Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sodražica (krajše: SD OPN 2 Sodražica), stran 10028.

(1)S tem odlokom se sprejmejo spremembe in popolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Sodražica (v nadaljevanju: OPN), ki v celoti nadomestijo besedilo Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sodražica (OPN S 07) (Uradni list RS, št. 49/11, 50/14, 32/15, 46/16, 82/16, 23/17, 30/17).

(2)OPN je izdelalo podjetje Studio FORMIKA, d.o.o., št. projekta 03/2017.

(3)OPN velja na celotnem območju občine. 2. člen (namen)

(1)Z OPN se določajo izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve občinskega pomena ter določajo pogoji umeščanja objektov in drugih posegov v prostor.

(2)OPN je podlaga za pripravo projektov za izdajo gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov in podlaga za gradnjo enostavnih objektov.

(3)OPN določa usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: OPPN). 3. člen (vsebina in sestavine OPN)

(1)OPN je sestavljen iz besedilnega in grafičnega dela. OPN je izdelan v digitalni in analogni obliki.

(2)Besedilni del OPN obsega naslednja poglavja: I. Uvodne določbe II. Strateški del III. Izvedbeni del IV. Prehodne in končne določbe Priloga 1

(3)Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:

1. Prikaz zasnove prostorskega razvoja občine
2. Prikaz zasnove gospodarske javne infrastrukture
3. Prikaz okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikaz okvirnih območij razpršene poselitve
4. Prikaz usmeritev za razvoj poselitve in celovito prenovo
5. Prikaz usmeritev za razvoj v krajini
6. Prikaz usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč

(4)Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:

1. Pregledna karta Občine Sodražica z razdelitvijo na liste
2. Pregledna karta Občine Sodražica s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture

(5)Priloge: – izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije za območje Občine Sodražica – prikaz stanja prostora Občine Sodražica – strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve – urbanistični načrt Sodražice – usmeritve za izdelavo OPPN (na izvedbeni in strateški ravni) – mnenja nosilcev urejanja prostora – obrazložitev sprememb in dopolnitev OPN – povzetek za javnost – okoljsko poročilo. 4. člen (uporabljeni pojmi, izrazi in okrajšave)

(1)Pojmi, uporabljeni v tem prostorskem načrtu, so opredeljeni v predpisih s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, ki so veljali na dan uveljavitve tega prostorskega načrta in imajo enak pomen, kot ga določajo ti predpisi.

(2)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: – Avtobusna postaja je določen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in s predpisi določeno opremo. – Avtobusno postajališče je označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov. – Bruto tlorisna površina objekta (v nadaljnjem besedilu: BTP) je skupna površina etaž stavbe, kot jo določa standard SIST ISO 9836. – Enota urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP) je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določi namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter se za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. – Etaža je del stavbe med dvema stropoma. – Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom. Za etažo se šteje klet (K), pritličje (P), nadstropje

(1), mansarda (M). Klet (K) je kot etaža v skladu s pogoji tega odloka dopustna povsod, če to ni izrecno prepovedano. – Faktor izrabe zemljišča, namenjenega za gradnjo (v nadaljnjem besedilu: FI) je razmerje med BTP in celotno površino zemljišča, namenjenega za gradnjo, pri čemer je BTP skupna površina vseh etaž zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov. Pri izračunu FI se ne upošteva BTP kletnih etaž. – Faktor zazidanosti zemljišča, namenjenega za gradnjo (v nadaljnjem besedilu: FZ) je razmerje med zazidano površino vseh stavb in celotno površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom se ne upoštevajo balkoni, napušči in nadstreški nad vhodi ter površine uvoza v klet in izvoza iz kleti. Upoštevajo pa se površine tlorisne projekcije največjih zunanjih dimenzij vseh enostavnih in nezahtevnih objektov nad terenom. – Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med zelenimi površinami na raščenem terenu in celotno površino parcele objekta. – Frčada je del strehe kot funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov. – Gospodarska javna infrastruktura je tisti gradbeno-inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti izvajanja gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je zgrajeno v javno korist. Vrste gospodarske javne infrastrukture so: prometna infrastruktura (ceste, železnice, letališča, pristanišča), energetska infrastruktura (infrastruktura za prenos in distribucijo električne energije, zemeljskega plina, toplotne energije, nafte in naftnih derivatov), komunalna infrastruktura (vodovod, kanalizacija, odlagališča odpadkov), vodna infrastruktura, infrastruktura za gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja, drugi objekti v javno korist (elektronske komunikacije). – Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti. – Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti. – Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji. – Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije. – Komunalna oprema so: – objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, – objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna, – objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine. – Klet (v nadaljnjem besedilu: K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in kjer je več kot 50 % bruto volumna vkopanega. – Mansarda (v nadaljnjem besedilu: M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. – Nadstropja so vse etaže stavbe nad pritličjem. Nadstropje v zadnji etaži se lahko izdela tudi kot mansarda. – Naselje je območje obstoječega naselja, ki obsega zemljišča, pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbeno-inženirskimi objekti in pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, ter javne površine. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij ter velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi. – Nezakonita gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno ali drugo upravno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja ali v neskladju z njim. – Nestanovanjska stavba je stavba, v kateri ni stanovanjskih površin. – Objekt je stavba, gradbeni inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, narejen z gradbenimi, zaključnimi gradbenimi ali inštalacijskimi deli, sestavljen iz gradbenih proizvodov, proizvodov ali naravnih materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inštalacijami in napravami v objektu, ki so namenjene delovanju objekta. – Objekti za oglaševanje obsegajo vse vrste posredovanja obvestil in sporočil z oglasnimi sredstvi za slikovno in zvočno oglaševanje širši javnosti. – Obvezna gospodarska javna infrastruktura so objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja; objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna; objekti grajenega javnega dobra, in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine. – Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se odstranijo, porušijo ali razgradijo vsi nadzemni in podzemni deli objekta. – Oglaševanje za lastne potrebe obsega predstavitev dejavnosti oziroma blaga pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov na stavbah in na gradbeni parceli stavb, v katerih se opravlja oglaševana dejavnost. Med oglaševanje za lastne potrebe sodi tudi oglaševanje za potrebe prodaje ali oddaje zemljiške parcele ali stavbe. Tako oglaševanje je dovoljeno le na lokaciji zemljiške parcele ali stavbe, ki se prodaja ali oddaja. – Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov. – Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja. – Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim. – Praviloma – izraz pomeni, da gre za priporočilo, ki ga je potrebno upoštevati, razen v primeru, če to zaradi utemeljenih razlogov, razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal in omejitev ni mogoče. – Pretežno – izraz pomeni najmanj 70 %, tako da je možno znotraj neke dejavnosti, območja urejanja ali objekta spremeniti 30 % površin. – Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče na vodah

