ter za območje površin za industrijo, gospodarske cone ali površinah z objekti za industrijsko proizvodnjo, kjer se določa IV. stopnja varstva pred hrupom.«
3. člen V tretjem odstavku
4. člena se doda zadnji stavek, ki se glasi: »II. SVPH naj velja tudi na območjih vzgojno-izobraževalnih ustanov, ki v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju izpolnjujejo pogoje za II. stopnjo varstva pred hrupom.«
5. člen V
6. člen se dodata peti in dvanajsti odstavek, ki se glasita: »

(5)Na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.

(12)Izvedba protihrupnih ukrepov za nove objekte v varovalnem progovnem pasu je obveznost investitorjev novih objektov.«

1. člen V
2. členu se peti, šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek preštevilčijo v šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek.
3. člen Osmi in deseti odstavek
4. člena se spremenita tako, da se glasita: »

(8)Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju. Hrup naj se tako pri viru zmanjša do najmanjše možne mere. Posebno pozornost je potrebno nameniti hrupu prometa in hrupu obratov oziroma naprav vključno s prezračevalnimi napravami in toplotnimi črpalkami.

(10)Pri načrtovanju dejavnosti na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom, je potrebno predvideti ustrezne aktivne in pasivne ukrepe za zaščito življenjskega okolja pred hrupom. Območja IV. SVPH se ločijo od bolj mirnih in občutljivih območij poselitve.«

1. člen Tretji odstavek
2. člena se spremeni tako, da se glasi: »V območjih z namensko rabo Ap, CD, CU, SB, SKg, SP, SSo, ZK in ZV naj velja I. stopnja varstva pred sevanjem.«
3. člen Četrtemu odstavku
4. člena se doda prvi stavek, ki se glasi: »V območjih z namensko rabo E, f, PC in T naj velja II. stopnja varstva pred sevanjem.«
5. člen Peti odstavek
6. člena se spremeni tako, da se glasi: »Vplivna območja virov elektromagnetnega sevanja segajo od središčne osi daljnovoda na višini 1 metra od tal v odvisnosti od nazivne napetosti in geometrij (tipa) daljnovoda, in sicer za nadzemni daljnovod naziven napetosti 100 kV tip jelka, portal in donau 14 m na vsako stran osi ter za tip sod 11 m na vsako stran osi. Izjema so območja, za katera so že pridobljena pravnomočna gradbena dovoljenja. Umeščanje objektov v varovalnem prostoru ni dopustno, razen s posebnim soglasjem pristojnega mnenjedajalca s področja dotičnega električnega sistema.«
7. člen V šestem odstavku
8. člena se spremeni pojem »razpršene« v pojem »posamične« poselitve.
9. člen Peti in šesti odstavek
10. člena se spremenita tako, da se glasita: »

(5)V primeru osvetlitve zunanjih površin se naj uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke, nikakor pa ne LED ali živosrebrove; v kolikor se uporabljajo LED svetila, naj imajo filter, ki ne prepušča valovnih dolžin pod 500 nm). Vse svetilke morajo biti v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja in morajo biti pravilno nameščene (ne smejo sevati nad vodoravnico). Za osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom.

(6)Odprtega prostora izven naselij in ob bregovih Kolpe se ne osvetljuje.«

1. člen V
2. členu se doda deveti odstavek ki se glasi: »

(9)Odprtega prostora izven naselij se ne osvetljuje. Kjer je to nujno, se zunanja osvetlitev, zaradi varstva netopirjev izvede s svetilkami, ki ne svetijo nad vodoravnico, ne prepuščajo UV svetlobe in svetijo v rumenem delu spektra do barve temperature 2700 K.« 159. člen V 97. členu se v prvi odstavek pred obstoječe besedilo doda stavek, ki se glasi: »

(1)Za posege, ki so na plazljivih območjih je potrebno pridobiti vodno soglasje.«

1. člen V
2. člen se dodajo peti, šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo: »

(5)Gradnja objektov na poplavno ogroženih zemljiščih ni možna pred izdelavo dodatne hidrološko hidravlične analize, v kateri se opredelijo celoviti ukrepi za zmanjšanje poplavne nevarnosti. Prav tako se določijo vplivi gradnje na prihodnje stanje in predlagajo ukrepi, da ne bi prišlo do poslabšanja razmer za širše območje. Izjema so območja, za katera so že pridobljena pravnomočna gradbena dovoljenja. Če se pokaže potreba ali interes za izvedbo ukrepov za zmanjšanje poplave ogroženosti, ki odstopajo od predvidenih v izdelanem hidrološko-hidravličnem elaboratu (Hidrološko hidravlični elaborat s kartami poplavne nevarnosti in kartami razredov poplavne nevarnosti za sedanje in predvideno stanje za potrebe izdelave OPN Občine Kočevje (št. 172/11, november 2011, dopolnitev september 2014)), je potrebno ponovno izdelati hidrološko hidravlično analizo in preveriti vpliv le-teh ukrepov na vodni režim. Pri tem naj bo poudarek na celovitih omilitvenih ukrepih za zmanjšanje poplavne ogroženosti.

