(2)Besedilo OPN obsega poglavja: I. Uvodne določbe. II. Strateški del, ki vsebuje: izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja občine in usmeritve za prostorski razvoj občine, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za namensko rabo ter koncept razvoja naselij Idrija, Spodnja Idrija, Godovič in Črni Vrh. III. Izvedbeni del, ki vsebuje: območja namenske rabe, splošne prostorsko izvedbene pogoje, prostorsko izvedbene pogoje glede na namensko rabo in posebne prostorsko izvedbene pogoje za posamezne enote ter območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN). IV. Končne določbe. Priloga 1: Preglednica z dopustnimi pomožnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe.«.
- člen
- člen se spremeni tako, da se glasi: »
- člen (strategija prostorskega razvoja) I. IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE 1.1 Usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih dokumentov S strateškim delom občinskega prostorskega načrta občina opredeljuje izhodišča prostorskega razvoja ter usmerja razvoj dejavnosti in rabe prostora tako, da so zagotovljeni pogoji za usklajen in vzdržen prostorski razvoj. Strateški del občinskega prostorskega načrta je podlaga za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov. Vzdržen prostorski razvoj je temeljno načelo prostorske strategije. Pomeni zagotavljanje take rabe prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij. Prostorski razvoj Občine Idrija bo sledil načelom trajnostnega razvoja, kakor izhaja iz temeljnih dokumentov Evropske unije (ESDP 2000), Sveta Evrope (CEMAT 2000, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitat, Natura 2000, Ramsarska in Arhurška konvencija). To pa predvsem pomeni zagotavljanje izenačevanja prostorskih možnosti za ekonomski in socialni razvoj znotraj celotne občine, zagotavljanje policentričnega prostorskega razvoja, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje, ohranjanje kulturne dediščine, ustrezna raba prostora in ohranjanje lokalne identitete. Prostorski razvoj Občine Idrija bo sledil tudi Strategiji prostorskega razvoja Slovenije v delu, ki se nanaša na Idrijo: – oblikovanje policentrične zasnove poselitve (Idrija se razvija kot središče regionalnega pomena, Spodnja Idrija, Godovič in Črni Vrh pa kot pomembna lokalna središča); – navezovanje na notranji obodni cestni obroč, ki zagotavlja povezanost regionalnih in medobčinskih središč (Idrija, Cerkno, Škofja Loka, Kranj, somestje Kamnik – Domžale, somestje Trbovlje – Hrastnik – Zagorje ob Savi, Novo mesto, Kočevje, Ribnica, Cerknica, Postojna, Logatec, Idrija), s katerim se zagotavlja povezanost posameznih regij mimo Ljubljane in s tem izboljšanje možnosti za njihov prostorski razvoj; – navezovanje na omrežje mednarodnih cestnih povezav (od Želina preko Idrije do Logatca); – ustrezna raba prostora glede na omejitvene dejavnike (severni del občine leži v erozijskem območju srednje intenzitete z več obstoječimi erozijskimi žarišči, poplavna območja predstavljajo doline reke Idrijce, Zale in Kanomljice); – varovanje naravnih virov in njihova trajna raba (občina leži v območju pomembnih virov v razpoklinskih in kraških vodonosnikih z večjo izdatnostjo); – ohranjanje lokalne identitete (značilna razpršena poselitev in kulturna krajina); – ohranjanje arhitekturnih in urbanističnih značilnosti Občine Idrija, ki spada v območje Trnovske arhitekturne regije; – ohranjanje mesta Idrija z vplivnim območjem, ki je na nacionalni ravni opredeljeno kot posebno krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi; – ohranjanje območij naravnih kakovosti, predvsem jugozahodnega dela občine, ki je opredeljeno kot Regionalni krajinski park Trnovski gozd; – razvijanje območja Idrija in Spodnje Idrije kot jedrnega območja prostočasnih dejavnosti; – vpenjanje v energetsko omrežje (omrežje 110 kV daljnovodne povezave (RTP 110/20 kV Idrija, DV 110 kV Ajdovščina–Idrija, DV 110 kV Idrija Cerkno in DV 2 x 110 kV Idrija–Žiri I. in II.) in v omrežje prenosnega plinovoda R38 Kalce–Godovič. Strategija upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora, še posebej s področja oskrbe z vodo, elektriko in plinom, prometa, kmetijstva in gozdarstva, varstva narave, kulturne dediščine, rudarstva ter usmeritve krajevnih skupnosti, Občine in civilnih družb. Občina Idrija spada v Severno Primorsko (Goriško razvojno) regijo, ki jo pokriva Severnoprimorska mrežna regionalna razvojna agencija. V okviru te je Občina Idrija del Idrijsko-Cerkljanske razvojne agencije. Strategija občine je usklajena z Regionalnim razvojnim programom Severnoprimorske regije (2014–2020). Upoštevane so usmeritve v dvig konkurenčnosti, inovativnosti in zaposlitvenih možnosti, izboljšanje kakovosti življenja ter trajnosti, okoljski in infrastrukturni razvoj. 1.2 Stanje, značilnosti in težnje prostorskega razvoja Idrije S površino 293,7 km 2 je Občina Idrija med večjimi občinami v Sloveniji (na
- mestu v državi). Občina je imela januarja 2021 11.735 prebivalcev. Po popisu prebivalstva leta 2002 (Statistični urad RS, 2002) pa je štela 11.900 prebivalcev, kar kaže na to, da se število prebivalcev v občini skoraj ne spreminja. Ne pričakuje se večjega priseljevanja in dnevnih migracij v občino iz sosednjih občin, prav tako pa ne izseljevanja in večjih dnevnih migracij iz idrijske v druge občine. Občina je dobro gospodarsko razvita in nudi možnost zaposlitve lokalnemu prebivalstvu, delno pa tudi prebivalstvu iz okoliških občin. Največja podjetja so Hidria Rotomatika z več kot 800 zaposlenimi in Kolektor s 1200 zaposlenimi. Opazen je celo trend povpraševanja po delovni sili, kar je ugodno. Velik del občinskega ozemlja sodi v območja različnih varstvenih režimov: območja Nature 2000, Krajinski park Zgornja Idrijca, predlog Regijskega parka Trnovski gozd in območja varstva vodnih virov. Ob veliki hribovitosti (veliki nakloni terena) in bogati poraščenosti z gozdom (nad 75 %) predstavljajo navedene značilnosti omejitve za razvoj, hkrati pa ponujajo tudi prednosti, predvsem za razvoj sonaravnega turizma in rekreacije. Prostor občine je pomemben vodni vir za širše območje primorske regije. Osrednjo vlogo v občini ima mesto Idrija (občinsko, regionalno središče) v povezavi z naseljem Spodnja Idrija. Idrija in Spodnja Idrija se povezujeta v somestje in si hkrati delita funkcije. Zagotavljata zadostno in dostopno oskrbo z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi. Povezujeta se tudi s Spodnjo Kanomljo. Godovič in Črni Vrh se razvijata kot pomembni lokalni središči. Godovič ima zaradi dobre prometne dostopnosti in ugodnih naravnih pogojev prihodnost v večjem razvoju industrije in večji naselitveni potencial. Črni Vrh je pomembno lokalno središče za celotno Črnovrško planoto. Vojsko ima vlogo rekreacijskega središča. Vsa ta naselja imajo pomembno funkcijo lokalnih oskrbnih središč in nudijo osnovne funkcije oskrbne ravni. Lokalna središča večjega pomena (vsaj ena funkcija lokalnega pomena) so: Vojsko, Ledine, Lome, Gore, Idrijske Krnice, Srednja Kanomlja, Zadlog, Zavratec, Gorenji in Spodnji Vrsnik. Ostala naselja v občini so: Čekovnik, Dole, Gorenja Kanomlja, Govejk, Idrijska Bela, Idrijski Log, Idršek, Javornik, Jelični Vrh, Kanji Dol, Korita, Ledinske Krnice, Ledinsko Razpotje, Masore, Mrzli Log, Mrzli Vrh, Pečnik, Potok, Predgriže, Spodnja Kanomlja, Strmec, Žirovnica, Rejcov grič. Naselja Idrijske Krnice, Čekovnik, Idrijski Log, Lome in Zadlog so razložena naselja in nimajo jasno oblikovanega vaškega jedra. Večjih območij nenehnega praznjenja ni opaziti, pojavljajo pa se posamezne zapuščene kmetije ali stanovanjski objekti. Kot avtohtoni poselitveni vzorec se izven strnjenih naselij pojavlja preplet samotnih kmetij v celkih z razpršeno poselitvijo individualne stanovanjske gradnje. Poselitev se prilagaja vrtačastemu in razbitemu svetu, velikim naklonom. Pojavlja se predvsem na izravnavah, ob komunikacijah, ob gozdnem robu, v Zadlogu na obrobju zadloške planote pri prehodu v gozdni prostor. Opisan poselitveni vzorec predstavlja edinstvenost v slovenskem prostoru in ga kot kulturno vrednoto ohranjamo. Posebnost so posamezne domačije s številnimi pomožnimi objekti za kmetijsko dejavnost, ki stojijo na pobočjih, s posestjo v celku. Zaradi spremembe načina življenja in kmetijske tehnologije je prav ta segment poselitve najbolj ogrožen. V prostorskem pogledu ga ogroža opuščanje starih objektov ter novogradnje znotraj celka. Ta oblika poselitve v Občini Idriji predstavlja identiteto, ki jo želimo ohraniti. Zaradi prepleta samotnih kmetij in individualne stanovanjske gradnje bi težko določili območja, kjer se pojavljajo zgolj samotne kmetije in kjer se pojavlja zgolj »razpršena poselitev«. Ta dva vzorca se nenehno prepletata in tvorita značilno krajinsko podobo. Vendar pa razpršena poselitev predstavlja eno temeljnih težav zagotavljanja kakovostne komunalne opremljenosti stavbnih zemljišč, velike stroške vzdrževanja komunalne opreme in njeno pravočasno zagotavljanje. Zato naj se novi posegi v prostor usmerjajo na komunalno že opremljena območja in območja predvidena za komunalno opremljanje. Pomembne so prometne povezave Godoviča z Logatcem, povezava čez Črni Vrh proti Ajdovščini in povezava iz Idrije in Spodnje Idrije proti Škofji Loki. Na področju družbenih dejavnosti je občina relativno dobro razvita. Poleg osnovnih šol v Idriji, Spodnji Idriji in Črnem Vrhu, so podružnične šole še v Godoviču, Ledinah in Zavratcu. Srednje šolstvo in ostala dodatna izobraževanja so dostopna predvsem v Idriji, kjer je gimnazija, srednja poklicna šola, glasbena šola in možnost izobraževanja za odrasle. Vzgojno varstvene enote so v Spodnji Idriji, Idriji, Godoviču, Črnem Vrhu in Ledinah. S koncentracijo predvsem v Idriji so razvite tudi ostale javne funkcije (zdravstvo), skrb za starejše občane je organizirana v Idriji in Črnem Vrhu. Nekatere ostale dejavnosti (kot na primer denarne institucije, pošte)se postopoma umikajo iz lokalni središč. Pomanjkanje ustreznih stavbnih zemljišč za gradnjo je opazno predvsem v Idriji in Spodnji Idriji, ki sta utesnjeni v dolini Idrijce. Poselitev se širi na okoliška hribovita območja. Marsikje zaradi nestabilnosti terena in velikih naklonov gradnja ni možna. Obstoječa poselitvena območja so večinoma pozidana, iskati je treba nove površine. Prav zaradi pomanjkanja ustreznih površin za gradnjo v mestih se poselitev širi v bližini okoliških naselij in zaselkov. Prostor Idrije je zanimiv tudi za postavitev počitniških hiš, zato najdemo predvsem v atraktivnih in ambientalno kvalitetnih okoljih obstoječe počitniške objekte in počitniška naselja. Razen počitniških naselij na Vojskarski in Črnovrški planoti se v ostalem prostoru Idrije prepleta gradnja počitniških objektov s tradicionalnim vzorcem razpršene poselitve. Njihov obseg zaenkrat ni moteč, vendar povečano število novogradenj predstavlja nevarnost za zmanjšanje obstoječe kakovosti krajine. Občina je delno že turistično razvita, predvsem po zaslugi bogate tehniška dediščine (klavže, rudnik, tehniški muzej), kulturne dediščine, ohranjanja tradicije (čipke), kulinarike in neokrnjene narave z avtohtono stavbno dediščino. Občina Idrija ima bogato kulturno dediščino, predvsem zaradi dolgoletne tradicije rudarjenja in delovanja rudnika živega srebra v Idriji ter z njim povezanega načina življenja. Mesto Idrija je pomembno spomeniško območje tako na državni kot na svetovni ravni. Vplivno območje dokazuje vsaj 500 letno zgodovino gospodarskega, družbenega, tehniškega in tehnološkega razvoja ožjega območja in dopolnjuje globalna pričevanja o razvoju civilizacije. Leta 2012 je bila tehniška dediščina idrijskega rudnika vpisana na Seznam svetovne dediščine Unesco pod imenom »Dediščina živega srebra. Almaden in Idrija«. Z opustitvijo rudarjenja je velik del območja rudnika živega srebra potrebno sanirati in tako omogočiti razvoj, predvsem poselitve na saniranem območju (Idrija). Objekti in naprave z obdobja rudarjenja se ohranjajo kot tehniška dediščina, za katere se zagotovi kvalitetno prenovo, redno vzdrževanje oziroma primerno rabo, izboljšanje obstoječih in snovanje novih, na kulturni dediščini temelječih programov in vsebin ter njihovo aktivno vključitev v celostno ponudbo mesta. Kmetijskih površin je v občini relativno malo, največ je prepleta kmetijsko-gozdnega prostora. Pretežni del kmetijskih zemljišč leži v višje ležečih območjih (nad 600 m n.v.) kjer je prisoten večji trend zaraščanja kmetijskih zemljišč. Razpoznanih je le malo območij, kjer bi prevladovala kmetijska raba. Nekaj večjih zaključenih območij je v okolici Godoviča na Godoviški ravnini, v Zadloški kotlini, okolici Črnega Vrha in Predgriž, na Ledinah. Pravzaprav ni nobeno od naštetih območij izrazito kmetijsko, praviloma gre za preplet travnikov, njive se pojavljajo v večjih izravnavah. Občina Idrija spada v celoti v gozdno in gozdnato krajino. V gozdno krajino spada strnjeno območje gozdov Zgornje Idrijce, Čekovnika in del Črnovrške planote. Gozdna krajina zajema vse ostale gozdove v občini, ki se prepletajo s kmetijsko rabo in razpršeno poselitvijo in tvorijo značilno krajinsko podobo. Gozdnatost se je v zadnjih dvesto letih iz 54 % povečala na 76 % ozemlja občine. Prav zaradi obsežnih gozdnih površin je potencial razvoja lesnopredelovalna industrija in tudi razvoj lesne biomase, ki ga občina še ni dobro izkoristila. Gozdno krajino je potrebno še posebej varovati predvsem na območjih, kjer so prisotne zaščitene živalske vrste (ris, medved, volk), kar je hkrati tudi potencial za razvoj. V občini je prisotno tudi večje število površinskih kopov kamenih agregatov, mnogi med njimi so nelegalni. Eksploatacija se nadaljuje le v tistih, kjer se na podlagi ustreznih dovoljenj zagotavlja tudi sanacija območij. 1.3 Cilji prostorskega razvoja Občine Idrija Izhodišča in cilji prostorskega razvoja Občine Idrija izhajajo iz: – položaja občine v širšem prostoru, – značilnosti prostora občine, – usmeritev posameznih sektorjev, – ocene stanja in teženj v prostoru, – ugotovljenih problemov v prostoru. Poglavitna izhodišča in cilji prostorskega razvoja Občine Idrija so:
- Uravnotežen razvoj urbanega sistema S čim bolj uravnoteženim razvojem celotnega sistema poselitve, ki teži k enakovredni prostorski porazdelitvi družbene in socialne infrastrukture, delovnih mest in stanovanj, bo omogočena tudi ustrezna prostorska integracija občine v regiji in državi kot predpogoj za socialno, gospodarsko in kulturno enotnost, gospodarsko učinkovitost ter socialno pravičnost. V smislu uravnoteženega razvoja poselitve je treba poskrbeti za skladen razvoj mest in drugih naselij ter podeželskih območij. Predvsem je treba zagotoviti možnost za uveljavitev primerjalnih prednosti in uveljaviti konkurenčnost ter učinkovitost posameznih območij, še posebej v manj dostopnih legah. S tem bo omogočena tudi ohranitev in varovanje (prostorske) identitete občine v primerjavi z drugimi občinami in regijami v državi.