1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah
2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča. – Pritličje (v nadaljnjem besedilu: P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu. – Prizidava je gradnja, pri kateri se gabariti obstoječega objekta povečajo v horizontalni ali vertikalni smeri. Prizidavo objekta je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se dozida oziroma nadzida. – Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se delno ali v celoti spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer se morajo ohraniti najmanj temelji ali kletni zidovi obstoječega objekta, in se gabariti objekta praviloma ne povečajo, lahko pa se zmanjšajo; povečanje gabaritov je v okviru rekonstrukcije mogoče le zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev. – Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe. Za 1,5 m ga lahko presega dimnik in zaključek instalacijskega bloka. – Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov. – Sprememba namembnosti je sprememba namena objekta ali njegovega dela, ki se izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem, rekonstrukcijo ali prizidavo. Za spremembo namembnosti se ne šteje, če se namembnost spreminja v okviru podrazreda v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije objektov. – Strnjena pozidava je gradnja stavb, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom. – Trg je odprta javna površina, delno ali v celoti obdana s stavbami, primerna za sestajanje, zbiranje ljudi. – Varovalni koridor vodov in naprav komunalne infrastrukture obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi. – Varovalni pas prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca. – Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje. – Višina objekta oziroma stavbe , ki je določena s tem odlokom, je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko slemena stavbe s poševno streho ali na vencu stavbe z ravno streho. Na nagnjenem terenu se višina stavbe meri od najnižje kote stavbe na terenu in najvišjo točko stavbe. Dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimnik, inštalacijske naprave, sončni zbiralniki ali sončne celice, dostop do strehe, ograja, objekt in naprave elektronske komunikacijske infrastrukture. – Vodno zemljišče obsega strugo vodotoka skupaj z brežino do prehoda v okoliški ravninski teren, v primeru strmega pobočja pa do prehoda iz območja vodne erozije in nanosov v okoliško zarast ali pobočne nanose. – Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov, ki ima vmesni zid s sosednjim objektom. Če se gradijo več kot tri vrstne hiše, morajo imeti skupine najmanj treh hiš enake gabarite. – Vzdrževanje objekta so dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter inštalacijski preboji. – Zakonito zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje (uporabno dovoljenje, gradbeno dovoljenje za nezahtevne objekte, odločba o priglasitvi del in lokacijska informacija za gradnjo enostavnih objektov) ali je zgrajen pred
3. decembrom
4. – Zelene površine naselja so površine, namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju. Zelene površine naselja se vključno z vodnimi in obvodnimi prostori ter kmetijskimi in gozdnimi površinami združujejo v zeleni sistem naselja. – Zemljišče, namenjeno za gradnjo je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

(3)Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz drugih členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki. 5. člen (vsebina odloka OPN)

(1)V odloku so v nadaljevanju naslednje vsebine: I. UVODNE DOLOČBE II. STRATEŠKI DEL 2.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine 2.3 Zasnova GJI lokalnega pomena in GJD 2.4 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana 2.5 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve 2.6 Usmeritve za prostorski razvoj občine 2.6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo 2.6.2 Usmeritve za razvoj v krajini 2.6.3 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire 2.6.4 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih 2.6.5 Usmeritve za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 2.7 Urbanistični načrt občinskega središča III. IZVEDBENI DEL 3.1. Splošni prostorski izvedbeni pogoji 3.1.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 3.1.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov 3.1.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo 3.1.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 3.1.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami 3.1.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja 3.1.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje 3.2 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora SS – stanovanjske površine SK – površine podeželskega naselja SP – površine počitniških hiš CU – osrednja območja centralnih dejavnosti CD – druga območja centralnih dejavnosti IP – površine za industrijo IG – gospodarske cone IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo BT – površine za turizem BC – posebna območja – športni centri ZS – površine za oddih in rekreacijo ZP – parki ZD – zeleni sistemi in pasovi ZK – pokopališča PC – cestne površine PO – prometne površine E – območje energetske infrastrukture O – območje okoljske infrastrukture A – površine razpršene poselitve K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča Gp – gozd s posebnim namenom VC – celinske vode VI – vodna infrastruktura LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora. 3.3 Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora 3.4 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih podrobnih prostorskih načrtov IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

(2)Odlok vsebuje Prilogo 1: Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora. II. STRATEŠKI DEL 2.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 6. člen (izhodišča)

(1)Stanje, značilnosti in težnje dosedanjega razvoja v občini Občina Sodražica se razteza na površini 49,5 km 2 , število prebivalcev pa je 2185 (podatek za leto 2020). Poseljeno območje obsega 23 naselij s 777 hišnimi številkami. Gostota poselitve je 44 prebivalcev na km 2 . Število stanovanj presega število gospodinjstev. Med tipi gradnje prevladuje individualna stanovanjska gradnja. Število prebivalcev v vseh naseljih, razen v naselju Sodražica, stalno upada. Sodražica je občinsko središče in največje naselje po številu prebivalstva, večja naselja so še Žimarice, Zamostec in Zapotok. Občina je sestavljena iz treh različnih prostorskih predelov: iz Sodraške doline, Slemen in prehodnega območja z Bloške planote na območje Velike gore. Regionalna razdelitev krajinskih tipov uvršča sub-regionalno območje Občine Sodražica med kraške krajine notranje Slovenije. Pretežni del poselitvenega območja se nahaja v Sodraški dolini ob reki Bistrici in glavni prometnici.

(2)Gospodarski in družbeni razvoj V Sodražici delujejo s sedežem in/ali s proizvodnjo tri večja podjetja ter nekaj manjših proizvodnih obratov predelovalne industrije in obrti povezanih s predelavo lesa. Sodražica ima pomanjkljivo razvite oskrbne in storitvene dejavnosti. Glavni še neizrabljeni turistični potencial območja so izjemna naravna krajina, neokrnjenost okolja in podeželska naselja. Slabše naravne razmere v pretežnem delu prostora občine ovirajo intenzivnost in razvoj kmetijstva. Gozdovi predstavljajo najobsežnejšo rabo v prostoru. Za izboljšanje pogojev v kmetijstvu so potrebni agrotehnični ukrepi in komasacije zemljišč. Pri zagotavljanju storitev na področju družbenih dejavnosti in gospodarskih javnih služb se občina povezuje na sub-regionalni ravni z občinama Ribnica in Loški Potok. Komunalna opremljenost naselij v občini se je v zadnjem desetletju bistveno izboljšala. Več kot polovici prebivalstva je omogočen priklop na javni sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda, zgrajene so nove čistilne naprave. Oskrba s pitno vodo je bistveno izboljšana. Primarno vodovodno omrežje prenovljeno, s tem se več kot 90 % prebivalstva oskrbuje s pitno vodo iz javnega vodovodnega sistema. Kljub prenovi dobršnega dela državnih in občinskih cest v občini, ostaja dolgoročna težava povečan tranzitni promet skozi središče Sodražice, Vinic, Zamosteca in Žimaric. Prometno tehnično je neustrezen odsek ceste Sodražica – Sv. Gregor v Sodražici, zaradi tega je potrebno prestaviti cesto izven območja poselitve.

(3)Potrebe in težnje v razvoju Občina Sodražica želi izboljšati stanovanjske in bivalne razmere v naseljih, izboljšati družbeni standard, posodobiti in dograditi gospodarsko javno infrastrukturo lokalnega značaja. Interes na področju stanovanjske gradnje se usmerja predvsem na območja, namenjena za kompleksno stanovanjsko gradnjo v vseh večjih naseljih v občini. Dolgoročno so v občini izkazane potrebe na področju razvoja cest in sicer za izgradnjo regionalne obvozne ceste naselja Sodražica ter lokalne obvozne ceste dela naselja Sodražica v smeri proti naselju Sveti Gregor. V občinskem središču v Sodražici je potrebno okrepiti stopnjo centralnosti in opremljenost z javnimi funkcijam.