(6)Na stavbnih zemljiščih, ki se nahajajo na poplavnih območjih, je dovoljena rekonstrukcija objektov pod posebnimi pogoji v skladu s predpisom, ki določa pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Ob izvedbi rekonstrukcij objektov je potrebno pretehtati možnost izvedbe ukrepov, ki bi preprečili vdor poplavne vode skozi zidane odprtine (okna, vrata …) in drugo infrastrukturo (kanalizacija, zračniki ….). Za objekte, ki se nahajajo na poplavnih območjih vodotokov se naj izvajajo ukrepi aktivne protipoplavne zaščite (npr. pripravljene naj bodo vreče s peskom in drugi pripomočki za hitro zaščito ogroženih objektov, ogroženi objekti na imajo v lasti malo črpalko za umazano vodo, v objektih, kjer je možno, da bi prišlo do povratnega vdora kanalizacijskih voda, naj se namesti proti povratno loputo na glavni kanalizacijski iztok iz objekta ipd.).

(7)Na poplavnih območjih izven stavbnih zemljišč se naj ohranjata primarna raba (kmetijska zemljišč, gozd) in obstoječe mikroreliefne oblike (npr. vrtače ipd.), na njih pa je možno postaviti objekte, skladno z določbami podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev za posamezno podrobno namensko rabo določeno v planskih aktih občine, vendar le tiste vrste objektov, ki so navedene v Prilogi 1 in Prilogi 2 uredbe, ki določa pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.

(8)Na vseh vodotokih v občini je potrebno izvesti pregled stanja na terenu ter odstranitev plavja, podrtih dreves ipd. in sanacijo eventualnih poškodb po obilnejših padavinah in neurjih, ki ogrožajo poselitev in infrastrukturne objekte.« 161. člen V 97. členu se peti, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek preštevilčijo v deveti, deseti, enajsti, dvanajsti in trinajsti odstavek. 162. člen V 97. členu se izbrišejo šesti, sedmi in osmi odstavek. 163. člen V 98. členu se v prvem odstavku briše prvi stavek, odstavek pa se dopolni tako, da se glasi: »Požarno varnost za svoje ureditve zagotavlja investitor oziroma lastnik nepremičnine, vključno zadostne vodne vire za gašenje. Pri novogradnjah in prenovah obstoječih javnih vodovodnih sistemov predpisane količine vodnih virov za gašenje zagotavlja lastnik posameznega javnega vodovoda, do stopnje, ki jo dopušča obstoječe javno vodovodno omrežje. Na območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, se zagotovi požarne bazene in druge ustrezne ureditve.« 164. člen V 98. členu se briše peti odstavek. 165. člen Doda se novi 100.a člen, ki se glasi: »I) Splošni pogoji