- Povezovanje Občine Idrija z drugimi občinami in regijami Gre za enega najpomembnejših izhodišč, s katerim bo mogoče zagotoviti enakomeren in uravnotežen prostorski razvoj med posameznimi regijami in s tem tudi v občini sami. Z ustreznimi strukturnimi spremembami, ki bodo s prostorskim razvojem morale povezati tudi ustrezne ekonomske in socialne aktivnosti, bo omogočen tudi dvig življenjske ravni, izboljšanje življenjskih razmer in zagotavljanje zdravega življenjskega okolja za vse prebivalce. Zagotoviti bo treba predvsem možnosti za razvoj strukturno šibkejših, demografsko ogroženih in manj razvitih območij v občini. Prav zaradi trenutnega stanja je treba tem območjem posvetiti posebno pozornost in pomoč ter si prizadevati tudi za pridobitev zunanje pomoči (iz ustreznih strukturnih skladov EU ali drugih mednarodnih virov pomoči), zaradi česar je povezovanje v širše regionalne skupnosti za razvoj občine bistvenega pomena. Na ta način bo mogoče v dolgoročnem obdobju ponovno usposobiti notranje ekonomske in druge potenciale posameznih območij in vzpostaviti uravnotežen razvoj celotne občine.
- Enakovredna dostopnost do dobrin skupnega pomena in znanja ter razvoj ustrezne infrastrukture Z razvojem ustrezne (prometne in telekomunikacijske) infrastrukture, ki bo v bodoče omogočala hitrejšo fizično dostopnosti do dobrin skupnega pomena, in z razvojem novih tehnologij, ki bodo zagotavljale dostopnost (do informacij in storitev) na daljavo, bo mogoče preprečiti nastajanje in širjenje nerazvitih območij, v katerih so/bi bili pogoji življenja slabši in manj kakovostni. V sedanjih pogojih, ko se tudi v Občini Idrija kažejo težnje po centralizaciji vsakovrstnih dejavnosti in aktivnosti, je treba posebno skrb nameniti podeželskim območjem. Poleg razvoja prometne infrastrukture je treba skrbeti predvsem za izobraževanje in informiranje javnosti.
- Varčna in smotrna raba prostora in skrb za okolje S tem ciljem zagotavljamo kvaliteto življenja ne le sedanjim, temveč tudi bodočim rodovom. S smotrnim načrtovanjem rabe prostora je treba zagotoviti racionalno in varčno rabo zemljišč ter naložb v zemljišča, varovanje gradbene substance v mestih in na podeželju ter naravne in kulturne dediščine, varovanje obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov ter varovanje okolja nasploh. Z uveljavljanjem novih tehnologij, proizvodov pa tudi z ustanavljanjem novih institucij, instrumentov in orodij je treba zagotavljati take posege v prostor, ki so prijazni do človeka in okolja. Preko prenove in razvoja je treba sanirati površine, ki so nasute z rudniško haldo in ob odkopu predstavljajo nevaren odpadek. Z načrtovanjem in spodbujanjem rabe obnovljivih virov energije je potrebno izboljšati kakovost okolja in energetske oskrbe.
- Ohranjanje in varstvo kulturne dediščine pridobivanja živega srebra Ohranjanje in varstvo kulturne dediščine pridobivanja živega srebra in z njim povezanega načina življenja v širši regiji, ki je osnova kandidature mesta Idrije za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Treba je zagotoviti ohranjanje dosežkov izjemnega pomena, ki jih je rudarjenje tukaj pustilo, hkrati pa opredeliti tudi način za sanacijo tistih vplivov, ki so povzročili degradacije prostora. Ohranjanje kulturne dediščine hkrati pomeni pomembno podporo razvoju turizma v obsegu, ki je za ta prostor primeren.
- Ohranjanje narave Za doseganje ciljev prostorskega razvoja občine je nujno potrebno zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti.
- ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE IN USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE 2.1 Usmeritve za razvoj poselitve Razvoj poselitve v občini izhaja iz omrežja naselij in funkcije naselij v tem omrežju. V skladu s strategijo se poselitev prednostno usmerja v naselje, če imamo razpoložljive površine ali prepoznana območja, potrebna prenove. Omrežje naselij s funkcijami posameznih naselij in območja razpršene poselitve so prikazana na shematski karti »Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana«. (karta 03) 2.1.1 Opredelitev vloge naselij v omrežju naselij (Karte 01, 03 in 04): Občinsko središče regionalnega pomena: – Idrija kot upravno, občinsko in najpomembnejše zaposlitveno središče v občini bo še naprej predstavljala najmočnejši urbani center tudi v širšem, regionalnem pomenu; – naselji Idrija in Spodnja Idrija je treba povezati v enotno somestje – v funkcijsko povezano urbano aglomeracijo z delitvijo dejavnosti, ki bo imelo vlogo regionalnega središča, kot ga opredeljuje Strategija prostorskega razvoja Slovenije; – tako Idrija kot Spodnja Idrija naj ohranita svojo lokalno identiteto in občutek pripadnosti prebivalcev svojemu kraju; – krepi naj se povezave Spodnje Idrije s Spodnjo Kanomljo. Pomembnejša lokalna središča: – skupaj z Godovičem in Črnim Vrhom predstavlja somestje Idrija - Spodnja Idrija ogrodje poselitvenega sistema v občini; – dosežena stopnja centralnosti se bo prilagajala novim razvojnim trendom, dvigu kakovosti in ravni storitev oskrbnih funkcij; to velja še posebej za Godovič in Črni Vrh (v navezavi s Predgrižami), ki predstavljata nova razvojna pola občine; – skladno z demografskim razvojem občine in regije je treba krepiti vlogo in pomen vseh štirih naselij (Idrija, Spodnja Idrija, Godovič in Črni Vrh); naselja se bodo širila glede na sklop dejavnosti, ki jih imajo in so predvideni v njihovem nadaljnjem razvoju. Lokalna središča: – naselja lokalnega pomena v občini (Vojsko, Idrijske Krnice, Zadlog, Gorenji in Spodnji Vrsnik, Srednja Kanomlja, Spodnja Kanomlja, Zavratec, Dole, Gore, Ledine, Predgriže) so pretežno ruralnega značaja in zadovoljujejo osnovne potrebe lokalnega prebivalstva; v teh naseljih se bodo poleg kmetijske razvijale tudi ostale dejavnosti (turistične, oskrbne in gospodarske), – zagotoviti je treba hitrejši razvoj naselij lokalnega pomena v mejah ugotovljenih prostorskih možnosti in potreb zaledja; v teh naseljih je treba z načrtnim usmerjanjem stanovanjske gradnje in novih dejavnosti postopoma zagotoviti višji komunalni standard, primerno oskrbo in možnosti zaposlitve, skladno z velikostjo gravitacijskega zaledja in oddaljenostjo od večjih središč. Ostala naselja: Čekovnik, Gorenja Kanomlja, Govejk, Idrijska Bela, Idrijski Log, Idršek, Javornik, Jelični Vrh, Kanji dol, Korita, Ledinske Krnice, Ledinsko Razpotje, Lome, Masore, Mrzli Log, Mrzli Vrh, Pečnik, Potok, Razpotje, Strmec, Žirovnica, Rejcov grič. Ta naselja ohranjajo pretežno ruralni značaj in nimajo predvidene pomembnejše vloge v omrežju naselij. V njih prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se večinoma dopolnjujejo s kmetijskimi in turističnimi dejavnostmi. 2.1.2 Usmeritve razvoja omrežja naselij, poselitve in celovite prenove so (karta 03): – optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami v omrežje naselij, ki bo zagotavljalo zadovoljevanje skupnih potreb, racionalno organizacijo dejavnosti v prostoru in najprimernejšo rabo površin; – poseljenost v manj dostopnih območjih je treba zagotoviti z zavestnimi ukrepi, kot so dobra prometna povezanost, osnovni komunalni standard in bližina osnovnega izobraževanja; – razvoj poselitve je treba usmerjati v območja naselij; – zagotoviti je treba uravnotežen razvoj poselitvenih vzorcev v posameznih prostorskih enotah, tako da bodo še naprej izražali značilno prepoznavnost posameznih območij v občini; – ohranjati je treba značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo; – učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo je treba zagotavljati z večjo koncentracijo stanovanj in delovnih mest v naseljih, ki so v celoti ali delno komunalno opremljena; – Idrijo in rudniški kompleks je treba še naprej razvijati kot percepcijsko in kulturno središče občine in širšega zaledja v regiji; – ostala urbanizirana naselja v občini (Spodnja Idrija, Godovič, Črni Vrh) je treba razvijati kot razvojne pole, ki ležijo ob najpomembnejših prometnih smereh; – Spodnja Idrija se povezuje s Spodnjo Kanomljo; – s prenovo in revitalizacijo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč (opuščenih ali neprimernih lokacij) bo zagotovljena večja izkoriščenost in kvalitetnejša raba prostora; – notranji razvoj naselij bo potekal z ohranjanjem kakovostnih rab in prostorskih struktur ob upoštevanju obstoječih urbanih oblik, arhitekturne, socialne in kulturne različnosti, varnosti bivanja in dela, varstva in razvoja kulturne dediščine ter racionalne rabe naravnih in drugih virov; – notranji razvoj naselij in racionalna raba zemljišč se zagotavljata tudi s spremembami rabe prostora in obstoječih objektov, omogočanjem prepleta rab prostora in z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin; – notranji razvoj naselij se zagotavlja z načrtovanjem uravnoteženega razmerja med grajenimi in zelenimi površinami; – v strnjenih naseljih je potrebno preprečevati razmah poselitve navzven in možen pojav razpršene gradnje; – celovita in delna prenova posameznih vaških (mestnih) območij se izvaja na podlagi občinskega podrobnega prostorskega načrta; v primerih ko gre za zavarovano arhitekturo, naselbinsko ali arheološko dediščino je potrebno v fazi priprave občinskega prostorskega načrta izdelati tudi konservatorski načrt; – za vsa območja nove poselitve, večja od 0,5 ha, ali območja, posebej določena v občinskem prostorskem načrtu, je potrebno izdelati občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) oziroma načrt celovitega komunalnega urejanja (CKU); – osnovni pogoj za uresničevanje načrtovanega razvoja v naseljih je pravočasno pridobivanje in urejanje zemljišč za gradnjo. 2.1.3 Usmeritve za razvoj območij razpršene poselitve (karti 01 in 03): – pri posegih v območju razpršene poselitve se je treba praviloma izogibati kakovostnim kmetijskim površinam in gradnjo usmerjati na slabša kmetijska zemljišča ali slabši gozd oziroma gozd v zaraščanju; – glede na obsežna gozdna območja je na območju razpršene poselitve dopustno posegati tudi v gozdni prostor, vendar le ob soglasju Zavoda za gozdove Slovenije; – individualna stanovanjska gradnja se usmerja ob obstoječo poselitev (zgoščevanje razpršene poselitve); – za potrebe razvoja kmetijstva in gradnje dodatnih stanovanjskih objektov (praviloma za prevzemnike in potomce lastnikov obstoječih kmetij) je možno umeščati nove objekte, s tem da je širitev dovoljena le za en nov stanovanjski objekt; nove stavbe naj kakovostno zaokrožajo obstoječe stavbe oziroma kmetijo; – gradnjo počitniških objektov je treba usmerjati v območja obstoječih počitniških naselij; gradnja novih počitniških objektov izven območij naselij ni dopustna; – na območju razpršene poselitve se dovoljujejo tudi objekti oskrbnih, storitvenih dejavnosti in dejavnosti nastanitvenih kapacitet tako, da se smiselno vključujejo v obstoječi poselitveni vzorec; – dovoljena je gradnja enostavnih objektov, pod pogoji, ki jih narekujejo ustrezni zakoni in podzakonski akti; – v območjih kulturne dediščine so delne širitve stavbnih zemljišč možne, vendar je ob tem treba ohranjati tipologijo in optimalno širitev stavbnih zemljišč znotraj celka; to pomeni, da izhajamo iz obstoječih pozidanih površin, kamor spadajo stanovanjski objekt in vsi gospodarski objekti, in omogočimo povečavo števila objektov in zazidanih površin največ za 1x. Predvidena širitev pozidave mora biti namenjena samo kmetijski funkciji. V luči varstva KD druge rabe niso primerne. 2.2 Usmeritve za razvoj dejavnosti na območjih, predvidenih za kmetijstvo (karta 04): Površine za razvoj kmetijstva se bodo ohranjale v sedanjem obsegu. Potrebe po novih kmetijskih površinah ni. Posege v prostor je treba v največji možni meri usmerjati izven območij najboljših kmetijskih zemljišč. 2.3 Usmeritve za razvoj dejavnosti na območjih, predvidenih za gozdarstvo (karta 04): Za občino je značilen velik del gozdnih zemljišč. Gospodarsko izkoriščanje gozda se ne izvaja v varovalnih gozdovih in gozdnih rezervatih. V gozdovih s posebnim namenom pa je izkoriščanje omejeno. Površine za gozdarstvo ostajajo v istem obsegu, za potrebe razvoja drugih dejavnosti so možne manjše krčitve. 2.4 Usmeritve za razvoj dejavnosti v območjih, pretežno namenjenih razvoju turizma (karta 04): Nosilno naselje turistično-rekreativnega razvoja v občini bo še naprej Idrija z vso potrebno turistično infrastrukturo in zanimivo tehniško dediščino. Obilo možnosti za razvoj rekreacije v občini nudijo številne naravne danosti. Širša zavarovana območja (Krajinski park Zgornja Idrijca, predlog regijskega parka) in Geopark Idrija predstavljajo priložnost za razvoj prilagojenih, ne množičnih in neagresivnih oblik turizma in rekreacije, s poudarkom na raziskovanju, izobraževanju, opazovanju narave itd. Kot manjši turistični centri z nekaj turistične in predvsem rekreativne infrastrukture se bodo razvijala naselja Črni Vrh, Lome, Vojsko, Idrijska Bela in Ledinsko Razpotje. Pomembno je razvijati in spodbujati ponudbo kmečkega turizma tudi na območjih, ki v tovrstno dejavnost še niso vključena. 2.5 Usmeritve za rudarjenje in prostorski razvoj območij oskrbe s kamenimi agregati (karta 04): Oskrbo občine z mineralnimi surovinami (za gradbeništvo) zagotavljajo obstoječi peskokopi oziroma kamnolomi v območjih mineralnih surovin. V primeru povečanja potreb po mineralnih surovinah je ob predhodnih strokovnih podlagah, ki se jih izvede v skladu s področno zakonodajo, mogoče določiti območja namenjena izkoriščanju mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt.
- ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA 3.1 Temeljne smeri prometnega povezovanja Občina bo svojo prometno politiko in razvoj prometnega omrežja razvijala v skladu z načeli trajnostne mobilnosti. S ciljem vzpodbujanja trajnostne mobilnosti v občini se zagotavlja ukrepe za urejanje varnih in udobnih peš in kolesarskih poti. Zagotavlja se dostopnost javnega potniškega prometa, trajnostnim oblikam mobilnosti pa se daje prednost pred osebnim avtomobilskim prometom. Občina Idrija je sprejela Celostno prometno strategijo. Infrastrukturna omrežja se bodo razvijala skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij ter z upoštevanjem varstvenih omejitev. Novogradnja ali posodabljanje obstoječih infrastrukturnih omrežij se izvajata tako, da varovane vrednote kulturne dediščine niso prizadete in da so upoštevani pogoji soglasodajalcev. Najpomembnejše cestno omrežje v občini predstavljajo državne ceste: – glavna cesta G2-102 Logatec–Idrija–Tolmin, ki povezuje občino na zahodu s Posočjem, na vzhodu pa z osrednjeslovensko regijo in avtocestnim sistemom; – regionalna cesta R1-207 Godovič–Ajdovščina, ki povezuje občino s sosednjo Vipavsko dolino, hkrati je to alternativna, najkrajša pot iz Ljubljane v Novo Gorico; – regionalna cesta R3-610 Dolenja Trebuša–Spodnja Idrija in Pečnik–Žiri, ki na glavno cesto navezuje na eni strani dolino Kanomlje, na drugi strani pa omogoča povezavo do Žirov in proti Gorenjski. V okviru dograditve regionalnih cest se je izvedla gradnja krožišča in rekonstrukcija glavne ceste G2-102 v Godoviču, v Spodnji Idriji pa se predvideva obvoz starega jedra s predorom. Rekonstrukcija regionalne ceste in hodnikov za pešce skozi Črni Vrh. Na cesti R3-610 je potreben nov most čez Idrijco z ustrezno navezavo in predvideno modernizacijo. Na klancu odseka ceste G2-102/1034 je izvedena izgradnja tretjega voznega pasu. Dopolnitev povezav s sosednjimi regijami je poleg tehničnih izboljšav obstoječega cestnega omrežja v perspektivi možna tudi z gradnjo novih cest s predori v smeri Vipavske in Gorenjske, v koridorjih Idrijska Bela–Ajdovščina ter Spodnja Idrija–Sovodenj. 3.2 Lokalne ceste Lokalno cestno omrežje omogoča navezavo posameznih naselij na glavni poselitveni in prometni osi Logatec–Idrija–Tolmin in Godovič–Ajdovščina. Na lokalnih cestah se izvedejo posamezne tehnične izboljšave, kot so razširitve vozišča, izravnava krivin, podporni in premostitveni objekti, dograditve hodnikov v naseljih, avtobusna postajališča izven vozišča. Novogradnja lokalne ceste je potrebna za navezavo vzhodnega dela Črnega Vrha na regionalno cesto in povezanost naselja. 3.3 Javni promet Železniških povezav v občini ni. Javni promet predstavlja daljinski in lokalni avtobusni promet. V Idriji se rekonstruira avtobusna postaja. Dogradijo oziroma izboljšajo se tehnični elementi avtobusnih postajališč na državnih in lokalnih cestah. 3.4 Mirujoči promet Stanovanjski, poslovni in javni objekti morajo imeti zagotovljeno potrebno število parkirnih mest za stanovalce, obiskovalce in zaposlene na svojem funkcionalnem zemljišču. Občina Idrija se je v Celostni prometni strategiji zavezala, da bo zmanjšala minimalne parkirne normative. Zaradi prostorske utesnjenosti se zgradi parkirne hiše v Idriji v območju avtobusne postaje in ob Lapajnetovi ulici ter v Spodnji Idriji. Opredeli se lokacije za dolgotrajno parkiranje avtobusov in drugih turističnih vozil. 3.5 Kolesarski in peš promet Državno kolesarsko omrežje predstavlja glavna kolesarska pot G2 Modrej–Želin–Idrija–Godovič–Kalce, ki jo je v prihodnosti potrebno zgraditi na samostojnem vozišču. Kolesarska povezava od Spodnje Idrije poteka ob cestišču vzporedno z reko Idrijco po levem bregu. V Mokraški vasi kolesarska povezava prečka Idrijco in poteka vzporedno z njo po desnem bregu do Idrije. V Idriji kolesarska steza deloma poteka po levem bregu preko Mejce in deloma po desnem bregu mimo stadiona ter se za trgovskim centrom priključi na glavno cesto Logatec–Idrija–Tolmin. V križišču za Idrijsko Belo se kolesarska steza povzpne po Ključih do križišča s staro francosko cesto po lokalni cesti proti Novemu Svetu mimo Šebalka do Godoviča, kjer se priključi na glavno cesto proti Logatcu. Pri umeščanju kolesarskih in peš poti v prostor se pozornost nameni obrežni vegetaciji ob Zali in Idrijci. Obrežna vegetacija se ohranja. V strugo vodotokov se na noben način ne posega. Na območju naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij se traso kolesarske poti v čim večji meri predvidi ob cestišču že obstoječih cest. Pri umeščanju kolesarskih in peš poti se v čim večji možni meri izogiba poplavnim območjem. V skladu s področno zakonodajo se gradnjo prometne infrastrukture izvede po možnosti izven priobalnih zemljišč. V čim večji možni meri naj potekajo po obstoječih poteh. Najpomembnejše lokalne kolesarske poti so po dolinah Idrijska Bela in Kanomlja ter v smereh Črnega Vrha in Žirov. Kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje večja središča in turistične ureditve po celotnem območju občine. V naseljih je v okviru prostorskih možnosti potrebno krepiti obstoječe omrežje poti in dograjevati hodnike za pešce ter kolesarske steze na pomembnejših kolesarskih poteh. 3.6 Letalski promet Na območju Občine Idrija se v perspektivi prouči možnosti za ureditev športnega letališča ali vzletišča. 3.7 Oskrba s pitno vodo Oskrba s pitno vodo pomeni zagotavljanje (črpanje, predpriprava, distribucija) pitne, tehnološke in požarne vode v ustreznih količinah in kakovosti ob hkratnem varovanju in ohranjanju podzemne vode. Glavni cilji, ki jih želimo doseči na področju oskrbe s pitno vodo, so: – zagotavljanje potrebnih in kakovostnih količin zdrave pitne vode, ki se izvaja z ustreznim prostorskim načrtovanjem in zaščito vodovarstvenih območij pred onesnaženji; – zagotavljanje zadostnih količin pitne vode vsem prebivalcem v občini, ki se izvaja z gradnjo, obratovanjem in vzdrževanjem vodovodnega omrežja; – racionalna raba naravnih virov, ki se izvaja z vzdržno porabo vode in sanacijo izgub na omrežjih; – ustrezno sistemsko financiranje gradnje, vzdrževanja in obratovanja sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki omogoča kvalitetno izvajanje dejavnosti; – upoštevanje vsaj minimalnih standardov pri komunalni opremljenosti poselitvenih območij, ki se izvaja z usmerjenim opremljanjem zemljišč za gradnjo pred začetkom uporabe novozgrajenih objektov. Izhodišče prihodnjega razvoja temelji na dosedanjem razvoju sistema vodooskrbe z dodatnimi obnovitvami, dograditvami in novogradnjami v sistemu tako, da se praviloma vsa poselitvena območja oskrbi z javnim vodovodom v upravljanju javnega podjetja za oskrbo s pitno vodo. Za kakovostno zadovoljevanje potreb po pitni vodi se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Vodni viri za Občino Idrija se pretežno nahajajo na teritoriju občine, na vzhodnem delu pa segajo tudi v sosednjo Občino Logatec. V pripravi je zavarovanje vodnega vira za Trnovsko Banjško planoto. Na vodovarstvena območja se usmerja dejavnosti, ki omogočajo prostorski razvoj in skladno z vodovarstvenim režimom ne ogrožajo kvalitete vodnih virov. Zaradi ranljivosti podzemnih voda, se dejavnosti umešča v prostor v območja manjše ranljivosti ter s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se kvaliteta podzemnih voda ali vodnih virov ne poslabšuje in njihova količina ne zmanjšuje. Javno vodovodno omrežje mora biti ustrezno dimenzionirano prvenstveno za oskrbo s pitno vodo, praviloma pa tudi za varstvo pred požarom. Na območju Občine Idrija so naslednji javni vodovodni sistemi: – Idrija in Spodnja Idrija (obstoječi sistem povezuje naselja Idrija, Spodnja Idrija in Spodnja Kanomlja in sega od Idrijske Bele do Spodnje Kanomlje, predvideva se razširitev v Spodnji Kanomlji); – Godovič (obstoječi sistem Godovič–Zavratec–Dole–Gore se poveže s sistemom Idrijskega vodovoda); – Črni Vrh (obstoječe omrežje); – Ledine–Vrsnik–Korita (obstoječe omrežje); – Vojsko–Čekovnik (obstoječe omrežje); – Idrijske Krnice in Masore (načrtovano javno vodovodno omrežje). Glavna skrb v prihodnjih letih bo namenjena dograditvi in povezovanju javnih vodovodnih sistemov ter sanaciji obstoječih javnih vodovodov za preprečevanje izgub v sistemu. Vodooskrbni sistem za Idrijo in Spodnjo Idrijo je zagotovljen iz vodnega vira v Idrijski Beli. Na vseh območjih, kjer se v skladu s predpisi oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru javne službe se oskrba s pitno vodo izvaja individualno ali skupinsko iz lastnih zajetij, vodnjakov ali rezervoarjev. Dolgoročno se manjše ali lastne vodovode, ki niso v upravljanju javnega podjetja, priključi na javne vodovodne sisteme. Vsi objekti, ki se nahajajo na vplivnem območju javnih vodovodnih sistemov, morajo biti priključeni na javni vodovod, razen če priključitev v skladu z mnenjem pristojnega občinskega organa ni možna (fizične prepreke – npr. vodotok, strma brežina itd.). 3.8 Odvajanje in čiščenje odpadne vode Odvajanje in čiščenje odpadne vode predstavlja zbiranje in transport odpadne in padavinske vode ter njeno čiščenje in odvajanje v odvodnike na neškodljiv način ob hkratnem varovanju površinskih in podzemnih vod. Glavni cilji, ki jih želimo doseči na področju odvajanja in čiščenja odpadne vode, so: – zaščita okolja predvsem v smislu zaščite vodnih virov ter zaščite tal in voda zaradi odpadne vode, ki se jo izvaja z gradnjo novih kanalizacijskih sistemov ter sanacijo in posodobitvijo dotrajanih in preobremenjenih kanalizacijskih sistemov, prednostno na občutljivih in vodovarstvenih območjih; – zagotavljanje potrebnih in kakovostnih količin zdrave pitne vode, ki se ga izvaja z ustreznim prostorskim načrtovanjem in zaščito vodovarstvenih območij pred onesnaženji; – upoštevanje vsaj minimalnih standardov pri komunalni opremljenosti poselitvenih območij, ki se ga izvaja z usmerjenim opremljanjem stavbnih zemljišč pred začetkom uporabe novozgrajenih objektov; – racionalna raba naravnih virov v smislu ponikanja neonesnaženih padavinskih voda v urbanih področjih, s čimer se zagotavlja napajanje podzemne vode "in situ"; – ustrezno sistemsko financiranje gradnje, vzdrževanja in obratovanja sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne vode, ki omogoča kvalitetno izvajanje dejavnosti; – varovanje pred poplavami zaradi padavin iz urbanih področij in visokih voda vodotokov na območju občine, ki se ga izvaja z ustreznim kanaliziranjem oziroma zadrževanjem padavinske vode. Izhodišče prihodnjega razvoja je ureditev kanalizacijskih sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne sanitarne vode v vseh večjih in gosteje naseljenih naseljih. Tako so obstoječi kanalizacijski sistemi s pripadajočimi čistilnimi napravami urejeni v naslednjih naseljih: – Idrija (CČN Idrija skladno s potrebami zagotavlja tudi možnost sprejema blata iz greznic območja celotne občine in odpadne vode mestne aglomeracije z navezavo na Mokraško vas); – Spodnja Idrija (ČN Spodnja Idrija, razširitev sistema po Spodnji Idriji in v Spodnji Kanomlji); – Godovič (ČN Godovič, predvidena razširitev); – Črni Vrh (načrtovana ČN Črni Vrh). Obstoječe sisteme je treba delno dograditi, starejše sanirati ter zagotoviti nemoten in ustrezen odtok vode in njeno čiščenje. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode določa v Občini Idrija naslednja območja aglomeracij, kjer je izgradnja kanalizacijskih sistemov obvezna v naslednjih naseljih: – Idrija, – Spodnja Idrija z Mokraško vasjo, – Godovič, – Črni Vrh, – Spodnja Kanomlja. Občina Idrija je s prenovo operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljevanju: OPOČKOV) v Občini Idrija določila nova območja javnega kanalizacijskega omrežja na način sosedskih malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju: MKČN), ki se praviloma nahajajo izven aglomeracije. Izvedbo gradnje MKČN pogojujejo naravne danosti terena ter tehnično ekonomska upravičenost izgradnje. OPOČKOV predvideva izgradnjo MKČN v naslednjih naseljih ali njihovih delih: – Črni Vrh nad Idrijo, – Godovič – Log, – Gorenji Vrsnik, – Govejk, – Korita, – Ledine, – Ledinske Krnice, – Kovačev Rovt, – Ledinsko Razpotje, – Spodnji Vrsnik, – Srednja Kanomlja, – Vojsko, – Zadlog, – Zavratec, – Idrijska Bela. Pri zasnovi kanalizacijskih sistemov se teži predvsem k združevanju posameznih naselij v večje kanalizacijske sisteme. Vsi objekti, ki se nahajajo v vplivnem območju javnih kanalizacijskih sistemov, morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, razen če priključitev v skladu z mnenjem pristojnega občinskega organa ni možna (fizične prepreke – npr. vodotok, strma brežina itd.). Za vsa ostala naselja (kjer ni načrtovanih kanalizacijskih sistemov) se dovoli uporaba individualnih sistemov, kot so nepropustne obstoječe greznice, male komunalne ČN itd., pri čemer je treba vse take objekte evidentirati, izvajalec javne službe pa mora zagotavljati monitoring ter sprejem blata in gošč v centralno čistilno napravo Idrija. 