(4)Možnosti prostorskega razvoja občine Poselitvene možnosti so pretežno v Sodražici, Zamostecu, Zapotoku in Žimaricah. Gospodarski razvoj v občini bo v prihodnosti usmerjen na območje obstoječih industrijskih proizvodnih zmogljivosti v Sodražici z razširitvijo gospodarske cone podjetja Fibran na zahodni strani Sodražice. V drugih naseljih so možnosti gospodarskega razvoja v obrti in podjetništvu manjšega obsega omejene z zmogljivostjo prostora. V skladu s SPRS se na podeželju, ki obsega večino območja občine, spodbuja razvoj tistih dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogočajo ohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeželja ter s tem prispevajo k prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti naravne in kulturne krajine, zlasti razvoj turizma na podeželju.

(5)Vplivi in povezave s sosednjimi območji Občina se v skupne projekte na področju regionalne gospodarske javne infrastrukture povezuje predvsem s sosednjimi občinami. S tokovi dnevne migracije prebivalstva se krepi povezanost zlasti z Ribnico, Cerknico, Loškim Potokom ter drugimi lokalnimi središči v kočevsko-ribniški sub-regiji. Območje Občine Sodražica je vključeno v naravno in turistično območje predlaganega regionalnega parka Kočevsko – Kolpa s posebnim razvojnim programom. Osrednja povezava občine z drugimi območji poteka preko regionalne ceste od Žlebiča preko Sodražice in nato Cerknice v smeri proti Uncu na zahodu, kjer se naveže na avtocesto proti Primorski, ter na vzhodni strani, kjer se preko Žlebiča vključuje na glavno cestno povezavo razvojne osi 3.a Ljubljana–Ribnica–Kočevje–mejni prehod Petrina. Drugo pomembno povezavo zagotavlja regionalna cesta proti Loškemu Potoku do mejnega prehoda Podplanina v smeri proti Hrvaški.

(6)Izhodišča varovanja Pri načrtovanju rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev za posege v prostor in graditev objektov se upoštevajo smernice, ki so podane s strani nosilcev urejanja prostora Njihove smernice se upoštevajo z vidika ohranjanja naravnih značilnosti prostora in življenjskega okolja rastlin in živali – zlasti na varovanih območjih (Natura 2000 in ekološko pomembna območja), za varovanje naravnih virov (vode, kmetijska zemljišča, gozdovi, mineralne surovine, energetski potenciali), varstvo okolja in zdravja ljudi (varovanje pred hrupom, varstvo zraka, varstvo tal in voda pred onesnaženjem) ter obrambo in zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami. Smernice nosilcev urejanja prostora se upoštevajo tudi na področju varovanja kulturne dediščine in razvoja omrežij objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture na državni, regionalni in lokalni ravni. 7. člen (cilji in prioritete prostorskega razvoja občine)

(1)Občina Sodražica želi z OPN doseči naslednje cilje prostorskega razvoja: – omogočiti aktiviranje razvojnih potencialov občine in njenih posameznih delov, – zagotoviti aktivno ohranjanje in razvoj prepoznanih kakovosti v prostoru, – sanirati probleme v urbanem in odprtem ter ruralnem prostoru, ki so na različnih pojavnih ravneh, – določiti rabo prostora in razvoj dejavnosti v prostoru ob upoštevanju načel vzdržnega prostorskega razvoja, – ustvariti kakovostne pogoje za bivanje z urejeno komunalno opremljenostjo naselij, – izboljšati kakovost okolja in energetske oskrbe z načrtovanjem izrabe obnovljivih virov energije in s spodbujanjem učinkovite rabe energije ter s spodbujanjem razvoja (centralizirane) daljinske oskrbe s toplotno energijo za ogrevanje in hlajenje v Sodražici, – zagotoviti kakovostno oskrbo prebivalstva in dostopnost do storitev na področju družbenih dejavnosti, – omogočiti dobro medsebojno povezanost naselij s komunikacijskim in prometnim omrežjem ter povezave s sosednjimi območji občin in regij, – ohraniti in varovati naravne vire, naravno okolje, kulturno in naselbinsko dediščino, – vzpostaviti pogoje za razvoj humanejših oblik gibanja ljudi (kolesarski in peš promet) in omogočiti neoviran dostop do javnih objektov ter površin funkcionalno oviranim osebam, – zagotoviti varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, – določiti prostorsko izvedbena merila in pogoje za urejanje prostora in posege v prostor, – zagotoviti usmeritve za pripravo in sprejem podrobnejših prostorskih načrtov.

(2)Na podlagi regionalnega razvojnega programa JV Slovenije Občina Sodražica opredeljuje naslednje prioritetne cilje prostorskega razvoja: – izboljšanje stanja okolja in kakovosti življenja s povečanjem števila naselij z urejeno oskrbo z vodo in z ustreznimi sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter z izpopolnitvijo sistemov za ravnanje z odpadki in z izpopolnitvijo energetske infrastrukture; – vzpostavitev omrežja naselij v regiji z lokalnim središčem visoke stopnje centralnosti; – zagotavljanje komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za stanovanja in za gospodarske dejavnosti in turizem; – ohranitev kulturne krajine in naravne vrednosti kot potenciala za razvoj turizma, povezanega s sonaravnim kmetijstvom; – zagotavljanje ustrezne prometne povezanosti v širši prostor s posodobitvijo regionalnih povezav ter izpopolnjevanjem informacijske infrastrukture; – ohranjanje zdravega okolja z vzpostavitvijo ravnotežja med naravnim okoljem, gospodarskim razvojem in trajnostno rabo prostora. 2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine 8. člen (izhodišča za zasnovo prostorskega razvoja občine)

(1)Zasnova prostorskega razvoja občine temelji na zmogljivostih naravnega in urbanega prostora in spoznanjih o primernosti, ugotovljenih s strokovnimi podlagami OPN, zlasti z analizo stanja in teženj v prostoru, analizo razvojnih možnosti posameznih dejavnosti ter študijo ranljivosti prostora. Pri tem so upoštevani razvojni cilji in potrebe dejavnosti, strateški razvojni dokumenti občine, urbanistični načrt Sodražice ter lokalni energetski koncept. Zasnovana območja in omrežja naselij v prostoru občine upoštevajo izhodišča nadrejenih aktov in dokumentov državne in regionalne ravni ter smernice nosilcev urejanja prostora.

(2)Poselitev se v pretežni meri ohranja v okviru obstoječih naselij, razvojne možnosti se dopuščajo v naseljih v dolini ob Bistrici, razvoj poselitve se v pretežni meri usmerja v občinsko središče – lokalno središče Sodražico. Površine za gospodarski razvoj in centralne dejavnosti se zagotavlja v Sodražici. V preostalem prostoru zunaj enot poselitve se ohranjajo strnjeni kompleksi kmetijskih zemljišč in sklenjeni gozdovi ter vzdržuje obstoječe razmerje med urbanim in naravnim prostorom in posameznimi tipi kulturne krajine. 9. člen (prednostna območja za razvoj dejavnosti)

(1)Območja za bivanje V Občini Sodražica se bo poselitev razvijala v obstoječih naseljih. Nova naselja v prihodnosti niso predvidena. Na robovih obstoječih večjih naselij se bodo predvidoma oblikovale nekatere nove soseske, v drugih pa le manjše zapolnitve vrzeli ter zaokrožitve obstoječe poselitve. Pri tem se načrtovanje stanovanj in centralnih dejavnosti obravnava medsebojno usklajeno, saj so območja fizično in funkcionalno medsebojno povezana in podobno vplivajo na prostor. Bivanje je omogočeno na območjih, določenih za stanovanja, in mešanih območjih, ki so namenjena izvajanju centralnih dejavnosti v urbanem okolju, prvenstveno v središčnem prostoru naselja. Večje poselitvene možnosti in prepoznavno ter privlačno okolje za priseljevanje je potrebno zagotoviti v osrednjem poselitvenem prostoru občine, zlasti v naseljih Sodražica, Zamostec in Žimarice ter v manjši meri še v Zapotoku. Nezanemarljiv potencial predstavlja tudi revitalizacija zapuščenih in nenaseljenih stavb v občini.