1. a)Če v PEUP OP-1/15, OP-1/16 in OP-1/17 vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč predstavlja zahtevno agromelioracijo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, je treba pridobiti odločbo o uvedbi zahtevne agromelioracije.
2. b)Če v PEUP OP-1/15, OP-1/16 in OP-1/17 vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč predstavlja nezahtevno agromelioracijo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, je treba pripraviti načrt agromelioracijskih del s popisom del, ki ga izdela javna služba kmetijskega svetovanja, iz katerega so razvidne: – katastrske občine in parcelne številke nezahtevne agromelioracije in – predvidena agromelioracijska dela, njihova količina in lokacija. Za načrt agromelioracijskih del je treba pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Če se bo nezahtevna agromelioracija izvedla na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih, je treba pred pričetkom izvedbe nezahtevne agromelioracije pridobiti ustrezna soglasja ali dovoljenja pristojnih organov.
3. c)Rodovitni del tal, odstranjen pri gradbenih posegih v EUP KV-1a, KV-2e, KV-3-OPPNe, KV-6d, KV-8a, KV-8b, KV-8c, KR-16, PG-2, SC-4, SC-13, BO-6, BK-3, BK-5, BR-1, BR-2, BR-6, BG-2, CV-1, CV-2, ČE-2, ČP-1, ČP-3, DB-1, GB-1, GL-4, HK-1, KP-2, KE-1, KČ-4, KČ-OPPNa, KK-1, KJ-1, KJ-3, LI-2, MK-1, MK-3, MR-1, MO-6, MZ-1, MZ-3, MZ-4c, MZ-9, MZ-10, MZ-11, MZ-12, MT-1, NZ-1, PP-3, PM-3, RH-1, RN-1, RN-2, RN-7, RO-2, SV-1, SM-1a, SB-1a, SL-1, SG-1, SG-3, ST-1, SP-1, VR-13, ŽE-1, ŽE-5, ŽE-8, OP-1, se lahko uporabi le za vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč v EUP OP-1/15, OP-1/16 in OP-1/17 in za izvedbo zunanje ureditve novo zgrajenih objektov (npr. brežine, zelenice) v EUP KV-1a, KV-2e, KV-3-OPPNe, KV-6d, KV-8a, KV-8b, KV-8c, KR-16, PG-2, SC-4, SC-13, BO-6, BK-3, BK-5, BR-1, BR-2, BR-6, BG-2, CV-1, CV-2, ČE-2, ČP-1, ČP-3, DB-1, GB-1, GL-4, HK-1, KP-2, KE-1, KČ-4, KČ-OPPNa, KK-1, KJ-1, KJ-3, LI-2, MK-1, MK-3, MR-1, MO-6, MZ-1, MZ-3, MZ-4c, MZ-9, MZ-10, MZ-11, MZ-12, MT-1, NZ-1, PP-3, PM-3, RH-1, RN-1, RN-2, RN-7, RO-2, SV-1, SM-1a, SB-1a, SL-1, SG-1, SG-3, ST-1, SP-1, VR-13, ŽE-1, ŽE-5, ŽE-8, OP-1. č) Za rodovitni del tal, odstranjen pri gradbenih posegih v EUP KV-1a, KV-2e, KV-3-OPPNe, KV-6d, KV-8a, KV-8b, KV-8c, KR-16, PG-2, SC-4, SC-13, BO-6, BK-3, BK-5, BR-1, BR-2, BR-6, BG-2, CV-1, CV-2, ČE-2, ČP-1, ČP-3, DB-1, GB-1, GL-4, HK-1, KP-2, KE-1, KČ-4, KČ-OPPNa, KK-1, KJ-1, KJ-3, LI-2, MK-1, MK-3, MR-1, MO-6, MZ-1, MZ-3, MZ-4c, MZ-9, MZ-10, MZ-11, MZ-12, MT-1, NZ-1, PP-3, PM-3, RH-1, RN-1, RN-2, RN-7, RO-2, SV-1, SM-1a, SB-1a, SL-1, SG-1, SG-3, ST-1, SP-1, VR-13, ŽE-1, ŽE-5, ŽE-8, OP-1, je treba pripraviti elaborat ravnanja z rodovitnim delom tal, ki ga potrdi strokovnjak kmetijske stroke – pedolog, iz katerega bo razviden način, čas in strokovni nadzor nad: – odstranitvijo rodovitnega dela tal pri gradbenih posegih (v nadaljnjem besedilu: odstranitev rodovitnega dela tal), – skladiščenjem rodovitnega dela tal in – navažanjem rodovitnega dela tal na območja vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: navažanje rodovitnega dela tal).
4. d)Če se v PEUP OP-1/15 in OP-1/16 nadomestna kmetijska zemljišča vzpostavljajo na zemljiščih, ki so po dejanski rabi gozd, je treba v skladu z zakonom, ki ureja gozd, pridobiti odločbo o krčitvi gozda v kmetijske namene ter izvesti predhodni posek gozda, odvoz lesa ter pripraviti zemljišče za navoz rodovitnega dela tal. II) Usmeritve za pripravo elaborata ravnanja z rodovitnim delom tal
5. a)V času odstranjevanja rodovitnega dela tal in v času navažanja rodovitnega dela tal je treba preprečiti poslabšanje strukture tal. Vsa dela morajo potekati v času, ko so tla ustrezno suha, da ne pride do prevelike zbitosti in s tem poslabšanja strukture tal ter trajne degradacije tal.
6. b)Uporabiti je treba ustrezno mehanizacijo, da ne pride do prevelike zbitosti in s tem poslabšanja strukture tal.
7. c)Na območju gradbenih posegov v EUP KV-1a, KV-2e, KV-3-OPPNe, KV-6d, KV-8a, KV-8b, KV-8c, KR-16, PG-2, SC-4, SC-13, BO-6, BK-3, BK-5, BR-1, BR-2, BR-6, BG-2, CV-1, CV-2, ČE-2, ČP-1, ČP-3, DB-1, GB-1, GL-4, HK-1, KP-2, KE-1, KČ-4, KČ-OPPNa, KK-1, KJ-1, KJ-3, LI-2, MK-1, MK-3, MR-1, MO-6, MZ-1, MZ-3, MZ-4c, MZ-9, MZ-10, MZ-11, MZ-12, MT-1, NZ-1, PP-3, PM-3, RH-1, RN-1, RN-2, RN-7, RO-2, SV-1, SM-1a, SB-1a, SL-1, SG-1, SG-3, ST-1, SP-1, VR-13, ŽE-1, ŽE-5, ŽE-8, OP-1, je treba rodovitni del tal odstraniti po horizontih oziroma plasteh. Velikost površine naenkrat odstranjenih plasti je treba omejiti z zmožnostjo ponovne uporabe oziroma začasnega deponiranja odstranjenih plasti v ustrezno urejenih začasnih deponijah, ločeno po plasteh, da se ohranita rodovitnost in količina prsti. č) Odstranjeni rodovitni del tal je treba čim prej navoziti na lokacije predvidene agromelioracije.