3.9 Ravnanje z odpadki Temeljni cilj gospodarjenja z odpadki je racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki, pri čemer je glavno vodilo racionalna raba prostora za zbiranje, obdelavo in predelavo odpadkov ter odlaganje ostankov odpadkov ob zmanjševanju vplivov na okolje. Pri tem se prednostno zagotovi: – stoodstotno pokritost območja z ločenim zbiranjem (frakcij) komunalnih odpadkov na izvoru; – vzpostavitev racionalne mreže namenskih objektov in naprav, tj. zbirnih centrov ter objektov in naprav za nadaljnjo obdelavo (predelavo) odpadkov, vključno s predelavo biološko razgradljivih odpadkov, in sicer za celotno prispevno območje; – povečanje izrabe odpadkov kot sekundarnih surovin in v energetske namene; – sanacija neurejenih odlagališč in starih okoljskih bremen; – regionalizacija in povezovanje tehnoloških sistemov (racionalizacija oskrbe, ekonomija obsega, naravne danosti, geografske razmere) predvsem na ravni predelave in odlaganja odpadkov; – stimulativna in usmerjena cenovna oziroma tarifna politika glede na količino in kakovost odpadkov po načelu "povzročitelj plača". Zbiranje odpadkov je urejeno prek sistema odvoza komunalnih odpadkov ter mreže zbiralnic ločenih frakcij v naseljih in zbirnega centra Ljubevč – grapa Grohovt v neposredni bližini nekdanjega odlagališča. Predelava in odlaganje preostanka odpadkov se ureja na medobčinski oziroma regionalni ravni. Občina Idrija obdeluje in odlaga odpadke na območju regijskega centra RCERO Ljubljana. Odlagališče Raskovec je zaprto. Območja nekdanjih kamnolomov, industrijskih con itd. ali območja drugih manj ustreznih posegov v prostor se lahko nameni za predelavo in odlagališče inertnih materialov. Specifičen problem predstavljajo tudi žgalniški odpadki, ki so nastajali v času obratovanja rudnika. Njihovo odlaganje še ni trajno rešeno, zato je treba v okviru sanacije rudnika poiskati dokončno prostorsko rešitev odlaganja. 3.10 Oskrba z zemeljskim plinom Cilji na področju oskrbe z zemeljskim plinom so: – zanesljiva in dolgoročna energetska oskrba občine (zadostne kapacitete v energetskih napravah in plinovodnem omrežju, ukrepi za dolgoročno dobavo plina, ustrezno vzdrževanje energetskih naprav in plinovodnega omrežja); – zmanjšanje obremenjevanja okolja (npr. s priključevanjem na sistem oskrbe s plinom, posodabljanjem kurilnih naprav in nadomeščanje ekološko manj ustreznih goriv s plinom); – racionalna raba prostora pri izvajanju energetskih naprav za oskrbo s plinom, prenosnega in distribucijskega omrežja; – doseganje ekonomske učinkovitosti in zagotavljanje konkurenčnih cen; – izpolnjevanje vseh mednarodnih obveznosti na področju varstva okolja; – zmanjšanje emisij CO 2 (soproizvodnja toplotne in električne energije, prehod na čistejša goriva); – optimizacija organiziranosti izvajanja dejavnosti in uvajanje novih storitev. Zasnova razvoja oskrbe z zemeljskim plinom temelji na odločitvi o oskrbi največjih in najgosteje poseljenih območij občine z zemeljskim plinom. V Idriji je že razvito plinovodno omrežje, ki za energent začasno uporablja utekočinjeni naftni plin. Z izvedbo prenosnega plinovoda za zemeljski plin Kalce–Godovič in merilno regulacijske postaje v Godoviču je občina vključena v slovensko prenosno omrežje prek prenosnega plinovoda M3 Vodice–Šempeter. Od MRP Godovič je načrtovana gradnja distribucijskega plinovoda za zemeljski plin do Idrije in po dolini Idrijce do Spodnje Idrije ter gradnja distribucijskega omrežja po naseljih Idrija (dograditev in razširitev), Mokraška vas, Spodnja Idrija in Godovič (novogradnja). Hkrati s priključevanjem objektov na distribucijski plinovod se odstrani zunanje cisterne za UNP. Uporabo kurilnega olja se zmanjšuje z zamenjavo starih kotlov na kurilno olje ter s prepovedjo gradnje novih kotlovnic na kurilno olje. Priključitev objektov, ki se nahajajo v vplivnem območju plinovodnega omrežja, na plinovodno omrežje je priporočljiva, razen če za ogrevanje uporabljajo obnovljive vire energije (lesna biomasa, sonce, geotermalna energija, veter itd.). Do izgradnje plinovodnega omrežja v Idriji, Spodnji Idriji in Godoviču se spodbuja uporaba utekočinjenega naftnega plina, v primeru večjih komunalnih ureditev posameznih območij pa je treba ob izgradnji ostale infrastrukture zgraditi tudi plinovodno omrežje. Pri posegih v prostor je treba upoštevati, da je v skladu s predpisi določeno območje vzdolž plinovodov, v katerem veljajo določene omejitve pri izvajanju posegov v prostor glede na dimenzijo in tlačno stopnjo plinovoda, kar je treba upoštevati pri posegih v bližini plinovodnega omrežja. 3.11 Oskrba z električno energijo Cilji na področju oskrbe z električno energijo so: – zagotavljanje kakovostne in zanesljive oskrbe na celotnem območju občine (zadostne kapacitete, ustrezne povezave, ustrezno vzdrževanje virov in omrežja); – racionalna raba prostora pri izvajanju proizvodnje, prenosa in distribucije; – doseganje ekonomske učinkovitosti in zagotavljanje konkurenčnih cen; – proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov; – zagotavljanje kakovostne in zanesljive oskrbe uporabnikov tako v normalnih kot tudi izrednih razmerah. Elektroenergetsko omrežje se deli na prenosno in distribucijsko omrežje, pri čemer prenosno omrežje v splošnem povezuje proizvodne vire energije in distribucijska podjetja, distribucijsko omrežje pa oskrbuje neposredne porabnike. Izhodišče za oskrbo z električno energijo temelji na 110 kV prenosnem omrežju, ki poteka do razdelilne transformatorske postaje Idrija v Spodnji Idriji (RTP 110/20 kV Idrija) po naslednjih nadzemnih daljnovodih: – DV 110 kV Ajdovščina–Idrija in – DV 110 kV Idrija–Cerkno ter – DV 2x110 kV Idrija–Žiri I. in II.,ki je v upravljanju distribucije Elektro Ljubljana. Distribucijsko omrežje je v upravljanju Elektro Ljubljana (Godovič, Ledine, Gorenji in Spodnji Vrsnik, Govejk, Dole, Zavratec) in Elektro Primorska (ostali del občine). Stanje oskrbe je zadovoljivo, načrtovane so dograditve oziroma povezave omrežja Godovič–Brda in Ledine–Gore, smiselna pa je še izvedba povezav Kanomlja–Idrija in Črni Vrh–Godovič za rezervno napajanje. Pri posegih v prostor je treba upoštevati, da je v skladu s predpisi določeno območje vzdolž daljnovodov, v katerem veljajo določene omejitve pri izvajanju posegov v prostor glede na napetostni nivo daljnovoda, kar je treba upoštevati pri posegih v bližini daljnovodnega omrežja. Na območju občine je podeljenih 14 koncesij za izkoriščanje energetskega potenciala vodotokov za proizvodnjo električne energije do 10 MW. Izhodišče bodočega razvoja področja je, da se na zavarovanih območjih gradnja novih HE ne dovoli, možne so le dograditve ali rekonstrukcije obstoječih. Na ostalih vodotokih je gradnja malih HE dovoljena po vnaprejšnji prostorski analizi in soglasju pristojnih služb ter pristojnega občinskega urada. 3.12 Obnovljivi viri energije S sprejetjem lokalnega energetskega koncepta se spodbuja prehod od ogrevanja s fosilnimi gorivi na ogrevanje z obnovljivimi viri energije (lesna biomasa, sonce, geotermalna energija), prehod od individualnega ogrevanja k skupnemu, uvajanje ukrepov učinkovite rabe energije v stavbah in na ogrevalnih sistemih. Območje Občine Idrija je v splošnem v celoti predvideno za rabo obnovljivih virov energije s poudarkom na izrabi lesne biomase. V okviru izrabe obnovljivih virov energije je možno uporabiti še izkoriščanje geotermalne energije, sončne energije in kombinacijo le teh. Obnovljivi viri energije se za oskrbo z energijo uvajajo na območjih in pod pogoji, ki omogočajo njihovo učinkovito izkoriščanje. Prenovo naselij ali delov naselij se načrtuje tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in materialov. Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije, kot so voda, veter, sončna energija, geotermalna energija in drugi z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti. Učinkovita in varčna raba energije bo trajna razvojna usmeritev pri gospodarjenju in načrtovanju novogradenj, prenovi in sanaciji, kar pomeni zmanjšanje rabe energije ob zagotavljanju enake ali večje kakovosti življenja in konkurenčnosti gospodarstva. Na redkeje poseljenih območjih, kjer se nahaja predvsem individualna stanovanjska gradnja, se v prihodnje načrtuje predvsem individualna energetska oskrba, ki se dopolnjuje z individualno izrabo obnovljivih virov energije, predvsem lesne biomase, sončne energije in geotermalne energije. V strnjeno poseljenih območjih izven območij, ki so že oskrbovana s sistemom UNP oziroma zemeljskim plinom in območij, ki so skladno s koncesijsko pogodbo med občino in izvajalcem oskrbe s plinom načrtovana za oskrbo s plinom, se spodbuja vzpostavitev sistema skupinskega ogrevanja na lesno biomaso. Spodbuja se izrabo sončne energije tako za individualno oskrbo kot za proizvodnjo električne energije. Sončna energija predstavlja potencial tudi za potrebe javne razsvetljave. Večje potencialne površine za izgradnjo fotovoltaičnih elektrarn so z OPPN namenjene v industrijski coni Godovič. Izraba geotermalne energije v površinskih plasteh je, ob upoštevanju predpisov s področja varstva voda, mogoča na celotnem območju Idrije. Velik potencial za pridobivanje toplotne moči za ogrevanje predstavlja tudi rudniška voda, ki se jo zaradi varnosti rudnika izčrpava. Izraba bioplina v postrojenju SPTE za ogrevanje je možna ob ustreznem viru, to je večji kmetiji ali ob zbirnem mestu hlevskih ostankov več kmetij npr. v Zadlogu in Godoviču. Izraba vetrne energije v Občini Idrija nima velikega potenciala zaradi na splošno nižjih povprečnih hitrosti vetra in slabše dostopnosti območij z nekoliko močnejšimi povprečnimi hitrostmi vetra s slabim oziroma neobstoječim elektroenergetskim omrežjem. Izraba vetrne energije je mogoča za lastno oskrbo na območjih, ki so primerna za izrabo vetrne energije z vidika prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti, zato se jih na podlagi podrobnejšega prostorskega načrtovanja umešča na območja, ki so ustrezna tako z vidika vetrnega potenciala, ustreznosti tal, bližine poselitve in zmogljivosti električnega omrežja ter hkratni niso najbolj ranljiva z vidika narave, kulturne dediščine in kakovosti bivalnega okolja. Z namenom smotrne rabe prostora je treba nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije v čim večji meri načrtovati na lokacijah obstoječih sistemov in na degradiranih območjih proizvodnih dejavnosti. Energetski sistem je sklop posameznih energetskih infrastrukturnih sistemov, ki omogočajo oskrbo države z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto, obnovljivimi in drugimi viri energije. Pri pridobivanju, pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki povzročajo praviloma nezaželene in dolgoročne vplive na okolje in prostor, se upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje o omejenosti virov ter možnosti izrabe vseh realnih potencialov na področju rabe energije. Pri načrtovanju energetskih in telekomunikacijskih omrežij naj se preveri vse tehnične možnosti za uporabo že obstoječih koridorjev. 3.13 Elektronske komunikacije Cilji na področju telekomunikacij so: – z dolgoročnim, stabilnim in pospešenim razvojem telekomunikacij zagotoviti zanesljive telekomunikacijske storitve, katerih ponudba bo usklajena s pričakovanji uporabnikov in potrebami informacijske družbe; – zagotoviti dostopnost univerzalnih telekomunikacijskih storitev vsem na celotnem območju občine po dostopnih cenah; – zagotoviti in pospeševati učinkovitost in tekmovanje med ponudniki telekomunikacijskih storitev; – umeščati objekte komunikacijske infrastrukture na čim bolj nevpadljiv način ob upoštevanju okoljskih in prostorskih razsežnosti posega. Telekomunikacijsko omrežje sestavljajo telekomunikacijsko omrežje ponudnikov telekomunikacijskih storitev, omrežje baznih postaj mobilne telefonije, omrežje oddajnikov itd. Občina načrtuje razvoj optičnega podzemnega omrežja v vseh večjih naseljih v občini, da bodo zagotovljeni najboljši pogoji za nadaljnji razvoj komunikacijskih storitev. Gradnja nadzemnih brezžičnih povezav (bazne postaje mobilne telefonije, brezžični prenos podatkov) je dovoljena pod pogoji, da se umestitev v prostor skrbno načrtuje ter uporabi najsodobnejše principe umestitve v prostor (zakrivanje, zmanjševanje moči oddajnikov, uporaba različnih anten, prilagajanje krajinski sliki itd.).
- USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI Za območje Občine Idrija je značilen stik dveh velikih naravnogeografskih regiji – Alpskega in Dinarskega sveta, kar se odraža v krajinski pestrosti in najrazličnejših naravnih in ustvarjenih prvinah. Bogata kulturna in naravna dediščina pripomoreta k prepoznavnosti tega območja. Velika kakovost krajine izvira tudi iz dejstva, da relativno veliko ljudi še živi razpršeno po prostoru, tudi po hribovitih in planotastih delih občine in tako ohranja tipičen vzorec poselitve ter kakovostno kulturno krajino. Za ohranjanje narave, prepoznavnosti in kakovosti krajine ter kulturne dediščine je potrebno predvsem ohranjati poselitvene vzorce, razvijati dopolnilne dejavnosti v podeželskem prostoru, ne posegati v ohranjena naravna območja velike vrednosti ter upoštevati sprejete režime in usmeritve za varstvo kulturne in naravne dediščine. 4.
- Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire 4.1.1 Območja za kmetijstvo Zaradi razgibanega reliefa je v občini malo kmetijskih območij. Najbolj izrazito kmetijsko območje je Zadloško polje, kjer so največje izravnave in je poleg travnikov tudi nekaj njiv. Sledijo okolica Godoviča, Črnega Vrha, Idrijskega Loga in Ledin. Intenzivnejše pridelovanje se bo še naprej usmerjalo v ta območja, vendar potreb po novih kmetijskih površinah ni. Zaradi majhnega števila kvalitetnih površin je potrebno te še toliko bolj varovati. Zato se bo posege v prostor usmerjalo izven območij najboljših kmetijskih zemljišč. Vendar je po drugi strani za ohranjanje teh površin potrebno tudi zagotavljati tamkajšnjim prebivalcem ugodne bivalne pogoje in vire dohodka, zato je izjemoma mogoče posegati tudi na najboljša kmetijska zemljišča, če gre za poseg strateškega pomena za lokalno gospodarstvo. Vendar je gradnja na najboljših kmetijskih zemljiščih dopustna le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. Drugi del kmetijskih zemljišč leži v višje ležečih območjih (nad 600 m n.v.), kjer je večja nevarnost zaraščanja kmetijskih zemljišč. Tam je potrebno posvetiti posebno pozornost ohranjanju kmetovanja in izboljšanju pogojev – spodbujati je potrebno razvoj dopolnilnih dejavnosti, novih programov in ohranjanja poselitve. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se bo preprečevalo s spodbujanjem kmetovanja zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine. S spodbujanjem nadaljnje kmetijske rabe bodo ohranjeni potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom. V območju kmetijskih zemljišč je treba spodbujati širjenje in zaokroževanje obstoječih kmetijskih gospodarstev. V primeru prostorske in prometne utesnjenosti je potrebno omogočiti selitev kmetije pod naslednjimi pogoji: – prosilec izpolnjuje posebne pogoje, določene v zakonu o kmetijskih zemljiščih, – lega je čim bližje naselja ali zaselka, ob obstoječi cesti in je mogoče z razumnimi stroški zagotoviti komunalno opremo zemljišča, – ne bo povzročila vidnega razvrednotenja prostora, – ne bo povzročila škodljivih vplivov na okolje, – gradnja ne bo ogrožala naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, – gradnja ne bo ogrozila kakovosti naravnih virov ali oteževala kmetijske dejavnosti. Gradnja novih razvojnih kmetij je možna zunaj poselitvenih območij, če je zagotovljena površina, potrebna za njihov razvoj. Intenzifikacija pridelave naj poteka v smislu razvoja gojenja kultur v rastlinjakih (tudi na večjih kompleksih ob ustreznih ukrepih varstva narave in ustreznem umeščanju v prostor). Na obrobju stavbnih zemljišč je kot začasno rabo potrebno urediti površine za ljubiteljsko obdelovanje (vrtički). 4.1.2 Območja za gozdarstvo Za Občino Idrija je značilen velik delež gozdnih površin, saj spada skoraj v celoti v gozdno ali gozdnato krajino. Velika sklenjena območja naravno ohranjenih gozdov (Trnovski gozd) so ena izmed glavnih prepoznavnih prvin občine. Najstrožje se varuje gozdne rezervate, kjer so prepovedane vse gospodarske, rekreacijske, raziskovalne in druge dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo stanja. Strogo bodo varovani tudi varovalni gozdovi, gozdovi z izjemno poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami in gozdovi s posebnim namenom, v katere se ne bo posegalo. Za neizogibne posege je potrebno pridobiti soglasja Zavoda za gozdove Slovenije. V ostalih gozdovih se lahko proizvodnja lesa v manjši meri intezificira, saj Občina Idrija svojega gozdno pridelovalnega potenciala ne izkorišča v celoti. Pri tem pa se morajo ohranjati stabilni naravni odnosi. Stanovanjsko in drugo gradnjo je smiselno usmerjati na območja slabših gozdov in na površine v zaraščanju, saj s tem zaradi velike gozdnatosti občine ne bo večjih posledic za kvaliteto krajine. Prav tako je dopustna krčitev gozdnih površin za namene kmetijske dejavnosti. Na podlagi dovoljenja Zavoda za gozdove Slovenije je možno v skladu s predvideno dinamiko v naslednjih desetih letih izkrčiti do 7 % gozdne površine. Posebno skrb se posveti vzdrževanju poškodovanih lokalnih cest nastalih pri transportu lesa. 4.1.3 Območja za turizem Občina ima velik, deloma še neizkoriščen potencial za razvoj turizma in športno rekreacijskih dejavnosti. Največji turistični potencial predstavlja vpis tehniške dediščine idrijskega rudnika na Seznam svetovne dediščine Unesco. S tem je postalo mesto Idrija pomembno spomeniško območje tako na državni kot svetovni ravni. Bogata kulturna dediščina, predvsem zaradi dolgoletne tradicije rudarjenja in delovanja rudnika živega srebra v Idriji ter z njim povezanega načina življenja, primerna raba vseh elementov kulturne dediščine, izboljšanje obstoječih in snovanje novih, na kulturni dediščini temelječih programov in vsebin ter njihova aktivna vključitev v celostno ponudbo mesta predstavlja izjemen potencial za razvoj turizma. Razvoj turistične dejavnosti bo pomenil dodatno dobro osnovo za širitev drugih dejavnosti, zlasti storitvenih. Povečanje kritične mase uporabnikov storitev bo pripomoglo k preboju na številnih področjih, od gostinstva pa vse do športa in kulture. Na voljo so ogledi številnih naravnih in kulturnih znamenitosti, vendar pa je opaziti pomanjkanje ostale ponudbe, ki bi dopolnila in tako oblikovala bolj celovit turistični proizvod, zanimiv za širši segment gostov. Obilo možnosti za rekreacijo nudijo naravne danosti, ki jih na območju občine ne manjka. Pomembni so gozdovi v okolici naselij ter zavarovana območja, ki pa se bodo v prihodnosti, ob razglasitvi Regijskega parka Trnovski gozd, še povečala. Širša zavarovana območja (krajinski park, regijski park) predstavljajo priložnost za razvoj prilagojenih, ne množičnih in neagresivnih oblik turizma in rekreacije, s poudarkom na raziskovanju, izobraževanju, opazovanju narave itd. Eno večjih neizkoriščenih območij mesta Idrija je Jožefov jašek (Kajzer), ki zavzema plato nad parkom Mejca ob vstopu v mesto. To območje je sestavljeno iz večih rudniških objektov, ki predstavljajo pomemben del tehniške dediščine mesta in se jih zato ohranja in prenavlja. Hkrati so v območju tudi večje zunanje površine, ki dopuščajo raznoliko dogajanje na prostem. Delavsko zgodovino in karakter območja se ohranja tudi s programi, ki novim razmeram primerno nadaljujejo tradicijo "sojšne" (dela na svoje), inoviranja, ustvarjanja in eksperimentiranja (t.j. v širšem pomenu "kreativne in kulturne industrije") ter za katere v drugih mestnih območjih ni zadostne koncentracije razpoložljivih prostorov. Območje se tako nameni razvoju raznolikih gospodarsko-kulturnih dejavnosti, od turizma do muzejskih, kulturnih, razvedrilnih, trgovskih in storitvenih dejavnosti. Z zagotavljanjem konstantnih aktivnosti in postopne prenove v območju se zmanjšuje degradacija kulturne dediščine in ustvarja nov prostor dogajanja v mestu. Občina bo poleg Idrije in krajinskega parka spodbujala razvoj turizma tudi v ostalih predelih občine. Največji potencial imajo predvsem naslednja območja: – Črni Vrh z obstoječim smučiščem, kolesarskimi potmi in naravnimi danostmi, kulturno dediščino ter tradicijo v turizmu; – Vojsko kot športno-rekreacijski center za zimske športe in izhodišče za ostale dejavnosti, ki se lahko izvajajo vse leto (pohodništvo, kolesarjenje …), ohranjanje in spodbujanje šolskega turizma; – Ledinska planota s svojo kvalitetno in prepoznavno krajino ter bogato kulturno in naravno dediščino; – Krniška planota z romarskim turizmom, v navezavi z Oblakovim Vrhom in Vojskarsko planoto; – Kanomlja; – Čekovnik; – Lome s smučarskim centrom Javornik ter kolesarskimi in peš potmi; – Ledinsko Razpotje z nastanitvenimi kapacitetami in gostinsko ponudbo; – Idrijska Bela z naravnim kopališčem, družabnimi dogodki in naravno dediščino. Vzdrževati in urejati je treba prostore in objekte za planinarjenje, ki predstavlja množično obliko rekreacije v občini, in širiti oblike rekreacije, ki se lahko izvajajo v vseh letnih časih, za katere so v Občini Idrija dobri naravni pogoji. Obstaja veliko pomanjkanje urejenih atraktivnih in varnih samostojnih cestnih kolesarskih poti, kar se bo izboljšalo z izgradnjo samostojne kolesarske povezave med Idrijo in Spodnjo Idrijo. Ribolov je eden glavnih potencialov za razvoj turizma. Spodbujati je potrebno urejanje območij za ribolov in prostorov za druženje in zbiranje ribičev. Dopolniti je potrebno ponudbo jahalnega športa, posebej na Ledinski, Črnovrški in Vojskarski planoti, saj so zaradi razgibanosti podeželja in naravnih znamenitosti v neposredni bližini zelo primerne za razvoj tega športa in z njim povezane ponudbe. Poleg razvoja pohodništva, učnih in izobraževalnih poti, zimsko-športnih dejavnosti (tek na smučeh, smučanje, sankanje, krpljanje itd.), kolesarjenja in drugih dejavnosti je potrebno v občini povečati prenočitvene kapacitete. Zato bodo v Idriji spodbujane prenočitve v sklopu ureditve jaška Kajzer, kot dopolnilna dejavnost na kmetijah, urejanja kampov in podobno. Poglavitni trend je sedaj aktivna udeležba turista, zato bi bilo ponudbo potrebno dopolniti s številnimi atraktivnimi aktivnostmi in jih ponuditi v obliki programov, ki bi bili zanimivi za individualne obiskovalce ali pa za nadaljnjo distribucijo raznih turističnih agencij. V predvideno širitev turistične ponudbe je možno vključevati tudi obore za rejo divjadi. Ker so območja turizma in rekreacije v večini hkrati tudi območja kulturne dediščine, območja ohranjanje narave oziroma območja posebnih prepoznavnosti krajine, se v ta območja s posegi, ki bi jih bistveno spremenili, načeloma ne posega in se jih kot take varuje. Geopark Idrija, ki obsega območje Občine Idrija, je bil ustanovljen leta
- Namen geoparka je združevati varstvo, promocijo in trženje geološke dediščine v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi s ciljem ohranjanja tradicionalnih običajev in razvoja podeželja. Geopark Idrija je bil leta 2013 sprejet v evropsko in hkrati svetovno mrežo geoparkov pod okriljem Unesca. 4.1.4 Usmeritve za razvoj Krajinskega parka Zgornja Idrijca Za namen celovitega varstva in razvoja Krajinskega parka Zgornja Idrijca se pripravi upravljavski načrt. V Krajinskem parku Zgornja Idrijca je potrebno urediti prometni režim tako, da bo večji poudarek na kolesarstvu in pohodništvu in manjši na avtomobilskemu prometu. Krajinski park naj povezuje krožna pot, ki poteka po dolinah rek Belce in Idrijce z navezavami v smeri Trnovskega gozda in Vipavske doline, Idrijsko-Cerkljanskega hribovja ter mesta Idrija. Pot je prvenstveno namenjena kolesarjenju in drugim oblikam turizma (izleti, pohodništvo) ter povezuje različne točke oziroma zanimivosti v parku, kot so območja in enote varstva narave ter kulturne dediščine. Osebni avtomobilski promet naj se v čim večji meri ustavlja na vstopni točki pri Podroteji, kjer se uredi info-center s parkirišči in prostorom za avtodome. Obiskovalcem z osebnim vozilom naj se zaračunava nadomestilo. Spodbuja naj se obisk parka peš ali s kolesom brez vstopnine. Pomembna programska točka v parku je kopališče Lajšt z obogatenim in nadgrajenim kopalnim, rekreativnim in športnim programom. Ob kopališču se načrtuje tudi nov objekt s ponudbo za potrebe kopališča in šotorišče v manjšem obsegu. V sklopu Geoparka naj se ob geoloških znamenitostih uredi manjše zunanje ureditve s počivališči, razgledišča ter nove poti, ki se navezujejo na obstoječe poti in jih povezujejo z geološkimi znamenitostmi. 4.1.5 Območja mineralnih surovin V občini so trije pridobivalni prostori, za katere je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin: – Godovič – Šebalk, – Idrijski log – Koševnik, – Vojsko – Mrzla Rupa. Za vse peskokope oziroma kamnolome, ki so predvideni za nadaljnje izkoriščanje mineralnih surovin po pogojih iz prostorskih izvedbenih aktov, se izvaja sanacija sočasno s pridobivanjem. Pri sanaciji nelegalnih kopov morajo lastniki zemljišč izvesti ustrezno sanacijo degradiranih površin, ki naj zagotovi varnost prostora za ljudi in živali ter ponovno vzpostavi krajinske kvalitete prostora, in urediti vpis v prostorske dokumente. Namenska raba po sanaciji postane prvotna raba, razen v primeru sanacije za namen stavbnih zemljišč, za katero je potrebna sprememba namenske rabe v stavbno zemljišče po zakonskem postopku. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov. Pri opredelitvi lokacij je prednostnega pomena varovanje vodnih virov, naravnih vrednot in kulturne dediščine ter varovalnih gozdov. Sanacija območja rudnika živega srebra naj se še nadalje izvaja. Območje sanacije se naj v prihodnje nameni potrebam razvoja Idrije (stanovanja in ostale mestotvorne funkcije). 4.1.6 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja Območja potencialnih naravnih in drugih nesreč v Občini Idrija predstavljajo zlasti območja, ki so ogrožena zaradi poplav, erozije, zemeljskih ali snežnih plazov. Na teh območjih je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Na poplavnih, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. Za morebitne posege na ta območja je potrebno pridobiti geomehansko oziroma geotektonsko presojo. V Občini Idrija so značilne katastrofalne poplave na Idrijci in pritoku Kanomljica. Problematična je predvsem poplavna varnost poselitvenega območja Idrije, Spodnje Idrije, Srednje in Spodnje Kanomlje. Visoke kraške vode poplavijo tudi dele Zadloga, Črnega Vrha in Predgriž. Za poplavna območja se določijo vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča. Na takem območju so v skladu s področno zakonodajo prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Dosedanje retencijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah. Vse ureditve se načrtuje tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. Spreminjanje obsega retencijskih površin, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda, ni dovoljeno. Graditev na poplavnih območjih je dopustna v skladu z zakonodajo s področja izvajanja dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav. Graditev objektov ni dopustna na zemljiščih, ki so bila nasuta nad koto poplavne vode brez upravnih dovoljenj. Na območju vododeficitarnosti in suše se ne umešča novih dejavnosti, ki povečajo porabo vode in s tem prizadenejo oskrbo s pitno vodo ter ogrozijo bogatenje podtalnice ali izvirov in minimalni pretok vodotokov. Obstoječe dejavnosti je potrebno prilagoditi tako, da je poraba vode čim manjša. Za povečanje požarne varnosti v Občini Idrija, posebej v območjih poselitve, se pozornost posveti izvedbi požarnega varovanja. Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni. Skladno z načrtom zaščite in reševanja v Občini Idrija so na območju občine določeni naslednji objekti oziroma območja, pomembna s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: – lokacije siren, namenjenih obveščanju javnosti v primeru naravnih in drugih nesreč so na vseh gasilskih domovih na območju občine; – zbirna mesta za reševalne ekipe: enote za prvo pomoč – Območno združenje Rdečega križa Idrija (Lapajnetova 47), enote za iskanje in reševanje – Gasilski dom Idrija (Vojkova 2a); – helidrom: Mestni stadion Idrija; – pokopališča: na obstoječih pokopališčih Idrija, Spodnja Idrija, Godovič, Črni Vrh in na Vojskem je možna širitev; – pokopališče v primeru množičnih nesreč se zagotovi: na odlagališču Ljubevč; – pokopališče za živali: na odlagališču Ljubevč; – deponija ruševin: območje skladiščenja in predelave gradbenih odpadkov Ljubevč, površine obstoječe sanitarne deponije med cesto in vodotokom Ljubevščica (na trasi od Idrije do sanitarne deponije Ljubevč); – sanitetna sprejemališča: športni center Modra dvorana v Idriji in telovadnica v Osnovni šoli v Spodnji Idriji; – zbirna mesta za gradbeno mehanizacijo: Idrija – parkirišče za mestnim stadionom in parkirišče pred Kolektorjem, Spodnja Idrija – parkirišče nasproti Rotomatike; – zbirna mesta za materialno pomoč: igrišče Osnovne šole v Idriji; – zbirna mesta za tuje pomoči: pred gasilskim domom v Idriji; – dekontaminacijska postaja: parkirišče za mestnim stadionom Idrija; – lokacije za postavitev zasilnih bivališč: Mejca in travnik v Ljubevču. 