(2)Območja za gospodarski razvoj Proizvodne dejavnosti se bodo razvijale pretežno na obstoječih območjih, namenjenih proizvodnji, kjer so že razpoložljivi objekti in površine. Prostorsko širitev območja stavbnih zemljišč za potrebe industrije in drobnega gospodarstva se zagotavlja v severozahodnem delu naselja Sodražica v podaljšku sedanjega proizvodnega kompleksa Fibran. Območje proizvodnje v južnem delu Sodražice se ohranja, dolgoročno pa se omogoči prestrukturiranje na območje centralnih dejavnosti. Naselja občine omogočajo razvoj ponudbe turističnih programov, povezane z rekreacijo in oddihom v naravnem okolju, sonaravnim kmetijstvom ter kulturno dediščino. Posebej privlačno je območje, namenjeno zimskemu športnemu centru v zaselku Izver v bližini Sodražice ter planinski dom na Travni Gori. Kmetije se pretežno nahajajo v izvornih delih naselij ter na območjih razpršene poselitve. V vseh naseljih se ohranja primarna kmetijska dejavnost, razen v središču Sodražice. Večji razvoj se z vitalnimi kmetijami z večjimi prostorskimi potrebami zagotavlja na robovih naselij in s preselitvijo vitalnih kmetij na nove lokacije. Območje centralnih, to je oskrbnih, storitvenih, družbenih in upravnih dejavnosti, je opredeljeno v središčnem delu Sodražice, ki je razpoznavno tudi s kakovostnim trškim jedrom. Možen je razvoj posameznih programov in programskih sklopov navedenih dejavnosti tudi v drugih večjih naseljih. Zaradi demografske ogroženosti naselij je potrebno v središčnem prostoru naselij ohranjati prebivalstvo, hkrati pa okrepiti vitalnost naselja z omogočanjem dejavnosti, ki okoljsko in razvojno niso moteče. 10. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijo naselij)

(1)Omrežje naselij v občini sestavlja 17 naselij po RPE. Občinsko središče – lokalno središče je Sodražica, ki je s 769 prebivalci največje naselje v občini. Sodražica se gospodarsko, upravno, kulturno in družbeno navezuje na sub-regionalno središče Ribnico.

(2)Pomembnejša naselja z elementi lokalnega središča so še Petrinci, Zamostec, Zapotok in Žimarice. Druga naselja so: Betonovo, Globel, Janeži, Jelovec, Kračali, Kržeti, Lipovšica, Podklanec, Sinovica, Travna Gora in Vinice. Naselja z več kot 100 prebivalci so Globel, Podklanec in Vinice. Naselje Travna Gora je brez stalnih prebivalcev (namenjeno posebni obliki bivanja – počitniško naselje).

(3)Naselja po RPE, ki nimajo opredeljenega okvirnega območja naselja, so: Brlog, Novi Pot, Kotel, Ravni Dol, Nova Štifta, Male Vinice in Preska.

(4)Razvoj poselitve je osredotočen na ustvarjanje pogojev za krepitev centralne funkcije naselja Sodražica kot pomembnega lokalnega središča. Nova poselitvena območja večjega obsega, namenjena stanovanjski gradnji, so opredeljena prav v Sodražici ter deloma v Zamostecu. Razvoj Sodražice se načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.

1. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) Osnovna prometna smer povezovanja občine v prometni mreži je državna cesta RI-212 Žlebič–Sodražica–Cerknica–Unec, dopolnjuje pa jo R III-653 Sodražica–Loški Potok–Draga–Podplanina (do meje s Hrvaško). Pomembna smer prometnega povezovanja s sosednjimi območji je tudi lokalna cesta Sodražica–Sv. Gregor, ki povezuje pretežni del naselij Slemen s Sodraško dolino.
2. člen (druga, za občino pomembna območja)

(1)Dve tretjini površine občine na južnem delu je vključene v območje predloga regijskega parka Kočevsko–Kolpa. Navedeni prostor sodi v prehodno območje med Bloško planoto in Veliko Goro in je redko poseljen ter pretežno pokrit z gozdom.

(2)Območji pomembne naravne dediščine sta območje Kadic na zahodnem robu občine ter dolina vodotoka Bistrica s pritoki, med katerimi sta najpomembnejša Perilščica in Mateča voda.

(3)Edino aktivno območje pridobivanja mineralnih surovin – tehničnega kamna (dolomita) v občini je Mala Gora v severozahodnem delu občine. 2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra 13. člen (zasnova gospodarske javne infrastrukture)

(1)Območja gospodarske javne infrastrukture Za razvoj komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture se prednostno namenja obstoječe že uporabljene koridorje. V pretežni meri se tovrstna infrastruktura umešča v obstoječi javni svet, ki ga tvori sedanja mreža lokalnih in državnih cest. Prosti zračni vodi se v naseljih nadomeščajo z zemeljskimi.

(2)Omrežja prometne infrastrukture Cestno omrežje je zasnovano na obstoječi prometni mreži in hierarhiji državnih in lokalnih cest. Osnovno prometno os tvorita regionalni cesti R1-212, ki vzdolž Bistrice poteka na relaciji Žlebič–Sodražica–Cerknica, in R3-653, ki preko prehodnega hribovja med Bloško planoto in Veliko Goro povezuje Sodražico z Loškim Potokom in vodi naprej proti meji s Hrvaško. Nanju se navezuje omrežje lokalnih cest, ki povezuje naselja v hribovitem delu občine z osrednjim poselitvenim prostorom v Sodraški dolini. Najpomembnejša lokalna cesta je Sodražica–Sv. Gregor. Za širitev profilov cestnega telesa na tehnično in varnostno sprejemljivo širino ter za gradnjo površin za pešce in kolesarje se zagotavlja nove površine v obcestnem svetu, skladno z zahtevanimi tehničnimi standardi na podlagi Zakona o cestah. V središčnih delih naselij z javnimi funkcijami, zlasti v občinskem središču, se po potrebi zagotovijo površine za parkiranje. Nadaljnji razvoj cestnega omrežja bo temeljil na potrebnih posodobitvah cest skozi naselja z določitvijo prioritet v skladu s prometnimi obremenitvami. Prometne ureditve se uredijo celostno ter tako, da v največji možni meri upoštevajo vidik prometne varnosti za najšibkejše udeležence v prometu in kvaliteta bivanja na splošno. Prometne ureditve se nadgradijo s trajnostnimi oblikami mobilnosti (javni potniški promet, peš in kolesarske poti, parkirna politika).