8. d)Vsa dela, vezana na odstranitev, skladiščenje in navažanje rodovitnega dela tal, morajo potekati pod nadzorom strokovnjaka kmetijske stroke – pedologa. III) Pogoji za faznost izvedbe Pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov v PEUP KV4-OPPNa/1, KV4-OPPNa/2 in KV4-OPPNa/3 so: – pravnomočna odločba o uvedbi zahtevne agromelioracije v PEUP OP-1/17, če gre za zahtevno agromelioracijo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, – soglasje ali dovoljenje pristojnih organov, če se bo v PEUP OP-1/17 nezahtevna agromelioracija izvedla na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih, – pravnomočna odločba o krčitvi gozda v kmetijske namene, če se v PEUP OP-1/17 nadomestna kmetijska zemljišča vzpostavljajo na zemljiščih, ki so po dejanski rabi gozd, – soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, k načrtu agromelioracijskih del, če gre za nezahtevno agromelioracijo v PEUP OP-1/17, – potrdilo strokovnjaka kmetijske stroke – pedologa, da so v PEUP OP-1/17 ustrezno izvedena pripravljalna dela za navoz rodovitnega dela tal. Pogoja za pridobitev uporabnega dovoljenja za zgrajene objekte v PEUP KV4-OPPNa/1, KV4-OPPNa/2 in KV4-OPPNa/3 sta: – potrdilo strokovnjaka kmetijske stroke – pedologa, da so v PEUP OP-1/17 vzpostavljena nadomestna kmetijska zemljišča, ki so po površini in kvaliteti primerljiva z zemljišči na območju gradbenih posegov v PEUP KV4-OPPNa/1, KV4-OPPNa/2 in KV4-OPPNa/3, – potrdilo strokovnjaka kmetijske stroke – pedologa, da so vsa dela, vezana na odstranitev, skladiščenje in navažanje rodovitnega dela tal, izvedena v skladu z elaboratom ravnanja z rodovitnim delom tal. Opredeljene ukrepe je treba izvajati med gradnjo, s tem da je dopustno pripravljalna dela (posek in odvoz lesa, izruvanje panjev, delna izravnava manjših depresij (globine do enega
9. m)na osnovi ustreznih dovoljenj in dokumentacije izvesti predhodno, sam navoz rodovitne plasti pa takoj po snemanju te plasti, če so predhodna agromelioracijska dela že končana.« 166. člen V 101. členu se spremeni četrti odstavek tako, da se glasi: »Urejanje opuščenih (kočevarskih) naselij – OKN: OKN se revitalizirajo glede na svoje naselbinske in arhitekturne značilnosti, na podlagi PIP po EUP in soglasja ZVKDS in mnenja Zavoda za varstvo narave, skladno z zakonodajo.« 167. člen Četrta točka tretjega odstavka 102. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 168. člen Četrta točka četrtega odstavka 102. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 169. člen Četrta točka petega odstavka 102. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« Četrta točka šestega odstavka 102. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 170. člen Četrta točka sedmega odstavka 102. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: stanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 171. člen Četrta točka osmega odstavka 102. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 172. člen Doda se nova sedma točka osmega odstavka 102. člena, ki se glasi: » Druga merila in pogoji: Za preprečevanje konfliktov z velikimi zvermi na kmetijah in kmetijskih gospodarstvih izven strnjenih naselij (pašniki, krmišča, napajališča, molzišča, zatočišča idr.) se pri izvedbi infrastrukture za gojitev domačih živali upoštevajo učinkovite dobre prakse na tem področju (električne ograje, električne mreže, pastirski psi, zapiranje stanje oziroma postavitev masivnih ograd ipd.) in priporočila, pripravljena v okviru projekta DinAlpBear.« 173. člen Četrta točka devetega odstavka 102. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: stanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 174. člen Sedma točka devetega odstavka 102. člena se dopolni z novo drugo alinejo, da se glasi: » Druga merila in pogoji: – Na območju kmetije je dopustno zgraditi dodatno stanovanjsko stavbo, namenjeno menjavi generacij. – Za preprečevanje konfliktov z velikimi zvermi na kmetijah in kmetijskih gospodarstvih izven strnjenih naselij (pašniki, krmišča, napajališča, molzišča, zatočišča idr.) se pri izvedbi infrastrukture za gojitev domačih živali upoštevajo učinkovite dobre prakse na tem področju (električne ograje, električne mreže, pastirski psi, zapiranje stanje oziroma postavitev masivnih ograd ipd.) in priporočila, pripravljena v okviru projekta DinAlpBear.« 175. člen Četrta točka desetega odstavka 102. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: nestanovanjske stavbe – kmetijske stavbe, od tega seniki, skednji, kozolci, čebelnjaki, koruznjaki in podobne stavbe za spravilo pridelka ter stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije (kolnice, lope in podobno). Dopustni so enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 176. člen Sedma točka desetega odstavka 102. člena se dopolni z zadnjim stavkom tako, da se glasi: » Druga merila in pogoji: niso dopustni večji gabariti od gabaritov, ki so značilni za avtohtone obstoječe objekte. Za preprečevanje konfliktov z velikimi zvermi na kmetijah in kmetijskih gospodarstvih izven strnjenih naselij (pašniki, krmišča, napajališča, molzišča, zatočišča idr.) se pri izvedbi infrastrukture za gojitev domačih živali upoštevajo učinkovite dobre prakse na tem področju (električne ograje, električne mreže, pastirski psi, zapiranje stanje oziroma postavitev masivnih ograd ipd.) in priporočila, pripravljena v okviru projekta DinAlpBear. 