4.1.7 Območja za potrebe obrambe V občini se nahaja območje možne izključne rabe za potrebe obrambe Planinca, ki je primarno območje komunikacijske infrastrukture. Območja možne izključne rabe so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe in se jih v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje oziroma so za obrambne potrebe v souporabi. 4.2 Posebna območja in prvine prepoznavnosti krajine v Občini Idrija Z načrtovanjem prostorskega razvoja je potrebno zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in prostorski potencial. Ohranjanje prepoznavnosti krajin oziroma prostora se zagotavlja na celotnem območju, predvsem na območju prepoznavnosti ter na območju krajinske prepoznavnosti. Za prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje obdelovalnih površin, zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, celki s kmetijskimi gospodarstvi), ohranjanje vidno privlačnih delov krajine, vedut oziroma kvalitetnih pogledov na naselja ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine. Pri posegih v prostor se upošteva in ohranja pojavne oblike naravnih prvin (voda, relief in vegetacija). Posebna kulturna in simbolna prepoznavnost določenega območja temelji na prisotnosti in gostoti prvin prepoznavnosti in izjemnosti. V Občini Idrija so naslednja posebna območja prepoznavnosti: a. Območja svetovne prepoznavnosti (Seznam svetovne dediščine Unesco) – Dediščina Živega srebra – dediščina rudnika in rudarjenja: živosrebrovo rudišče, podzemni rovi in jaški, vhodne stavbe, skladišče živega srebra in žita, upravne stavbe, topilnica, stanovanjske hiše, šolske zgradbe, cerkve, nesnovna dediščina kot del načina življenja idrijskega rudarja, poti, po katerih se je živo srebro tovorilo. b. Območja nacionalne prepoznavnosti – Območje Idrije – tehniška dediščina (rudnik, tehniški muzej), avtohtona stavbna dediščina, ohranjanje tradicije (čipke), kulinarika ter druga kulturna dediščina. c. Območja regionalne prepoznavnosti – Zgornja Idrijca (KP) – tehnična kulturna dediščine (klavže, Rake, itd.), naravni spomenik Divje jezero, izredna naravna ohranjenost; – Trnovski gozd (predlagani RP) – velike ohranjene strnjene gozdne površine. d. Območja lokalne prepoznavnosti – Ledinska planota – kraška planota na meji med predalpskim in kraškim svetom, razgiban svet, s slemen panoramski razgledi na vse strani. Na območju je več prvin naravne (jame, ponikve, kraški pojavi) in kulturne dediščine (vas Ledine, arheološka območja, domačije, cerkvi, šola, znamenja) ter značilnih elementov kulturne krajine (visokodebelni sadovnjaki ob naseljih in na pobočjih, njive in vrtički v vrtačah, kozolci, znamenja z drevesi v odprti kmetijski krajini). – Črnovrška planota – visoka kraška planota s suhimi kraškimi polji in uvalami. Na območju je več prvin naravne (jame, ponikve, brezna, vrtače, kraški pojavi) in kulturne dediščine (gručasto naselje Črni Vrh, več domačij, hiš, cerkev, kapele, znamenja, križi) in značilnih elementov kulturne krajine (kmetijska krajina v suhih dolinah obdana z gozdom (pašniki, travniki, vrtače, brezna). – Vojskarska planota – visoka kraška planota z menjavanjem kraškega in nekraškega sveta. Na območju je več prvin naravne in kulturne dediščine (arheološko območje, več domačij, hiš, šola, klavže, cerkev, znamenja, partizanska bolnišnica, tiskarna, partizansko pokopališče) in značilnih elementov kulturne krajine (kmetijska krajina na planotah obdana z gozdom, kmetijska krajina na pobočjih in slemenih obdana z gozdom – celk). Prepoznavnost krajin se zagotavlja z ohranjanjem prepoznavnih krajinskih vzorcev, kar je možno z aktivnim varstvom in ohranjanjem poselitve na tem prostoru. Na območjih naravnih kakovosti krajine v občini (obsežni gozdovi na območju Visokega krasa in Idrijskega hribovja, položnejša prisojna pobočja in terase v hribovju ter uravnani predeli kraških planot, kjer se prepletajo travniške, pašniške in gozdne površine, mokrišča ob vodotokih, tekoče in stoječe vode in kraško podzemlje) je treba zagotavljati ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti ter varstvo naravnih vrednot, kar naj poteka z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. 4.3 Območja ohranjanja narave Pri izdelavi izvedbenih aktov je potrebno upoštevati sprejete režime in usmeritve, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah. Naravovarstvene smernice so sestavni del obveznih prilog tega dokumenta. Kot območja z naravnimi kakovostmi se štejejo: zavarovana območja, območja, predlagana za zavarovanje, naravne vrednote, ekološko pomembna območja, habitatni tipi in posebna varstvena območja (Natura 2000) ter tudi druga, manjša, pretežno naravno ohranjena območja. Na območjih naravnih kakovosti krajine v občini je treba zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar naj poteka z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Ohranjanje narave bo občina zagotavljala s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem bodo območja in enote ohranjanja narave upoštevana kot potencial in kot element varstva. Na območju Občine Idrija so naslednja pomembnejša območja ohranjanja narave: – zavarovana območja: Krajinski park Zgornja Idrijca, znotraj katerega je več posameznih varovanih območij; naravni rezervat Bukov vrh, naravni spomeniki Bedrova grapa, Divje jezero, Jama nad Kobilo, Kramaršca, Suha Idrijca in vrtači pod Petelinovim vrhom; naravni spomenik Kačja smreka, naravni spomeniki v Gorenji Kanomlji: Izvir v bližini Šinkovčeve žage in jama nad izvirom, Ponor s sotesko v Klamah, Slap na Klavžarici, Studenčkova jama, naravni spomenik Govškarca, naravni spomenik Jelenk, naravni spomenik Habečkovo brezno, naravni spomenik Ukovnik. Za zavarovanje je predlagan regijski park Trnovski gozd; – ekološko pomembna območja: Divje jezero, Idrijca s pritoki, Jelenk, Kendove robe, osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri, Studenec pod Vojskarsko planoto, Trebuša, Trnovski gozd in Nanos, Zgornja Idrijca ter jame: Jama na Pucovem kuclu, Jama pod Lešetnicami, Jama v Globinah, Ukovnik (jama); – posebna varstvena območja (Natura 2000): Idrijca s pritoki, Jelenk, Kendove robe, Studenec izvir – izliv v Kanomljico (pod Vojskarsko planoto), Trnovski gozd, Trnovski gozd – Nanos ter jam: Jama na Pucovem Kuclu, Jama pod Lešetnicami, Jama v Globinah, Ukovnik; – naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena: Pojavljajo se številne zvrsti naravnih vrednot: površinske in podzemeljske geomorfološke, geološke, hidrološke, botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne naravne vrednote. Površinsko večje naravne vrednote so: Idrijca s pritoki, Javornik, Kanji Dol, Kanomeljsko trojno tektonsko okno, Kanomljica s pritoki, Dolina Klavžarice, Spodnje Lome – Podjesen – kras, Strug, Strug – tektonsko okno. Na območju je tudi večje število zavarovanih jam in brezen; – območja pričakovanih naravnih vrednot – geoloških in geomorfoloških naravnih pojavov: Idrijska prelomna cona, Karbonati in Visoki kras. Posegi v naravo, ki vključujejo tudi gradnje, se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave. Okrnitev narave je stanje narave, ko so zaradi človekove dejavnosti spremenjeni naravni procesi tako, da je porušeno naravno ravnovesje ali so uničene naravne vrednote. V postopkih načrtovanja rabe ali izkoriščanja naravnih dobrin in urejanja prostora mora pristojni državni ali lokalni organ izbrati tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave.
- USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ Stavbna zemljišča se določi z namensko rabo tako, da je možno njihovo stanje določiti v naravi. Določi se jih na digitalnem katastrskem načrtu, zato je tudi natančnost njihove določitve ekvivalentna natančnosti digitalnega zemljiškega katastra. Če stanja v naravi iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta ni možno nedvoumno določiti, je potrebno za taka stavbna zemljišča določiti stanje stavbnega zemljišča v naravi. Kmetijska, gozdna, vodna zemljišča znotraj urbanističnih zasnov niso zazidljiva. Posegi v območja zelenih površin so možni le v skladu z merili in pogoji, ki so predpisani v občinskem prostorskem načrtu. Podrobnejša namenska raba je izdelana v skladu s področnimi predpisi in je praviloma določena na parcelo natančno. Poselitev se usmerja izključno na območja stavbnih zemljišč, določenih v občinskem prostorskem načrtu. Kmetijska zemljišča se varuje zaradi ohranjanja naravnega vira, potenciala za razvoj kmetijstva in ohranjanja kakovosti kulturne krajine. Razvrsti se jih v območja najboljših kmetijskih zemljišč in drugih kmetijskih zemljišč. Najboljša kmetijska zemljišča se varuje pred spreminjanjem namembnosti. Kmetijska zemljišča se v največji možni meri obdeluje in poskuša preprečiti njihovo zaraščanje. Posegi v prostor se usmerjajo izven območij najboljših kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljišča naj se oblikujejo v obdelovalne komplekse, ki omogočajo racionalno kmetijsko rabo. Menjava zemljišč, zaokroževanje, oddajanje v najem naj bodo vzpodbudni mehanizmi za racionalno upravljanje s kmetijskimi zemljišči. Na kmetijskih zemljiščih je dovoljeno postavljati objekte za potrebe razvoja kmetijske dejavnosti, če je to točno določeno v občinskem prostorskem načrtu. Gozdna zemljišča se varuje zaradi ohranjanja naravnega vira, potenciala za razvoj gozdarstva in ohranjanja naravnega bogastva. Posegi v gozdni prostor in še posebej v varstvene kategorije gozdov so dovoljeni izključno s soglasjem pristojne službe. Posebno pozornost je potrebno posvetiti razraščanju gozdnih površin in slabljenju pestrosti kulturne krajine. Kjer je le možno, naj se poselitev usmerja namesto na najboljša kmetijska zemljišča raje na slabši gozd ali na območja zaraščanja. V Občini Idrija so kot vodna zemljišča določeni vodotoki Idrijce, Nikove, Kanomljice in Belce. Med celinske vode spadata Divje jezero in Šebalk. Poseganje v vodna zemljišča in obvodni prostor ni dovoljeno. Za vsak poseg v vodni in obvodni prostor je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe. Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali začasno prisotna se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.
- KONCEPT RAZVOJA NASELIJ IDRIJA, SPODNJA IDRIJA, GODOVIČ IN ČRNI VRH Prostorski razvoj naselij Idrija, Spodnja Idrija, Godovič in Črni Vrh se izvaja na podlagi urbanističnih načrtov. Območje urbanističnih načrtov obsegajo območja urbanih središč, ki jih določajo površine strnjene gradnje, to so območja strjeno grajenih stavb in gradbeno inženirskih objektov različnih namembnosti s pripadajočimi površinami potrebnimi za njihovo uporabo, zelene površine v naselju, vodne površine in njihova obrežja, ki potekajo v naselju, zemljišča predvidena za notranji razvoj, ter kmetijske in gozdne površine znotraj naselja. Za vsa območja urbanističnih načrtov je bil pripravljen časovni okvir izvedbe, ki ga opredeljuje faznost izvedbe. V prvi fazi se bo izvajalo vse kar je predvideno v izvedbenem delu OPN Idrija sprejetim
- Naslednje faze so opredeljene le v urbanističnih načrtih in v strateškem delu OPN. Do izvajanja naslednjih faz bo prišlo, ko se bodo za to izkazale razvojne potrebe in možnosti realizacije. 6.1 Idrija Idrija je občinsko in regionalno središče z gravitacijskim zaledjem celotne občine, kakor tudi Cerkljanskega in delno Rovtarskega hribovja. 6.1.1 Koncept razvoja, prenove in širitve naselja Idrija se mora razvijati kot močno regionalno, upravno in kulturno središče. V starem mestnem jedru Idrije lociramo zlasti tiste dejavnosti, ki skupaj tvorijo kulturen, human mestni ambient in ustvarjajo turistično, kulturno, upravno in deloma specializirano trgovsko središče. Zato naj bodo tu zlasti: uprava, denarne ustanove, kultura (muzeji – grad, Antonijev rov, galerije, staro gledališče, knjižnica), šolstvo (gimnazija, čipkarska in glasbena šola), specializirana trgovina in gostinstvo, turistične agencije, specializirana uslužna obrt itd., kombinirano z javnimi mestnimi prostori in s kakovostno prenovljenimi stanovanji. Staro mestno jedro mora ohranjati visoko ambientalno vrednost. Varuje naj se zgodovinski značaj mesta, podobe stavb in njihovi gabariti, oblike strešne kritine in druge pomembne arhitekturne detajle. Pomembno je ohranjati tlorisno zasnovo stavb in odnose med objekti. Vodilo razvoja naj bo notranji razvoj in prenova obstoječega stavbnega fonda po načelih ohranjanja stavbne dediščine z možnostjo izgradnje nadomestnih objektov in dopolnjevanje obstoječih grajenih struktur tako, da se ohranjajo varovane vrednote kulturne dediščine. Znotraj mesta se naj ustvari sistem povezovanja centralnih in storitvenih dejavnosti, ki naj poteka vse od starega mestnega jedra do novih območij načrtovanih centralnih dejavnosti na desnem bregu Idrijce, novo načrtovanega turističnega kompleksa Nad Mejco in že oblikovanega nakupovalnega središča Pri Likarici (Mercator, Tuš). Ustvarja se naj vidna in funkcionalna povezava, ki jo dopolnjujejo prometne, peš in kolesarske povezave. Na obrobju starega jedra naj bodo tiste funkcije in dejavnosti, ki podpirajo in omogočajo funkcioniranje in utrip starega dela mesta, pa tudi mesta kot celote: prenovljena avtobusna postaja in parkirna hiša, pošta, trgovine, osnovna šola, vrtec, dijaški dom, prezentacija tehnične dediščine (jašek Frančiške). Novo območje centralnih dejavnosti na desnem bregu Idrijce je predvideno za zdravstveni dom in dom starejših občanov na območju Uti. Specializirane trgovine, ki zahtevajo ustrezno zmogljiv prometni dostop (trgovine gradbenega materiala, vozil, pohištva, bele tehnike), so še naprej ob Gregorčičevi in Vojkovi, zlasti ob glavni cesti med Idrijo in Spodnjo Idrijo. Novo nakupovalno središče Pri Likarici naj se v okviru prostorskih možnosti dopolnjuje, predvsem s prenovo in posodobitvijo obstoječih objektov in naj ne zaseda prostih zelenih in rekreacijskih površin. Nove stanovanjske površine v mestu Idrija je težko zagotoviti zaradi strmega terena in nestabilnosti terena. Nekaj prostih stanovanjskih površin je na območju Vojskarske, Rožne in Faletovš, na splošno pa se stanovanjsko gradnjo usmerja v zapolnjevanje obstoječe gradbene strukture, zgostitev in zaokrožitev urbanega tkiva. Kot potencialna lokacija za večji stanovanjski kompleks se v prihodnosti lahko prouči tudi območje na izravnavi nad kmetijo Kobal. Na območju Faletovše je predlagana izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta. Stare rudarske kolonije (ob Rudarski ulici, Arkovi ulici, Ulici Henrika Freyerja, Partizanski ulici, Gradnikovi ulici in Vojkovi ulici) naj se prenovijo v skladu z načeli varstva stavbne dediščine. Industrija naj še naprej ostaja temelj napredka in gospodarske uspešnosti tako mesta kot občine. Glede na vplive na okolje je obstoječa industrija primerna (čista, nehrupna) in perspektivna zaradi visokega deleža znanja, vlaganja v razvoj in visoke tehnologije. Zato ji moramo nuditi tudi v urbanističnem oziru vse pogoje za uspešno delovanje in razvoj (kamionski dovoz, plinifikacija, javni promet, lokacije za razširitve, iskanje primernega sejemskega prostora in razstavno-informacijski center idrijske industrije). Industrijska cona se na severu razširi (na desnem bregu Idrijce) do čistilne naprave. Manjše proizvodno območje je še v Cegovnici (med potokom in Partizansko ulico) in vzdolž potoka vse do deponije. Območje Cegovnice in deponije vzdolž potoka do komunalne deponije se sanirajo, prostor ob potoku se renaturira, obstoječi vodotok se varuje, omogoči se dostop in vidna povezava stanovanjskih območij v Cegovnici s potokom. Območje drobnega gospodarstva je na »Prejnuti«. Večje razvojne površine za industrijo v Idriji težko zagotovimo, zato je nujna povezava s Spodnjo Idrijo in z Godovičem, kjer se nahaja večja industrijsko obrtna cona. Še naprej se ohranjajo območja gozdov na obrobju Idrije, občutek naravnega okolja pa dodajata še vodotoka Idrijca in Nikova. Ohranjajo se večje parkovne ureditve v mestu (park ob Mestnem trgu in ob novi cerkvi, Mejca). Pomemben za mestno podobo je Rožni hrib s cerkvico sv. Antona in Kalvarijo. Samotne kmetije, kot so Smukovše, Pri Polancu, Pri Kobalu in v Ljubevču se ohranjajo in tvorijo mehak prehod v kmetijsko kulturno krajino. Območje pokopališča je del »zelenega sistema« mesta. Ob pokopališču naj se ohranja gozdni rob iz estetskih razlogov in kot rezervne površine za širjenje pokopališča. Območje »sanacije« se ohranja v primerni rabi do popolne sanacije (sanacija rudnika živega srebra). V urbanističnem načrtu je to območje predvideno kot potencialno razvojno območje Idrije. Po izvedeni sanaciji se izdela celovit načrt ureditve glede na potrebe Idrije in občine. 