(3)Omrežja elektronskih komunikacij Oskrbo s storitvami elektronskih komunikacij se zagotavlja preko klasičnega telefonskega omrežja in optičnih kablov, ki jih zgradijo ponudniki telekomunikacijskih storitev. Za vzpostavitev dobrih pogojev mobilne telefonije je potrebno preko državnih operaterjev zagotoviti zadovoljivo pokritost vseh naselij s signalom postaj v sistemu omrežja mobilne telefonije. Za zagotovitev dostopa do širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij bo v prihodnosti ob glavnih državnih prometnicah zgrajena navezava Sodražice na omrežje optičnega kabla.

(4)Omrežja in objekti oskrbe z energijo Skozi severovzhodno območje občine poteka prostozračni 1x110 kV daljnovod Grosuplje–Ribnica–Kočevje. Predvidena je rekonstrukcija z nadgraditvijo obstoječega enosistemskega daljnovoda v dvosistemski (2x110 kV). Na območju občine je predvidena gradnja objektov za razdeljevanje in prenos električne energije: daljnovoda DV 2x110 kV Stari trg–Ribnica in DV 1x110 kV Grosuplje–Kočevje. Prenova dotrajanega 20 kv DV in nizkonapetostnega omrežja bo v pretežni meri potekala po obstoječih trasah in na lokacijah obstoječih objektov sistema.

(5)Ogrevanje in proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa je to energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. V Občini Sodražica je dopustno pridobivanje toplote in proizvodnja električne energije iz rabe vseh vrst obnovljivih virov energije. Pri nadaljnjem razvoju energetske oskrbe se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije z upoštevanjem učinkovitosti sistema ter prostorske, okoljske in družbene sprejemljivosti. Pri pridobivanju, pretvarjanju, prenosu, distribuciji in porabi energije je potrebno upoštevati načela vzdržnega prostorskega razvoja, zato naj se pri načrtovanju novih energetskih sistemov v čim večji meri izogiba novim posegom v prostor. Pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih objektov se za način ogrevanja načrtuje le uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Po sprejetju lokalnega energetskega koncepta v Občini Sodražica pa je uporaba obnovljivih virov energije ali soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom prednostna. Na območjih z redko poselitvijo se v prihodnje načrtuje predvsem individualna energetska oskrba in pri tem pospešuje uporabo obnovljivih virov energije. V Občini Sodražica je zaradi gozdnatosti območja še zlasti primerna uporaba lesne biomase. V naselju Sodražica se dolgoročno predvidi daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. V južnem delu občine so potencialne možnosti za postavitev vetrnih elektrarn, zlasti na planoti med Goro in Malim Logom v sosednji Občini Loški Potok. Sicer so najboljši naravni pogoji za izrabo vetrne energije na obrobju kraške planote Velika gora nad Sodražico, a je območje v območju Natura 2000.

(6)Učinkovita raba energije Učinkovita in varčna raba energije bo trajna razvojna usmeritev pri načrtovanju novogradenj, prenov in sanacij objektov v občini z namenom zmanjšanja rabe energije ob hkratnem zagotavljanju enake ali višje kakovosti bivanja in gospodarjenja. V občini se načrtuje prenovo naselij, gradnjo stanovanjskih objektov, poslovnih, proizvodnih in javnih stavb tako, da bo zagotovljena smotrna uporaba materialov in učinkovitejša ter varčnejša raba energije. Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se: – izboljšuje toplotna izolacija objektov, – spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, – pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme, – zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika ali z biomaso. Učinkovitejšo rabo se zagotavlja tudi z zmanjševanjem porabe električne energije za javno razsvetljavo z vgrajevanjem energetsko varčnih sijalk, stikal za reguliranje polnočnega delovanja razsvetljave in omejevanjem na minimalno število svetlobnih teles, postavljenih zunaj strnjene poselitve. Pri načrtovanju in gradnji razsvetljave cest in javnih površin je potrebno upoštevati določila veljavne področne zakonodaje glede svetlobnega onesnaževanja, ki se nanašajo na porabo električne energije.

(7)Omrežja in objekti komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja Za nemoteno oskrbo s pitno vodo je potrebna postopna obnova vodovodnega omrežja v občini s prioritetami glede na dotrajanost cevovodov, dimenzioniranost in tehnološko zastarelost materialov. Zanesljivost in ekonomičnost oskrbe z vodo se bo zagotavljala s povezovanjem manjših vodovodnih sistemov z večjimi. Novogradnje vodovoda se načrtuje na območjih, kjer je predviden razvoj poselitve in v sklopu reševanja problematike vaških vodovodov s številnimi lokalnimi zajetji v občini, ki jih ni mogoče sanirati drugače, kot z novogradnjo omrežja. Pri obnovi dotrajanih omrežij se obnavlja in dopolnjuje tudi hidrantna mreža glede na hidravlične zmožnosti celotnega vodovodnega omrežja. Naselja Sodražica, Zamostec, Globel, Vinice, Zapotok, Sinovica in Preska se oskrbujejo s pitno vodo iz zajetja Podstene, vrtin S-1, S-2, S-3, S-4, S-5 in zajetja Izver ter so vezana na regionalni vodovodni sistem Kočevje–Ribnica–Sodražica. Naselja Kržeti, Kračali, Petrinci, Janeži in Betonovo se oskrbujejo s pitno vodo iz zajetij Žaga in Potoki – Gora ter so vezani na vodovodni sistem Gora. Vodovodni sistem Žimarice se oskrbuje iz lastnega zajetja Hrib–Žimarice, ima pa tudi možnost povezave na regionalni sistem Sodražica–Ribnica–Kočevje. Naselja Ravni dol, Nova Štifta in Male Vinice se oskrbuje s pitno vodo iz vrtine Ravni Dol RD-1/01 in zajetja Lahki Studenec ter se navezujejo na vodovodni sistem Kot–Jurjevica–Beže. Celotno vodovodno omrežje na območju občine Sodražice je dolgo približno 53 km. V nekaterih naseljih se vodooskrba zagotavlja z vaškimi vodovodnimi sistemi. Na območju občine Sodražice je bil v letih 2017–2020 izveden projekt »Oskrba s pitno vodo na območju Sodražica – Ribnica – Kočevje« s katerim se je na novo zgradilo in obnovilo glavne transportne cevi. Predvidena je nadaljnja obnova vodovodnega sistema Gora in sistemov na sekundarni ravni.

(8)Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod Na območju občine sta vzpostavljena dva javna sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki se zaključita s čistilnimi napravami: manjši sistem Žimarice, ki ima lastno čistilno napravo ter večji kanalizacijski sistem Sodražica s čistilno napravo v Zamostecu. Kanalizacijski sistem Sodražica deluje polovično, saj je potrebno izgraditi še kanalizacijske sisteme v Zamostcu, Vinicah in Zapotoku. Naselja, kjer še ni zgrajenega kanalizacijskega omrežja, so pa vse hiše priključene na individualne greznice oziroma je predvidena individualna ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda, so: Betonovo, Brlog, Globel, Janeži, Jelovec, Kotel, Kračali, Kržeti, Lipovšica, Male Vinice, Nova Štifta, Novi Pot, Petrinci, Podklanec, Preska, Ravni Dol, Sinovica, Travna Gora, Vinice, Zamostec, Zapotok.

(9)Ravnanje z odpadki Sistem ravnanja z odpadki v Občini Sodražica razvija Komunala Ribnica d.o.o. tako, da je zagotovljeno zbiranje in odvoz odpadkov v vseh naseljih v občini. Razvoj sistema temelji na zmanjševanju količin in ločenem zbiranju odpadkov na mestih izvora, uvajanju ekoloških otokov ter delovanju zbirnega reciklažnega centra v Goriči vasi na sedežu Komunale Ribnica d.o.o. Preostanek odpadkov se skladno s podeljeno koncesijo za mehanskobiološko obdelavo in odlaganje odpadkov odvaža v RCERO v Ljubljani. Zbiranje odpadkov naj bo urejeno tako, da ne privablja medveda.