177. člen Doda se nova – tretja alineja v peti točki drugega odstavka 103. člena, ki se glasi: »Izjemoma je dopustno odstopanje, da se za javno storitveno dejavnost nameni celotna stavba, ko gre za izrazito mestotvorno dejavnost,« 178. člen Četrta točka tretjega odstavka 103. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: nestanovanjske stavbe, v katerih so dopustni stanovanjski deli, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 179. člen Četrta točka četrtega odstavka 103. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 180. člen Četrta točka petega odstavka 103. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 181. člen Sedmi točki petega odstavka 103. člena se dodata novi alineji, ki se glasita: »– v primeru obstoječih pokopališč okoli cerkva je dovoljena širitev le teh, vključno s potrebnimi ureditvami (parkirišče, poslovilna vežica itd.), – kjer je registrirana kulturna dediščina, je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasja.« 182. člen Četrta točka šestega odstavka 103. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 183. člen Četrta točka drugega odstavka 104. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 184. člen Sedmi točki drugega odstavka 104. člena se doda nova alineja, ki se glasi: »ob posegih v prostor je treba uporabiti sodobne tehnološke in ostale rešitve, ki bodo omogočili varčno in smotrno rabo pitne vode (npr. učinkovita regeneracija odpadne vode, varčne pipe ipd.) Proizvajalci tehnološke odpadne vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.« 185. člen Četrta točka tretjega odstavka 104. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 186. člen Šesti točki tretjega odstavka 104. člena se doda nova prva alineja, ki se glasi: »naj bodo stavbe umeščene v prostor na način, da bodo z ustrezno lego in orientacijo imele funkcijo protihrupne zaščite v smeri proti območjem z varovanimi prostori.« 187. člen Sedmi točki tretjega odstavka 104. člena se doda nova šesta alineja, ki se glasi: »ob posegih v prostor je treba uporabiti sodobne tehnološke in ostale rešitve, ki bodo omogočili varčno in smotrno rabo pitne vode (npr. učinkovita regeneracija odpadne vode, varčne pipe ipd.) Proizvajalci tehnološke odpadne vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.« 188. člen Šesta točka četrtega odstavka 104. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, od tega kmetijske stavbe za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali (objekti v sklopu farm, rastlinjaki, hlevi, ribogojnice ipd.), žage (sušilnice, decimirnice, pokrita in odprta skladišča, kotlovnice za kogeneracijo na lesno biomaso, silosi za žagovino, proizvodni objekti ipd.) in gradbeno inženirski objekti. Bencinski servis ni dopusten. Dopustni so enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 189. člen Deveti točki četrtega odstavka 104. člena se dodajo nove alineje, ki se glasijo: »– za preprečevanje konfliktov z velikimi zvermi na kmetijah in kmetijskih gospodarstvih izven strnjenih naselij (pašniki, krmišča, napajališča, molzišča, zatočišča idr.) se pri izvedbi infrastrukture za gojitev domačih živali upoštevajo učinkovite dobre prakse na tem področju (električne ograje, električne mreže, pastirski psi, zapiranje stanje oziroma postavitev masivnih ograd ipd.) in priporočila, pripravljena v okviru projekta DinAlpBear; – ob posegih v prostor je treba uporabiti sodobne tehnološke in ostale rešitve, ki bodo omogočili varčno in smotrno rabo pitne vode (npr. učinkovita regeneracija odpadne vode, varčne pipe ipd.) Proizvajalci tehnološke odpadne vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode. – poleg veljavne okoljske zakonodaje, ki omejuje onesnaževanja okolja z nitrati, je treba upoštevati tudi naravovarstvene predpise, predvsem določila iz Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015-2020; sklep Vlade RS št. 00719-6/2015/13, 9. 4. 2015) za varstvo kraškega podzemlja (HT_8310 Jame, ki niso odprte za javnost) in habitatov varovanih vrst (močeril Proteus anguinus in drobnovratnik Leptodirus hochenwartii ). Upravljanje kmetijskih gospodarstev je treba izvajati na način, da ne pride do onesnaževanja kraškega podzemlja in slabšanja ohranitvenega stanja jamskega živalstva.« 190. člen Četrta točka drugega odstavka 105. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 191. člen Četrta točka tretjega odstavka 105. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 192. člen Tretja točka drugega odstavka 106. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustne dejavnosti: rekreacijske in športne dejavnosti ter kot spremljajoče dejavnosti kulturne, razvedrilne, izobraževalne in gostinske dejavnosti oziroma turistične dejavnosti v odprtem prostoru (ureditve poti in zbirališča obiskovalcev v peščeni izvedbi, minimalni objekt/boks za osnovne potrebe dejavnosti (npr. za prodajo kart, spominkov itd.).