6.1.2 Koncept prometnega omrežja Prometna dostopnost Idrije je omejena glede na naravnogeografske pogoje. Je relativno oddaljena od vseh ostalih občinskih središč (Tolmin, Logatec, Ajdovščina, Žiri …) in nima železniške povezave. Obstoječa glavna cesta skozi Idrijo iz smeri Spodnje Idrije proti Godoviču je ustrezna. Idrija je opremljena z avtobusno postajo, ki bi jo zaradi velikega regionalnega pomena lahko obnovili in razširili. Ob postaji oziroma na obrobju mestnega jedra predlagamo izgradnjo parkirne hiše. Promet v starem mestnem jedru naj se omeji. Oblikuje naj se peš cona (delno že uveljavljena) in ob obstoječih zagotovijo še dodatne parkirne površine (Barbare). Peš cona naj se ustrezno uredi (tlaki, ozelenitve, zapore …). Če je mogoče, naj se trg sv. Ahaca, kjer je trenutno večje parkirišče, nameni kot del mestnega jedra in poišče nadomestne parkirne površine na platoju Barbara. Parkirne površine naj bodo ob avtobusni postaji, v Barbarah, ob domu upokojencev na Uti, v nakupovalnem centru, ob stadionu, pokopališču, za Gradom, v območju »Švica«, itd. Novo parkirišče ob vstopu v Krajinski park Zgornja Idrijca pri Zagodu. Za avtodome se nameni parkirišča v Barbarah in vstopni točki v Krajinski park Zgornja Idrijca. Na trgu sv. Ahacija naj se sčasoma ukinejo. V industrijski coni Halda in Cegovnica naj se uredijo ustrezna parkirišča za tovornjake. Kolesarski promet naj dobi večji pomen. S kolesarsko stezo naj se povežeta Idrija in Spodnja Idrija. Kolesarska steza naj bo od Marofa do Idrije ločena od obremenjene prometne ceste Spodnja Idrija–Idrija. V Idriji kolesarska steza prečka Idrijco in poteka po levem bregu preko Mejce, kjer prečka most in nato poteka po desnem bregu mimo stadiona in se za trgovskim centrom priključi na glavno cesto Logatec–Idrija–Tolmin. V križišču za Idrijsko Belo se kolesarska steza povzpne po Ključih do križišča s staro francosko cesto po lokalni cesti proti Novemu Svetu mimo Šebalka do Godoviča. V strnjenih naseljih je potrebno ob glavnih, povezovalnih in zbirnih cestah izvesti hodnike za pešce in javno razsvetljavo ter kolesarske steze ali vsaj kolesarske površine z vidnimi znamenji. Gradnja kolesarskih poti je možna v sklopu obstoječih oziroma načrtovanih prometnic ali ločeno od njih. Če je mogoče, naj bodo kolesarske poti čim bolj ločene od večjih prometnic. Peš promet naj se smiselno povezuje s kolesarskim prometom, kjer je to mogoče. Predvsem reka Idrijca je atraktivna in ambientalno privlačna za ureditev sprehajalne in rekreacijske poti, ki bi jo tudi bilo smiselno nadaljevati vse do Idrijske Bele. Pomembna peš pot je proti sv. Antonu in naprej do psihiatrične bolnišnice in proti kmetiji Kobal, katero ohranjamo. Pomembnejše pešpoti iz mesta v naravno okolje so peš povezave preko ulic: Levstikova – Triglavska, Prešernova – Kalvin, Žabja vas – Ulica Zmage, Kosovelova – Pront in Kajuhova – Čopičeva ulica. Mestni center naj bo s posebnim režimom oblikovan kot peš cona. Pri urejanju obstoječih oziroma pri oblikovanju novih prometnih poti naj bo posvečena skrb tudi invalidskim in otroškim vozičkom. 6.1.3 Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja ter ohranjanja arhitekturne identitete kraja Glavno vodilo pri urbanističnem in arhitekturnem oblikovanju v mestu Idrija je ohranjanje identitete in prostorske ter arhitekturne prepoznavnosti, ki temelji na rudarski tradiciji in večstoletnem razvoju mesta ob hkratnem doseganju visoke kakovosti za življenje v mestu. Ker je Idrija občinsko središče, naj se pomembnejše javne stavbe umeščajo v mestu Idrija in naj s kakovostnim oblikovanjem prispevajo k identiteti in izboljšanju mestnega prostora. Na podobo mesta vpliva tudi njegova umeščenost v ozke doline in širjenje urbane strukture po okoliških vzpetinah, ki so večinoma gozdnate. Značaj mesta pomembno določajo stavbe, ki so značilne za to območje, na primer idrijske (rudarske) hiše, upravni, kulturni in industrijski rudniški objekti (magazin, gledališče, grad, jaški, kamšt, rake idr.) ter večstanovanjske rudarske kolonije in rudarski bloki. Prepoznaven arhitekturni element so tudi stavbe iz obdobja italijanske okupacije (npr. prva in druga palacina, stari zdravstveni dom, stavbe Psihiatrične bolnišnice, stavba Mladinskega centra). Ohranjajo se vedute na te objekte in vedute na mesto kot celoto, predvsem iz glavnih dostopnih točk v mesto. V okolici (vidni bližini) pomembnih in značilnih stavb se oblikovanje prilagaja tem objektom: zaželena je barvana usklajenost fasad in streh, brez vizualno motečih elementov npr. objektov za oglaševanje, izstopajočih pomožnih objektov ipd. Prednostno se ohranjajo in poudarjajo vedute na največje zgodovinske spomenike v mestu, grad Gewerkenegg, čipkarsko šolo, gimnazijo, občino, Antonijev rov in cerkev sv. Antona s kalvarijo. V mestu so opredeljeni režimi varstva kulturne dediščine z vplivnimi območji (celotno mesto kot območje svetovne prepoznavnosti (Seznam svetovne dediščine UNESCO), mestno jedro kot spomenik ter posamezne stavbe in objekti kot spomeniki ali stavbna dediščina). Konzervatorski načrt za staro mestno jedro Idrije je narejen zato bo občina lahko pristopila k njegovi izvedbi. V območju kulturne dediščine je treba pristopiti k celoviti prenovi, z namenom izboljšanja funkcionalnih, bivalnih, prostorsko oblikovalskih, gospodarskih, socialnih, kulturnih in ekoloških razmer; za posege v območju kulturne dediščine je treba pridobiti ustrezne strokovne podlage. Prenova večstanovanjskih objektov (prhavzi, palacine, bloki) mora biti celovita in nujno ohranjati enoten videz objekta. Kjer so stavbe močno poškodovane ali kvalitetni urbani ambienti še niso vzpostavljeni se urbano tkivo lahko dopolnjuje z novimi objekti, ki pa morajo biti skladni z obstoječimi kakovostnimi stavbami oziroma stavbnimi elementi – nove stavbe naj kakovostno dopolnjujejo obstoječo ureditev/pozidavo. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi iz vidika varstva kulturne dediščine (usklajenost presodi občinski urbanist ali ustrezna služba). Poleg stavb iz starejšega obdobja, so za identiteto mesta pomembne in prepoznavne tudi posamezne stavbe iz obdobja modernizma, ki so arhitekturno zanimive (na primer Mercator v centru, Osnovna šola, stavba Nove KBM banke, Športni center in Modra dvorana). V tem predelu mesta naj bo arhitekturno oblikovanje usklajeno z obstoječimi kakovostnimi stavbami, s smiselnim upoštevanjem arhitekturne tipike območja, značilnih barv in materialov. Območje se ureja kompleksno, možna je gradnja pomembnih javnih stavb (stavb splošnega družbenega pomena), ki morajo z obstoječimi stavbami tvoriti privlačen urbani prostor. Ključna je kakovostna izvedba in uporabna vrednost (omogočanje dostopnosti do javnih objektov za vse, oblikovanje in opremljenost odprtih parkovnih in uličnih površin). V posameznih delih mesta se ohranja tipološka enotnost in jasna delitev funkcij z možnostjo umeščanja komplementarnih funkcij. Gradnja sodobno oblikovanih (stanovanjskih) stavb je mogoča v območjih, ki niso neposredno vidna z mestnega jedra, pomembnih objektov ali glavnih komunikacij, ter niso v bližini drugih naselij, ki imajo enoten in usklajen videz; torej je možna na odmaknjenih lokacijah, v primeru posameznih objektov ali delov ulic (npr. Ulica Nikolaja Pirnata, Ulica Stanka Bloudka, zaključni del Levstikove ulice – Zaspana grapa). Nove stavbe morajo z obstoječimi tvoriti harmonično in usklajeno celoto (enovitost barv in materialov). V območju kjer se bo izvedla celovita prenova in za posege v celotno spomeniško območje se predvidijo strokovne podlage, vključno s konservatorskim načrtom za prenove, ko pristojna služba za varstvo kulturne dediščine to določi. 6.1.4 Koncept zelenega sistema naselja Osrednje parkovno-rekreacijsko območje Idrije predstavlja Mejca v povezavi z Rakami (vhodni del v Krajinskem parku Zgornja Idrijca), nogometnim stadionom in pokopališčem. Območje je živahno, polno uporabnikov in dobra kombinacija različnih, a sorodnih rab (aktiven šport, rekreacija, sprostitev, otroška igra, opazovanje narave, obiskovanje pokopališča). Ta prostor je hkrati edini del znotraj Idrije, kjer struga Idrijce ni ukleščena med prometnimi in proizvodnimi površinami. Pomembno je, da ta prostor kot glavna kvaliteta zelenih površin in odprtega prostora ostane odprt, nepozidan in ohrani značaj zelenih površin v največji mogoči meri. Nadaljnji razvoj območja Mejca bo predvsem v povezavi z ureditvijo nastanitvenih, prireditvenih in delovnih prostorov na nekdanjem rudniškem kompleksu Kajzer. Poleg tega je potrebno območje še naprej dopolnjevati z rekreacijsko in turistično infrastrukturo (proga za tek na smučeh, park za rolkanje in rolanje itd.). Oblikovno naj območje ohranja svoj značaj, ki z vključitvijo posameznih industrijskih elementov v parkovno ureditev priča o industrijski dediščini tega prostora. Pot ob Rakah (vstopni del v KP Zgornja Idrijca) se dopolni s postavitvijo klopi, ki naj bodo skladne z obstoječimi. Otroško igrišče se lahko razširi in bolj centralno uredi ter z zeleno bariero (na obeh straneh reke) bolj zaščiti pred prometno cesto, ki je sicer na drugi strani reke. Ekološka in vizualna povezava z območjem Barbar se lahko dopolni tudi s fizično povezavo za uporabnike v obliki poti. Tako bi dobili programsko povezan zeleni sistem z direktnim dostopom iz centralnega dela naselja. Druga pomembna zelena površina je grič s cerkvijo sv. Antona, najbolj izpostavljena prostorska dominanta Idrije, ki jo je potrebno varovati pred posegi in zaraščanjem na južnem pobočju. Območje sicer nima tako velike uporabne vrednosti kot območje Mejce, tu se odvijajo predvsem pasivne oblike rekreacije. Pomembno je tudi kot zeleno zaledje psihiatrične bolnišnice. Z boljšo povezavo med centralnim delom ali vsaj jasnimi oznakami bi se njen pomen kot rekreacijske površine in turistične točke okrepil. Vsi zeleni klini se morajo ohranjati, v primeru širjenja naselja pa ustvarjati nove (puščati je potrebno del naravne strnjene vegetacije, zagotavljati dovolj velik del raščenih zelenih površin med objekti). Na vzhodnem, osrednjem in južnem delu Idrije sta delež in kvaliteta zelenih površin zadovoljiva, kar pa bi težko rekli za zahodni del, kjer so največja stanovanjska območja. Tu namreč pogrešamo manjše skupne zelene površine, ki bi služile okoliškim prebivalcem. Priložnost za ureditev novih parkovnih površin bi bila pri širjenju naselja na območju Riž in Grape. Te zelene površine z manjšimi športnimi igrišči in otroškim igriščem bi hkrati služile ohranjanju stika z rekreacijskim zaledjem Idrije – okoliškimi gozdovi. 6.1.5 Koncept opremljanja s komunalno opremo Zaradi centralne in upravne funkcije naselja se celotno območje opremi s komunalno opremo tako, da je zagotovljena oskrba s pitno in požarno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode ter oskrbe z zemeljskim plinom, električno energijo in s sodobnimi elektronskimi komunikacijami. Obstoječe vodovodno omrežje se dogradi in obnovi tako, da so vsa območja oskrbljena s pitno vodo, vodovodno omrežje pa mora zagotoviti tudi ustrezne količine vode za varstvo pred požarom. Sistem oskrbe z vodo se napaja iz črpališč v okolici Idrije, ki so povezana v centralni vodovodni sistem. Povezava z vodovodnim sistemom Spodnje Idrije in Spodnje Kanomlje. Vsi objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje, izjemoma se lahko dopusti uporabo individualnih sistemov za oskrbo v skladu s področno zakonodajo. V skladu z državnim operativnim programom za odvajanje in čiščenje odpadne vode spada Idrija med naselja s predpisanim kanalizacijskim omrežjem s pripadajočo čistilno napravo. Del kanalizacijskega sistema je mešanega sistema, ki se ohranja, nekatere novogradnje, ki se vežejo na mešani sistem, prav tako ostajajo v mešanem sistemu. Preostali del je izveden oziroma se izvede v ločenem sistemu. Kanalizacijska sistema Mokraške vasi se priključi na CČN. Območje ČN je praviloma območje izključne rabe za okoljsko infrastrukturo. Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, izjemoma se lahko dopusti uporabo individualnih sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne vode, v skladu s področno zakonodajo. Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se lahko nove objekte gradi pod pogojem, da se hkrati zgradi tudi potrebno kanalizacijsko omrežje. Na območju nekdanjega odlagališča Ljubevč – grapa Grohovt se uredi zbirni center za odpadke, v neposredni bližini je v gospodarski coni možna ureditev dejavnosti za ravnanje oziroma predelavo gradbenih odpadkov. Na celotnem območju se uredi zbiralnice odpadkov za najpogostejše frakcije odpadkov. Celotno območje Idrije se plinificira (razen tam, kjer to ni ekonomsko upravičeno ali je izvedba tehnično problematična). Predpogoj za izvedbo plinifikacije z zemeljskim plinom je, poleg zgrajenega prenosnega napajalnega plinovoda Kalce–Godovič in MRP Godovič, potrebna še gradnja napajalnega distribucijskega plinovoda Godovič–Idrija–Spodnja Idrija. Plinovodno omrežje se dogradi, do izgradnje plinovodnega omrežja se v sistemu uporablja utekočinjeni naftni plin (UNP). Za vse objekte, ki za ogrevanje ne uporabljajo obnovljivih virov energije (lesna biomasa, veter, geotermalna energija, sonce …), je priključitev na plinovodno omrežje priporočljiva. Če je na nekem območju načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, se lahko objekti do izgradnje omrežja začasno ogrevajo prek individualnih UNP sistemov, ki se jih ob priključitvi na plinovodno omrežje ukinja. S sprejetjem lokalnega energetskega koncepta je na območju Občine Idrija uporaba obnovljivih virov ali soproizvodnja toplotne in električne energije z visokim izkoristkom prednostna. Spodbuja se prehod od ogrevanja s fosilnimi gorivi na ogrevanje z obnovljivimi viri energije in prehod od individualnega ogrevanja k skupnemu ogrevanju. ter Obnovljivi viri energije se za oskrbo z energijo uvajajo na območjih in pod pogoji, ki omogočajo njihovo učinkovito izkoriščanje. Objekte z individualno energetsko oskrbo se dopolnjuje z individualno izrabo obnovljivih virov energije. Elektroenergetsko omrežje je razvejano po celotnem območju Idrije in se navezuje na RTP v Spodnji Idriji. Pri vseh novogradnjah v urbanem delu Idrije je treba zagotoviti gradnjo elektroenergetskih povezav v podzemni izvedbi. Vsi objekti morajo biti priključeni na elektroenergetsko omrežje. Na celotnem območju Idrije se uredi dostop do optičnega omrežja za vse objekte. Uporabi se različne možne tehnološke rešitve, ki pa morajo biti izvedene tako, da ne bodo povzročale negativnih vplivov na prostor (EM sevanje, vizualna izpostavljenost). 