(10)Pokopališča Potrebe po pokopavanju zadovoljujejo obstoječa pokopališča Sodražica, Sv. Marko in Gora – Petrinci. Dolgoročne potrebe za pokopavanje se zagotavlja na območju zunaj naselja Sodražica na vzhodni strani nad zaselkom Strmca. 2.4 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana 14. člen (okvirna območja naselij)

(1)Območja naselij (ON): V Občini Sodražica se določijo območja naslednjih naselij: – Jelovec, – Sodražica (3 ON – Sodražica, Laz, Ograde), – Zamostec (2 ON – Zamostec in Vranove njivice), – Zapotok (2 ON – Veliki Zapotok in Mali Zapotok), – Vinice (3 ON – Vinice, Rebra, Vinice Jug), – Žimarice (4 ON – Kravja Gasa, Žimarice, Kajžarji, Čampe).

(2)ON na okvirnem območju razpršene poselitve imajo še naselja: – Betonovo, – Globel (2 ON – Globel Sever in Globel Jug), – Janeži, – Kračali, – Kržeti, – Lipovšica, – Petrinci, – Podklanec, – Sinovica in – Travna Gora. 15. člen (naselja, vključno z območji razpršene gradnje)

(1)Območja naselij, ki vključujejo območja razpršene gradnje, se nahajajo v Sodražici in Zapotoku.

(2)V občini ni območij razpršene gradnje, ki bi bila posebno zaključeno območje poselitve in ni območij sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje.

(3)Območja razpršene gradnje je potrebno sanirati tako, da objekti ne bodo škodovali identiteti naravnega prostora, okolju in kulturni krajini. Za vsa območja razpršene gradnje se določijo pogoji sanacije glede oblikovanja in komunalne ureditve. 2.5 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve 16. člen (okvirna območja razpršene poselitve)

(1)V okvirno območje razpršene poselitve na podlagi analize stanja poselitve v občini sodijo po RPE naselja: Betonovo, Brlog – del, Globel, Janeži, Kotel, Kračali, Kržeti, Lipovšica, Petrinci, Preska, Male Vinice, Nova Štifta, Novi Pot, Podklanec, Ravni Dol in Sinovica. Na območju razpršene poselitve je takšen tip poselitve avtohton.

(2)Mešanje in preplet posameznih tipov poselitve z razloženimi, razpršenimi, razdrobljenimi in razpostavljenimi deli naselij, zaselki in samotnimi kmetijami, je značilnost na celotnem okvirnem območju razpršene poselitve v občini.

(3)Območje z izredno nizko gostoto poselitve zajema južni predel občine, prehodno območje med Bloško planoto in Veliko goro. V tem delu občine je gostota poselitve 5,5 prebivalcev na km 2 . Poselitev občine je v celotnem prostoru redka (44 preb./km 2 ).

(4)Demografsko ogrožena območja v občini so naslednja naselja po RPE: Betonovo, Brlog – del, Janeži, Nova Štifta, Novi Pot, Petrinci, Preska, Ravni Dol in Sinovica. 2.6 Usmeritve za prostorski razvoj občine 2.6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo 17. člen (splošne določbe za notranji razvoj poselitve, prenovo in širitev naselij)

(1)Z OPN se zagotavlja prostorske pogoje uresničevanja celovitega razvoja, začrtanega v strateških in izvedbenih razvojnih dokumentih občine, oblikovanih na podlagi razvojnih potreb in možnosti v prostoru. Tako se zagotavlja kakovostno bivalno okolje ter usklajenost gospodarskih, družbenih in varstvenih vidikov razvoja ob upoštevanju vzdržnega prostorskega razvoja v varovanih območjih z ohranjanjem narave, varstvom kulturne dediščine ter trajnostno uporabo naravnih virov.

(2)Območja naselij, v katerih je prepoznan prostor razpršene gradnje in razpršene poselitve, se posebej opredeli in hkrati zagotavlja njegovo sanacijo tako, da ta ne le odpravlja stanje degradiranosti prostora, temveč vzpostavlja nove kakovostne bivalne razmere ter izboljšuje prepoznavnost in privlačnost naselij. Z obravnavo naselja kot celote v razmerju do širšega naravnega prostora in v povezavi s sosednjimi območji na eni strani, in na drugi z upoštevanjem vseh posameznih konstitutivnih elementov naselja, se zagotavlja celovitost v pristopu k načrtovanju prenove delov ali celote naselij.

(3)Poselitveno območje oziroma del naselja se lahko celovito prenavlja na podlagi OPPN. Območje OPPN se določi tako, da je zajeto območje, ki zagotavlja uresničitev ciljev prenove. Nadalje je mogoče zagotavljati usmerjeno prenovo skozi podrobnejša določila prostorsko izvedbenih pogojev. Proces prenove je mogoče spodbuditi tudi s povečanjem privlačnosti prostora za poselitev z novogradnjami stanovanj v okviru novih poselitvenih zmogljivosti, ki omogočijo prenovo ali izgradnjo javne gospodarske infrastrukture in posredno spodbudijo proces prenove starega stavbnega fonda.

(4)Razvoj naselij usmerjamo tako, da ohranjamo in razvijamo identiteto poselitve v občini. V skladu s cilji za zaustavitev trenda upadanja števila prebivalcev in praznjenja stavb se razvoj poselitve prednostno usmerja v obstoječo stavbno strukturo naselja z njegovo prenovo in izrabo notranjih prostorskih rezerv. 18. člen (usmeritve za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij)

(1)Notranji razvoj in prenova Razvoj naselja je v prvi vrsti usmerjen v izrabo notranjih prostorskih in stavbnih rezerv znotraj naselbinskega telesa in meja naselij. Prioritetna je prenova jedra naselja, v katerega se umeščajo predvsem javne in centralne dejavnosti, in v katerem se poleg prenove stavbnega fonda presnavlja tudi njegova programska namembnost. Sočasno z njimi se morajo ohranjati, razvijati in vzpostavljati nove kakovosti javnega prostora (ulični prostor, peščeve površine, dostopi, javne tlakovane površine z zelenimi ureditvami, urbana oprema). Porušena razmerja med javnim in zasebnim prostorom se na novo vzpostavijo v kvaliteti in pogojih sodobne rabe. Prenova starega stavbnega fonda in gradnja znotraj neizrabljenih notranjih prostorskih rezerv mora upoštevati tudi potrebno obnovo dotrajane ali izgradnjo manjkajoče komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture. Pri tem se morajo tovrstni posegi za gradnjo javne gospodarske infrastrukture predhodno uskladiti, da se lahko skladno z materialnimi možnostmi izvajajo koordinirano, ekonomično in po možnosti tudi sočasno. Prenova stavbnega fonda se izvaja s prilagajanjem stavb po namenu in notranjem ustroju novim potrebam in sodobnim pogojem bivanja ali izvajanja dejavnosti. Merilo stavbne strukture se ohranja, ali se v posameznih delih naselja v največji možni meri prilagaja celoti, s katero ohranja ali vzpostavlja novo kvaliteto identitete naselja, zlasti v razmerju do odprte krajine. Notranji razvoj se prednostno izvaja v naseljih Betonovo, Globel, Janeži, Jelovec, Kračali, Kržeti, Lipovšica, Podklanec, Sodražica, Vinice, Zapotok in Žimarice.