« 193. člen Druga alineja četrte točke drugega odstavka 106. člena se spremeni tako, da se glasi: »enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 194. člen Sedmi točki drugega odstavka 106. člena se doda nov prvi stavek, ki se glasi: »Zelene površine naj bodo v čim večji možni meri v javni funkciji ter dostopne čim širšemu krogu prebivalstva. Površine naj bodo urejene na način, da bodo zagotavljale dostopnost do športa in rekreacije za vse starostne in socialne skupine prebivalstva. V čim večji meri se naj izkoristita obstoječa športna in rekreacijska infrastruktura. Ureditve, objekti, naprave in ograje …« Druga točka tretjega odstavka 106. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti : privezi za čolne, dostopi do vode, klopi ter objekti in naprave za opazovanje narave. Dopustna je gradnja objektov in naprav za potrebe GJI in gradnja drugih gradbeno-inženirskih objektov. Dopustni so enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 195. člen Prva alineja četrte točke četrtega odstavka 106. člena se spremeni tako, da se glasi: »enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 196. člen Četrta točka petega odstavka 106. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO, poleg tega pa še ureditev vrtičkov, namestitev klopi, ureditev počivališč. Dopustna je tudi gradnja gradbeno inženirskih objektov.« 197. člen Četrta točka šestega odstavka 106. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO, poleg tega pa še ureditve zelenih površin, namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev objektov in naprav za opazovanje narave. Dopustna je gradnja gradbeno inženirskih objektov.« 198. člen Prva alineja četrte točke sedmega odstavka 106. člena se spremeni tako, da se glasi: »enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO« 199. člen Tretja alineja pete točke sedmega odstavka 106. člena se dopolni tako, da se glasi: »spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje malih hidroelektrarn so dopustne pod pogojem, da objekti ohranijo bistvene hidrološke in morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov in obvodnega prostora; vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in nove gradnje na mestih obstoječih ali nekdanjih jezov, mlinov in žag.« 200. člen Četrta točka osmega odstavka 106. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: pokopališča, spremljajoče stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe in spremljajoči servisni objekti. Dopustni so enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO, poleg tega pa še namestitev klopi, ureditev počivališč, stojnice. Če služijo potrebam pokopališča, so dopustni tudi manjše trgovske stavbe (kot sestavni del dejavnosti na območju), stavbe za druge storitvene dejavnosti ter sanitarni prostori, ki služijo obiskovalcem in zaposlenim na območju, tako da je površina prostorov za posamezno dejavnost do 60 m 2 . Dopustna je gradnja gradbeno inženirskih objektov.« 201. člen Tretja točka prvega odstavka 107. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustne dejavnosti: promet in skladiščenje, od tega kopenski promet in spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu. Dopustna je tudi trgovina na drobno z lastnimi motornimi gorivi ter servisi za energijo vozil (npr. električne polnilnice). Na avtobusnih in železniških postajah so dopustne spremljajoče storitvene dejavnosti, trgovina in gostinstvo.« 202. člen Četrta točka prvega odstavka 107. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: stavbe za promet, bencinski servisi, servisi za energijo vozil in nestanovanjske stavbe ter gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 203. člen Četrta točka drugega odstavka 107. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 204. člen Četrta točka tretjega odstavka 107. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi, ostali gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 205. člen Četrta točka četrtega odstavka 107. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: objekti in naprave komunikacijskih sistemov, ostali gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 206. člen Četrta točka petega odstavka 107. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi, odlagališča odpadkov, ostali gradbeno inženirski objekti in nestanovanjske stavbe, enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 207. člen Sedma alineja četrte točke 108. člena se spremeni tako, da se glasi: »enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 208. člen V 109. členu se v naslovu spremeni pojem »razpršeno« v pojem »posamično« poselitev. 209. člen V prvem odstavku 109. člena se spremeni pojem »razpršene« v pojem »posamične« poselitve. 210. člen Četrta točka prvega odstavka 109. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti, enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO.« 211. člen Sedma točka prvega odstavka 109. člena se dopolni z zadnjim stavkom tako, da se glasi: » Druga merila in pogoji: Na območju kmetije je dopustno zgraditi dodatno stanovanjsko stavbo, namenjeno menjavi generacij. Za preprečevanje konfliktov z velikimi zvermi na kmetijah in kmetijskih gospodarstvih izven strnjenih naselij (pašniki, krmišča, napajališča, molzišča, zatočišča idr.) se pri izvedbi infrastrukture za gojitev domačih živali upoštevajo učinkovite dobre prakse na tem področju (električne ograje, električne mreže, pastirski psi, zapiranje stanje oziroma postavitev masivnih ograd ipd.) in priporočila, pripravljena v okviru projekta DinAlpBear.« 212. člen V drugem odstavku 109. člena se v naslovu spremeni pojem »razpršene« v »posamične« poselitve. 213. člen Drugi odstavek 109. člena se dopolni z zadnjim stavkom tako, da se glasi: »Za površine Ak se smiselno uporabljajo podrobnejši PIP, kot so s tem odlokom določeni za površine SKk, s tem, da so dopustne dejavnosti, ki spadajo med dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Za preprečevanje konfliktov z velikimi zvermi na kmetijah in kmetijskih gospodarstvih izven strnjenih naselij (pašniki, krmišča, napajališča, molzišča, zatočišča idr.) se pri izvedbi infrastrukture za gojitev domačih živali upoštevajo učinkovite dobre prakse na tem področju (električne ograje, električne mreže, pastirski psi, zapiranje stanje oziroma postavitev masivnih ograd ipd.) in priporočila, pripravljena v okviru projekta DinAlpBear.« 214. člen V tretjem odstavku 109. člena se v naslovu spremeni pojem »razpršene« v »posamične« poselitve. 215. člen Tretji odstavek 109. člena se dopolni z zadnjim stavkom tako, da se glasi: »Za površine Ag se smiselno uporabljajo podrobnejši PIP, kot so s tem odlokom določeni za površine SKg, s pogojem, da niso dopustni predelovalne dejavnosti in gradbeništvo. Za preprečevanje konfliktov z velikimi zvermi na kmetijah in kmetijskih gospodarstvih izven strnjenih naselij (pašniki, krmišča, napajališča, molzišča, zatočišča idr.) se pri izvedbi infrastrukture za gojitev domačih živali upoštevajo učinkovite dobre prakse na tem področju (električne ograje, električne mreže, pastirski psi, zapiranje stanje oziroma postavitev masivnih ograd ipd.) in priporočila, pripravljena v okviru projekta DinAlpBear.« 216. člen V četrtem odstavku 109. člena se v naslovu spremeni pojem »razpršene« v »posamične« poselitve. 217. člen Tretji odstavek 109. člena se dopolni z zadnjim stavkom tako, da se glasi: »Za površine Ap se smiselno uporabljajo podrobnejši PIP, kot so s tem odlokom določeni za površine SP, s pogojem, da niso dopustni predelovalne dejavnosti in gradbeništvo. Za preprečevanje konfliktov z velikimi zvermi na kmetijah in kmetijskih gospodarstvih izven strnjenih naselij (pašniki, krmišča, napajališča, molzišča, zatočišča idr.) se pri izvedbi infrastrukture za gojitev domačih živali upoštevajo učinkovite dobre prakse na tem področju (električne ograje, električne mreže, pastirski psi, zapiranje stanje oziroma postavitev masivnih ograd ipd.) in priporočila, pripravljena v okviru projekta DinAlpBear.« 218. člen Četrta točka prvega odstavka 110. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO ter gradbeno inženirski objekti, ki so skladi s 45. členom prehodnih in končnih določb ZKZ-E.« Peta točka prvega odstavka 110. člena se spremeni tako, da se glasi: » 5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, poleg tega pa še: – agrarne operacije, skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih; – omrežja gospodarske javne infrastrukture; dopustna so le tista, ki so skladna s 45. členom predhodnih in končnih določb ZKZ-E; – zasipavanje zemljišč z namenom ekološkega izboljšanja stanja tal v skladu s predpisi o gradnji in varstvu okolja, ob zagotavljanju varstva naravnih vrednot in ohranjanju biotske raznovrstnosti območja; za tak poseg je potrebno pridobiti odločbo MKGP o uvedbi zahtevane aglomeracije; – postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov); – rekonstrukcije in investicijska vzdrževalna dela za legalno zgrajene objekte; – rekonstrukcije državnih, občinskih in lokalnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste; Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti GJI, ki jih je v območje ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste); – namakalni sistemi in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč; – posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo biti v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; – ograje (razen varovalnih, sosedskih, igriščnih in protihrupnih) in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči. Ni dovoljeno ograjevanje kmetijskih zemljišč, razen za enostavne objekte za potrebe kmetijske dejavnosti in varovalne ograje za potrebe varovanja ali zaščite ob vodnih virih.