6.1.6 Koncept podrobnejše namenske rabe Celotno območje urbanističnega načrta je oblikovano v enote in nekatere enote še v podenote. Podenota predstavlja zaključeno morfološko enoto enovite namenske rabe in z enakim režimom urejanja. Zasnova podrobne namenske rabe izhaja iz koncepta urbanističnega načrta in je podlaga za izdelavo občinskega prostorskega načrta. 6.2 Spodnja Idrija 6.2.1 Koncept razvoja, prenove in širitve naselja Spodnja Idrija ima značilnosti industrijskega urbanega naselja, ki razvoj dolguje predvsem industrijskim podjetjem, ob katerih so se razvili delavsko naselje in mestotvorne (oskrbne) funkcije. Spričo tega razvoja je staro vaško jedro ostalo domala obroben in manj pomemben del naselja kljub svojim arhitekturnim in ambientalnim vrednotam. Spodnja Idrija ima pomembno razvojno funkcijo za celo Kanomeljsko dolino. Predvsem Spodnja Kanomlja se vedno bolj povezuje s Spodnjo Idrijo, kar moramo podpirati. Somestje Idrija-Spodnja Idrija se tako vedno bolj razširja tudi na Spodnjo Kanomljo. Naselje naj ohrani svojo identiteto in arhitekturne kvalitete. Prenove potreben je zlasti stari del naselja pod cerkvijo, kjer bi na odseku med avtobusnim postajališčem – pri mostu in med zgradbami ob ovinku pod cerkvenim hribom – lahko nastalo socialno stičišče s poudarkom na dostopnosti za pešce in kolesarje (tlaki, drobna urbana oprema), prostor naj se razvije kot kakovosten javni prostor v prvi vrsti namenjen pešcem. Nujno potrebno je urediti bregove Idrijce, ki niso vključeni v naselbinske prostore, ker so funkcionalno in vizualno odrezani od naselja. Predlagamo ureditev peš poti, zelenic, dostopov do vode, kultiviranje obrežne vegetacije in navezave na rekreacijske površine za župniščem (športni park) ter javne prostore (trg ob Slovenski ulici in površine za Kulturnim domom). Preuči naj se možna lokacija za umeščanje občasnega kopališča. Predvidevamo predor pod pokopališčem in nov most čez Idrijco, s čimer bi staro jedro sprostili tranzita, promet po Keltiki pa bi potekal hitreje in varneje. Rezervirana je trasa in prostor za most, preko katerega bi se cesta iz predora priključila na obstoječo prometnico. Spodnja Idrija naj razvija svojo identiteto, značilnosti in funkcije: staro jedro naselja s specializiranimi trgovinami in obrtjo, urejeno stanovanjsko območje s šolo in vrtcem, trgovsko-poslovni pas ob glavni cesti, industrijsko cono, manjše parke in športna igrišča. Monofunkcionalno industrijsko naselje Spodnja Idrija bo moralo postopoma razvijati še druge urbane funkcije in se, kot že opisano, povezovati z Idrijo po načelu delitve funkcij (in ne podvajanja ter konkurence). Z razvojem obrti, trgovine itd. se bo tudi izognilo nevarnosti, da ostane »spalno naselje« Idrije. Industrijska cona ob cesti proti dolini Kanomljice se ohranja, zgoščuje in oblikuje v skladu s potrebami. V coni se naj umestijo tudi dejavnosti, ki potrebe cone dopolnjujejo (trgovina, gostinski lokal, parkirišča itd.). Obstoječa stanovanjska območja se vzdržujejo in dopolnjujejo. Večje površine za razvoj poselitve so predvidene na območju Pustote, razpoložljive površine v okolici kmetije Rupnik, na območju Koče, na območju v Trnjah in nad Korejo (trenutno območje vrtičkov). Kot prostorska rezerva se predlaga območji kmetij Svetik in Rupnik ter Pustote, kjer je v naslednjem obdobju glede na potrebe smiselno povečati obseg stavbnih zemljišč. Kot prostorska rezerva za večstanovanjsko gradnjo se opredeli območje Meline (trenutno območje vrtičkov). Glede na trenutno razpoložljive podatke s strokovnega vidika območje ne ustreza kriterijem, na podlagi katerih bi se nanj usmerjalo poselitev. Za opredelitev stanovanjskih površin v izvedbenem delu OPN je potrebno izdelati strokovne podlage, s katerimi se preveri tehnično izvedljivost, prostorsko in okoljsko sprejemljivost ter investicijsko upravičenost stanovanjske gradnje. Zelene površine do reke Idrijce se ohranjajo v trenutni rabi (travnik). Nad območjem blokovske gradnje Koreja je manjša površina, ki je trenutno namenjena vrtičkom, ustreznega naklona, s komunalno in prometno infrastrukturo, kar nudi ustrezne pogoje za razširitev gradnje večje gostote. Na Koreji se omogoči izkoriščenost podstrešij v stanovanjskih blokih. Možno je umestiti nekaj večstanovanjskih objektov, ki naj dopolnjujejo obstoječo morfologijo pozidave na tem območju, hkrati pa se naj zgradi tudi garažna hiša. Območje Pustote ponuja možnost usmerjene gradnje samostojnih ali vrstnih enodružinskih objektov ali večstanovanjskih objektov. Med objekti naj se umesti večnamensko otroško igrišče, saj le teh v Spodnji Idriji primanjkuje. Kmetija Rupnik leži na desnem bregu Idrijce in je obdana s travniki in pašniki, v primerni naklonini in na jugozahodni legi. Spodnja Idrija praktično nima možnosti širjenja stanovanjskih površin na večji urejeni kompleks, zato mora postopoma izkoristiti ta potencial in s premišljeno, usmerjeno gradnjo območje kar najbolje izkoristiti. Obstoječa kmetija naj se smiselno vklopi v novo oblikovano okolje, še bolje pa bi bilo, če bi za njeno delovanje in nadaljnji razvoj poiskali nadomestno lokacijo izven Spodnje Idrije. Projekt izgradnje »Rupnika« naj poteka po fazah, glede na potrebe. Območje je potrebno ustrezno komunalno opremiti in urediti dostop. Do Idrijce naj se ohranijo zelene cezure in hkrati uredijo dostopi, reka naj igra pomembno vlogo ustvarjalca novo oblikovane stanovanjske soseske. Staro jedro Spodnje Idrije naj ohranja arhitekturno ambientalno podobo in ponuja v pritličnih etažah storitvene in mestotvorne funkcije. Storitveni kompleks ob Slovenski cesti ustrezno dopolnjuje ponudbo starega centra, funkcija centralnih rab se ohranja. Nad cerkvijo je pokopališče, ki je obdano z zelenimi površinami, kot rezervat pred širjenjem pozidave in rezervne površine za potrebe širitve pokopališča. Pomembno vlogo v mestu ima Kendov dvorec, pomemben kulturni spomenik, znan turistično gostinski objekt, v okolici katerega se ohranja prostor za njegovo delovanje, možno širitev ali umeščanje dodatne turistične ponudbe, če to ne degradira varovanih vrednot kulturnega spomenika. 6.2.2 Koncept prometnega omrežja Spodnja Idrija je prometno dostopna po državni cesti Tolmin–Idrija–Ljubljana ali po cesti iz smeri Škofje Loke čez Ledinsko Razpotje. V Spodnji Idriji se odcepi cesta proti dolini Kanomlje in naprej proti Tolminu oziroma Novi Gorici. Cesta poteka ves čas ob vodotoku Idrijce in se tako prilagaja kanjonu, ki ga je oblikoval vodotok. Zato je precej ovinkasta in ozka. Skozi Spodnjo Idrijo je potrebno promet upočasniti. Koncept razvoja Spodnje Idrije v prihodnosti predvideva izgradnjo obvoznice, ki bi potekala v tunelu pod cerkvijo in pokopališčem in tako promet preusmerila iz mestnega jedra. Tako bi se mestnemu jedru izognil predvsem tovorni promet, za ostalega pa bi uvedli ustrezen režim in bi se ustrezno omejil. Izgradnja obvoznice bi odločilno vplivala na obnovo in prestrukturiranje starega mestnega jedra, ki bi končno lahko odigral vlogo socialnega življenja in krajanom ponujal kvaliteten ambient brez odvečnega prometa. Trasa obvoznice poteka po območjih, pomembnih za ohranjanje narave. Pri gradnji mostu čez Idrijco se uporabi tehnologijo, s katero se preprečuje negativne vplive na floro, favno in habitatne tipe npr. s tehnologijo narivanja. Premostitev se izvede brez podpornega stebra v strugi Idrijce. Ohranja se obrežno vegetacijo v največji možni meri. Pri izdelavi podrobnejših prostorskih aktov je potrebno izvesti okoljsko presojo. Cesto je na celotnem odseku med Idrijo in Spodnjo Idrijo potrebno posodobiti z mešanimi površinami za kolesarje in pešce. V mestu je le eno večje javno parkirišče (ob Slovenski cesti), manjše ob Kulturnem domu, ter ob osnovni šoli, na Koreji, ob vstopu na Pustoto. Predvidena je izgradnja garažne hiše na Koreji (predvsem za stanovalce blokovskega območja). Dostop do garažne hiše in območja Koreje se zagotovi z izgradnjo novega priključka na državno cesto na sotočju Idrijce in Kanomljice na Korejo proti osnovni šoli. V prihodnosti je v strnjenem naselju potrebno zagotoviti več javnih parkirnih mest. Tovorni promet naj parkira v območju industrijske cone. Uredi naj se kolesarska in peš povezava od Idrije proti Spodnji Idriji do Želina in na drugo stran proti Kanomlji. Ustrezna pot naj bo ločena od trenutne ceste in naj ponudi varno in ambientalno privlačno povezavo. 6.2.3 Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja ter ohranjanja arhitekturne identitete kraja Značilna morfologija naselja, ki leži v okljuku reke Idrijce in je obdano z visokimi strmimi pobočji ter kulturna dediščina in druga kvalitetna stavbna dediščina oblikujejo podobo naselja ter njegovo identiteto, in predstavljajo izhodišče za oblikovanje drugih objektov. Naselje tvorijo različne morfološke enote: staro jedro, ki je zavarovano kot območje kulturne dediščine, blokovska soseska »Koreja«, linija pozidave ob glavni cesti, območje enodružinskih hiš »Na griču« (za Kendovim dvorcem) in Pustota. Ohranjajo in poudarjajo se vedute preko Idrijce na staro jedro naselja in predvsem na cerkev z nizom objektov pod vzpetino ter na Kendov dvorec. Ohranjajo se vedute na te objekte, v njihovi okolici (oziroma vidni bližini) se oblikovanje prilagaja tem objektom: zaželena je barvana usklajenost fasad in streh, brez vizualno motečih elementov npr. objektov za oglaševanje, izstopajočih pomožnih objektov ipd. Območja razgledišč na vedute se oblikujejo kot privlačni in funkcionalni javni prostori (avtobusno postajališče, trg ob Slovenski cesti). V naselju so posamezni objekti kulturne dediščine ter druge kakovostne stavbe, ki imajo potencial, da s prenovo postanejo del prepoznavne arhitekturne identitete kraja in so hkrati osnova za privlačen javni prostor naselja. Staro vaško jedro se varuje kot celota, zato je urbanistično in arhitekturno oblikovanje podreja načelom varstva kulturne dediščine. Poleg tega so v kraju zavarovani še posamezne stavbe ter znamenja oziroma spomeniki. V naselju je treba pristopiti k celoviti prenovi, za posege v območje kulturne dediščine je treba pridobiti ustrezne strokovne podlage. V območju je treba izboljšati funkcionalne, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere. Prenova večstanovanjskih stavb (bloki, stanovanja nad trgovinami) mora biti celovita in nujno ohranjati enoten videz. Kjer so stavbe močno poškodovane ali kvalitetni urbani ambienti še niso vzpostavljeni se urbano tkivo lahko dopolnjuje z novimi stavbami, ki pa morajo biti skladne z obstoječimi kakovostnimi objekti oziroma elementi – nove stavbe naj kakovostno dopolnjujejo obstoječo ureditev/pozidavo. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi iz vidika varstva kulturne dediščine (in po presoji občinskega urbanista oziroma ustrezne službe). 6.2.4 Koncept zelenega sistema naselja Sestavni deli zelenega sistema Spodnje Idrije so predvsem gozdno zaledje, Idrijca in Kanomljica s svojima obrežnima pasovoma in kmetijske površine v okolici (območje Rupnika, Svetika in Žerovčka), pokopališče ter manjše ustvarjene površine znotraj samega naselja (drevoredi, zasaditev okoli spominskega obeležja in avtobusna postajališča). Športna in otroška igrišča najdemo le v sklopu šole, vrtca ter soseske Koreja. Na območju te soseske je tudi večja površina namenjena vrtičkarstvu. Značilnost Spodje Idrije je njena prostorska utesnjenost med okoliškimi vzpetinami. Gozd, ki porašča ta pobočja, tako prihaja v zelo tesen stik z naseljem. Edina izjema so zgoraj omenjena območja kmetij, ki pa so tudi edine primerne površine za širjenje naselja. Naselje leži ob sotočju med Idrijco in Kanomljico, ki sta pomembna elementa členitve in identitete. Njun obrežni prostor predstavlja linearno potezo. Zaradi hudourniškega značaja reke je obrežni pas mestoma osiromašen ter slabo izkoriščen (do vode ni urejenih dostopov). V Spodnji Idriji primanjkuje urejenih zelenih površin. Prebivalci mesta za igro in rekreacijo uporabljajo manj prometne ceste in parkirišča. Kolesarske in peš povezave so vezane na ceste, največja ovira v razvoju funkcionalnega somestja je pomanjkanje dobre peš in kolesarske povezave z Idrijo. Razlog za pomanjkanje zelenih površin je predvsem v izjemno razgibanem reliefu ter majhni razpoložljivosti prostora. Tako znotraj že poseljenih območij ni veliko možnosti za ureditev večje osrednje zelene površine. Zato bi bila ureditev le te znotraj novih poselitvenih območij (predvsem območja Rupnik) nujna. Neizkoriščen potencial za povezan zeleni sistem v Spodnji Idriji predstavlja obrečni prostor Idrijce. Ta sicer že ima velik ekološki in morfološki pomen, dodati bi mu veljalo še sociološko-funkcionalnega z ureditvijo poti ob rečnem bregu. Tako bi postal hrbtenica, ki bi povezovala člene zelenega sistema in javnih prostorov v Spodnji Idriji, v širšem merilu pa Spodnjo Idrijo z Mokraško vasjo in Idrijo. Zeleni obrežni pas se gorvodno od mostu, ki povezuje center s starim jedrom, razširi. Postane naj pomemben del nove parkovne ureditve v sklopu stanovanjskega območja Rupnik, kjer se uredi tudi otroško in športna igrišča. Od tu naprej se po obrežnem pasu nadaljuje peš in kolesarska povezava proti Idriji. Pomembni predvsem iz ekološkega in morfološkega vidika so tudi zeleni klini, ki vnašajo v naselje naravne elemente iz zelenega zaledja proti središču naselja, in se povezujejo z obrežnim pasom. To so že obstoječi pasovi rastja ob manjših vodotokih in na strmejšem reliefu, ki pa jih je potrebno pri širjenju naselja varovati in ohranjati. Poleg poti, ki bi potekala po levem bregu Idrijce, bi bilo potrebno tudi drugje izboljšati stik med reko in naseljem, predvsem z ureditvijo čim več možnih dostopov do vode. Primer takega dostopa je parkirišče ob kulturnem domu, ki pa bi ga bilo treba urediti in dodatno aktivirati. Tu bi bilo možno urediti parkovne površine in letno kopališče, ki bi imelo dobro centralno lokacijo. Z izgradnjo CČN v Idriji, se je kvaliteta vode izboljšala. 6.2.5 Koncept opremljanja s komunalno opremo Celotno območje Spodnje Idrije se opremi s komunalno opremo tako, da je zagotovljena oskrba s pitno in požarno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode ter oskrbe z zemeljskim plinom, električno energijo in s sodobnimi elektronskimi komunikacijami. Obstoječe vodovodno omrežje so dogradi in obnovi tako, da so vsa območja oskrbljena s pitno vod