(2)Celovita prenova Celovita prenova je potrebna posebej za območje naselij, kjer se poleg razpršene gradnje pojavlja še vrsta drugih spremljajočih razvojnih problemov, kot so zlasti dotrajana ali oblikovno degradirana stavbna struktura naselbinskih jeder, neustrezen, razvrednoten ali celo odsoten javni prostor, dotrajana in pomanjkljiva gospodarska javna infrastruktura, prometni problemi in drugo. Celovita prenova se načrtuje za naselja Podklanec, Sodražica, Zamostec in Žimarice.

(3)Širitev naselij Pri usmerjanju razvoja naselij se širitev naselja zagotavlja na manj vredna in za kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča, razen v primeru, ko je takšno načrtovanje posegov utemeljeno v ukrepih za revitalizacijo naselij in zajezitev negativnega trenda demografskih gibanj. Manjše širitve naselij se omogočijo z zaokrožitvami in zapolnitvami vrzeli ter zajed kmetijskih zemljišč v poselitveno strukturo. Večje širitve se načrtujejo le v vitalnejših naseljih, da omogočijo organizirano stanovanjsko gradnjo, ki bo s ponudbo opremljenih zemljišč in stanovanj izboljšala privlačnost Občine Sodražica za priselitev v ta naselja. Večje širitve naselij se načrtuje na podlagi OPPN. Z manjšimi zaokrožitvami meja naselij in zapolnitvami vrzeli v poselitveni strukturi se zagotavlja možnosti za ohranjanje vitalnosti v vseh naseljih v občini. Širitev naselij se načrtuje v Sodražici, Zamostcu in Zapotoku.

(4)Zemljišča, ki jih zaradi geomorfoloških pogojev ali drage izgradnje komunalne opreme v daljšem obdobju ni bilo mogoče aktivirati, je potrebno evidentirati in ob spremembi občinskega prostorskega načrta izločiti iz območja stavbnih zemljišč in območja naselja ali opredeliti kot zelene površine naselja. 19. člen (usmeritve za sanacijo razpršene gradnje)

(1)Sanacija razpršene gradnje se načrtuje tako, da se določi območje sanacije in način urejanja degradiranega prostora. Pri tem se z vključevanjem in upoštevanjem širšega vplivnega območja degradiranega prostora smiselno zaokroži območje sanacije.

(2)Območje sanacije v Sodražici in v Zapotoku naj upošteva celovitost notranjega razvoja in omejitve zunanje rasti naselja. 20. člen (usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)

(1)Na demografsko ogroženih območjih, ki so prepoznana kot območja razpršene poselitve (naselja Betonovo, Brlog – del, Janeži, Nova Štifta, Novi Pot, Petrinci, Preska, Ravni Dol in Sinovica) se izvorni poselitveni vzorec ne le ohranja, temveč tudi spodbuja. Takšen razvoj je dopusten le tam, kjer to omogoča geomorfologija tal, razmerja v kulturni krajini ter prometna dostopnost.

(2)V naseljih, kjer je v poselitvi prisotna oblika osamelih domačij na specifičnih lokacijah, se zaradi izrazite demografske ogroženosti območja takšen vzorec poselitve smiselno razvija tudi v prihodnje. 21. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)V središčnih prostorih naselij in v javnem prostoru ob pomembnejših cestah naj se spodbuja umeščanje in razvoj javnih funkcij, programov storitev in oskrbe prebivalstva. Pomembnejše javne funkcije oziroma storitve naj bodo umeščene vzdolž glavne strukturne osi. Zaradi opuščanja kmetijstva je mogoče nekdanje gospodarske objekte prenoviti za stanovanjsko ali drugo funkcijo. Razvoju vitalnih kmetij s sodobno tehnološko pridelavo se zagotovijo prostorske možnosti s širitvijo naselja ali preselitvijo dejavnosti na ustrezno lokacijo zunaj naselja (na območjih razpršene poselitve).

(2)Proizvodne, obrtne in servisne dejavnosti se prvenstveno razvijajo v Sodražici. Gospodarske dejavnosti v drugih naseljih se dopušča le v obsegu in zmogljivostih, kot jih prenese merilo obstoječe stavbne strukture in ob pogojih okoljske sprejemljivosti glede vplivov na bivalno okolje ter zmogljivosti obstoječe prometne, komunalne in energetske infrastrukture. Za razvoj turizma je poleg športno rekreacijske infrastrukture in naravnega okolja zelo pomembno območje Izverja pri Sodražici, Gore in Travne Gore s počitniškim naseljem ter dom na Travni Gori. Verski turizem se razvija pri Novi Štifti (samostan, romarska cerkev) in na Gori (grob Magdalene Gornik). Obiskovalce naj se usmerja na poti in mesta, ki so za medveda manj moteča in zlasti primerno oddaljena od pomembnih delov njegovega življenjskega prostora. 22. člen (usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1)Ključni gradniki stavbne strukture, ki oblikujejo urbanistično podobo naselij, so lega in geometrija stavb ter principi povezovanja javnega prostora (trški prostor lokalnega središča, vaški prostor – linearni, središčni, mreža) s stavbno strukturo in njun medsebojni funkcionalni odnos. Stavbe naj bodo oblikovane in umeščene tako, da vzpostavljajo dialog z javnim prostorom ter kontinuiteto v identiteti naselja.

(2)Kriteriji, ki sooblikujejo podobo naselja, so mreža stavbne strukture in središčni prostor, meje ter dominante naselja. Sočasno se upoštevajo kriteriji krajine, kot so meje ambientov in meje geomorfološke strukture ter njena funkcija. Kriteriji za urbanistično oblikovanje naselij se torej izoblikujejo za vsako naselje posebej iz danih razvojnih ustvarjenih in naravnih posebnosti v prostoru. Za zaključena in izoblikovana naselja, ki so ohranila kakovostno razmerje naselbinske strukture in krajine, je pomembno upoštevati kriterije oblikovanja krajine streh (smer, nakloni, struktura in barva kritine, oblikovne posebnosti, višine objektov …). Pri gradnji stavb naj se upošteva lokalna arhitekturna tipika – podolžni stavbni kubusi, primerljiv naklon strehe, oblikovanje fasadnih odprtin ipd. Novi objekti naj ne izstopajo iz krajine streh.

(3)Sodobne urbane oblike poselitve se dopuščajo le v Sodražici, vendar tako, da ohranjajo prepoznavnost naselja s svojim kakovostnim naselbinskim jedrom.

(4)Naselbinska struktura naselij Janeži in Petrinci, Sodražica in Zamostec, Vinice in Zapotok temelji na kakovostnih izvornih naselbinskih jedrih v geomorfološki dinamični krajini. Zaradi procesa zlivanja naselij z nekvalitetno razpršeno poselitvijo je potrebno vzpostaviti ustrezna središča na eni strani in na drugi ustrezne prostorske cezure. Pri tem je pomembno, da vse izpostavljene še nepozidane lege ostanejo zelene cezure v prostoru kot ločnica prostorskih celot, ki ohranjajo posebno identiteto. Kakovostna naselbinska jedra se ohranjajo tudi v Kračalih, Novem Potu, Podklancu, Preski in Sinovici.