« 219. člen V sedmi točki 110. člena prvega odstavka se delno briše besedilo tretje alineje, briše se besedilo četrte alineje, doda se besedilo v novo četrto (prej peto) alinejo in doda se zadnja alineja, tretja, četrta in zadnja alineja se glasijo: »– na kmetijskih zemljiščih se na podlagi predhodne okoljske in prostorske ter tehnološko-tehnične preveritve omogoči raziskovanje mineralnih surovin ob pogoju, da investitor izpad dohodka nadomesti z odškodnino in da zemljišče ponovno povrne v kmetijsko rabo; – agrarne operacije je treba izvajati ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev; Za agrarne operacije je potrebno pridobiti soglasja ali dovoljenja pristojnih organov (ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev); – pri upravljanju kmetijskih zemljišč je poleg veljavne okoljske zakonodaje, ki omejuje onesnaževanje okolja z nitrati, treba upoštevati tudi naravovarstvene predpise, predvsem določila iz Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015–2020; sklep Vlade RS št. 00719-6/2015/13, 9. 4. 2015) za varstvo kraškega podzemlja (HT_8310 Jame, ki niso odprte za javnost) in habitatov varovanih vrst (močeril Proteus anguinus in drobnovratnik Leptodirus hochenwartii ). Kmetijsko prakso je treba izvajati na način, da ne pride do onesnaževanja kraškega podzemlja in slabšanja ohranitvenega stanja jamskega živalstva.« 220. člen Četrta točka drugega odstavka 110. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO ter gradbeno inženirski objekti, poleg tega pa še postavitev objektov in naprav za opazovanje narave, ki so skladni s 45. členom prehodnih in končnih določb ZKZ-E.« Peta točka drugega odstavka 110. člena se spremeni tako, da se glasi: » 5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, poleg tega pa še: – agrarne operacije, skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih; – omrežja gospodarske javne infrastrukture; dopusta so le tista, ki so skladna s 45. členom predhodnih in končnih določb ZKZ-E; – zasipavanje zemljišč z namenom ekološkega izboljšanja stanja tal v skladu s predpisi o gradnji in varstvu okolja, ob zagotavljanju varstva naravnih vrednot in ohranjanju biotske raznovrstnosti območja; za tak poseg je potrebno pridobiti odločbo MKGP o uvedbi zahtevane aglomeracije; – postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov); – rekonstrukcije in investicijska vzdrževalna dela za legalno zgrajene objekte; – rekonstrukcije državnih, občinskih in lokalnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste; Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti GJI, ki jih je v območje ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste); – namakalni sistemi in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč; – posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo biti v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; – ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči; – odlaganje zemljine, če gre za izboljšanje kmetijskih zemljišč (npr. zasutje depresij) ter če se zagotovita tudi ustrezna sanacija in rekultivacija. Ni dovoljeno ograjevanje kmetijskih zemljišč, razen za enostavne objekte za potrebe kmetijske dejavnosti in varovalne ograje za potrebe varovanja ali zaščite ob vodnih virih.« 221. člen Del tretje alineje sedme točke drugega odstavka, 110. člena se briše, četrta alineja se briše v celoti, doda se besedilo v četrto alinejo (prej peto). Tretja in četrta alineja se glasita: »– na kmetijskih zemljiščih se na podlagi predhodne okoljske in prostorske ter tehnološko-tehnične preveritve omogoči raziskovanje mineralnih surovin ob pogoju, da investitor izpad dohodka nadomesti z odškodnino in da zemljišče ponovno povrne v kmetijsko rabo; – agrarne operacije je treba izvajati ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev; Za agrarne operacije je potrebno pridobiti soglasja ali dovoljenja pristojnih organov (ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev);« 222. člen V sedmi točki 110. člena drugega odstavka se doda nova alineja, ki se glasi: »pri upravljanju kmetijskih zemljišč je poleg veljavne okoljske zakonodaje, ki omejuje onesnaževanje okolja z nitrati, treba upoštevati tudi naravovarstvene predpise, predvsem določila iz Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015–2020; sklep Vlade RS št. 00719-6/2015/13, 9. 4. 2015) za varstvo kraškega podzemlja (HT_8310 Jame, ki niso odprte za javnost) in habitatov varovanih vrst (močeril Proteus anguinus in drobnovratnik Leptodirus hochenwartii ). Kmetijsko prakso je treba izvajati na način, da ne pride do onesnaževanja kraškega podzemlja in slabšanja ohranitvenega stanja jamskega živalstva.« 223. člen Četrta točka prvega odstavka 111. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO, poleg tega pa še postavitev objektov in naprav za opazovanje narave in gradbeno inženirski objekti.« 224. člen Četrta točka drugega odstavka 111. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dopustni objekti: enostavni in nezahtevni objekti, ki so opredeljeni v prilogah tega odloka: 1_EO in 2_NO, poleg tega pa še postavitev objektov in naprav za opazovanje narave in gradbeno inženirski obj