(5)Glavne strukturne osi naj se opremljajo z enotno ulično opremo in peščevimi površinami, središčni prostori naj se prometno opredelijo z ustreznim režimom tekočega in mirujočega prometa. Kvalitetni naravni elementi (drevoredi, posamezne zelene ureditve, označevalna samostojna drevesa v javnem vaškem prostoru) naj se ohranjajo. V središčnih delih območij naselbinske dediščine se avtobusnih postaj, parkirišč, ekoloških otokov ipd. ne umešča. V okviru celovite prenove je potrebno vzpostaviti njihovo osnovno funkcijo z ustreznim oblikovanjem prostora.

(6)Zelene površine V naseljih z večjim številom prebivalstva in višjo stopnjo centralnosti se zagotavlja načrtovan razvoj urejenih zasebnih in javnih zelenih površin. Parkovne in druge ureditve zelenih površin oziroma zelenih sistemov se načrtujejo in izvajajo na primernih površinah javnega prostora, zlasti v jedrih naselij, na območjih kulturne dediščine ter pokopališč. V okviru zelenih površin se zagotavlja razvoj območij za šport, igro, rekreacijo in oddih na odprtih površinah ter rekreacijo v naravnem prostoru. Površine za šport in rekreacijo se v večjem obsegu zagotavljajo predvsem v Sodražici, ohranjajo in razvijajo pa se tudi območja za zimske športe v Sodražici (smučišče Izver) in Jelovcu. 2.6.2 Usmeritve za razvoj v krajini 23. člen (usmeritve za razvoj v krajini)

(1)Prihodnji razvoj krajine je potrebno načrtovati na podlagi naslednjih usmeritev: – prepreči naj se propadanje kulturne krajine, – ohranjajo naj se sklenjene gozdne površine, – doline vodotokov naj se ohranjajo v obstoječem stanju; pozornost naj bo posvečena predvsem ohranjanju kvalitete vode, – ohranja naj se tipična kraška pokrajina.

(2)Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti iz smernic za prostorski načrt Občine Sodražica (ZRSVN, OE Ljubljana, februar 2007).

(3)Za območja stavbnih zemljišč, katerih neustrezna izraba lahko v stiku z odprto krajino razvrednoti podobo kulturne krajine, se s prostorskimi izvedbenih pogoji zagotovi ukrepe za omilitev in sanacijo negativnih vplivov.

(4)Za stavbna zemljišča na robovih naselja, katerih izraba za gradnjo je povsem neprimerna, se predvidi začasna blokada posegov vanje do izločitve iz fonda prostorskih rezerv stavbnih zemljišč ali določitve nove namembnosti. 2.3.3 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

1. člen (razvojna območja posameznih dejavnosti, temelječih na naravnih virih) Razvojna območja dejavnosti, ki temeljijo na naravnih virih, se določijo na podlagi ugotovitev strokovnih podlag z upoštevanjem smernic nosilcev urejanja prostora za kmetijstvo in gozdarstvo, vode, turizem in rekreacijo ter mineralne surovine.
2. člen (usmeritve za razvoj kmetijstva)

(1)Razvoj kmetijskih dejavnosti se na območjih z omejenimi dejavniki (območje Travne Gore, Gore in območje Slemen) pretežno ohranja v mejah zmogljivosti prostora s ciljem zadrževanja obstoječega obsega kmetijskih zemljišč in varovanja pred zaraščanjem. Skladno z rodovitnostjo zemljišč in drugimi geografskimi pogoji se v prostoru prepletajo območja pretežno travniške in pašniške rabe.

(2)Najboljše pogoje za razvoj kmetijstva ima nižinski del občine v dolini Bistrice in blagih pobočij od Sodražice do Vinic, kjer so površine najboljših kmetijskih zemljišč sklenjene. Za izboljšanje kakovosti zemljišč za obdelavo se opredelijo območja melioracij ter povrnitev kmetijskih zemljišč na površinah, ki se zaraščajo. Obstoječim vitalnim kmetijam se zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj znotraj obstoječih območju poselitve.

(3)Z obdelovanjem in rabo kmetijskih zemljišč, ki temelji na tradicionalni trajnostno naravnani proizvodnji, se ohranja njihov ekološki pomen ter pestrost strukture kultur in vseh vrst zemljišč. 26. člen (usmeritve za razvoj gozdarstva)

(1)Pretežni del gozdov v občini ima lesno proizvodni značaj. Najpomembnejši so sklenjeni gozdovi na južnem in jugovzhodnem delu občine.

(2)Ohranjajo se sklenjena območja gozdov, zlasti na strmih in višjih predelih. Gospodarjenje z gozdovi se izvaja skladno z gozdnogospodarskimi načrti ob sonaravni in trajnostni rabi gozda ter z upoštevanjem vseh njegovih funkcij. Lesno proizvodna in lovskogospodarska funkcija je usklajena z ekološkim in socialnim pomenom gozda v lokalnem in regionalnem prostoru. Nove gozdne površine lahko nastajajo z naravnim zaraščanjem in pogozditvijo kmetijskih zemljišč le s predhodnim načrtovanjem in uskladitvijo s kriteriji varovanja kmetijskih zemljišč, pri čemer je treba upoštevati hidrološko, biotopsko, kulturno krajinsko in ekonomsko vlogo prostora, ki se iz kmetijskega spreminja v gozd. Posebej se varuje območje gozdnega rezervata Kadice in gozdovi z varovalno funkcijo.

(3)Krčitev gozda zaradi spreminjanja v pašnik ter postavljanje obore za rejo divjadi je možno le ob predhodni uskladitvi s kriteriji varovanja narave in z ekonomsko utemeljitvijo. Večji sklenjeni gozdni kompleksi se ohranjajo, gradnja objektov v njih ni dopustna – razen objektov za potrebe gozdarstva ali lovstva. Gradnja gozdnih prometnic in omrežij, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture ne sme poslabšati ekološke funkcije gozda. 27. člen (usmeritve za upravljanje voda)

(1)Vode se lahko izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja varstvo njihove kakovosti ter ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena.

(2)Zaradi kraškega površja je površinska vodna mreža slabše razvita. V občini je večji vodotok Sodraška Bistrica in več manjših vodotokov: Sušica, Perilščica, Grdodolščica, Zapotoški potok ter Mateča voda.

(3)Razvejana podzemna vodna mreža predstavlja pomembne zaloge pitne vode. Zaradi varovanja virov pitne vode pred onesnaženjem je treba dejavnosti usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje.

(4)Oskrba s pitno vodo in z njo povezano varovanje vodnih virov je zagotovljeno z občinskimi odloki o vodovarstvenih območjih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda. Zaradi kraškega terena je treba varovati tla ter površinske in podzemne vode, obstoječa vodna črpališča in potencialne vire za oskrbo s pitno vodo.

(5)Na vseh poselitvenih območjih se zagotavlja okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Odvajanje padavinskih odpadnih voda je potrebno urediti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin.

(6)Poplavno ogrožena območja se pojavljajo ob Bistrici v ozkem pasu doline od Podklanca do meje z Občino Ribnica v smeri proti Jurjevici. Za zagotavljanje varnosti pred poplavami je treba izvesti ustrezne proti poplavne ukrepe in ureditve, da se zagotovi poplavna varnost poseljenih območij.

(7)Na erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe.

1. člen (območja mineralnih surovin) Na območju Občine Sodražica leži 12 potencialnih nahajališč tehničnega gradbenega kamna. Obstoječi občasno aktivni kamnolom tehničnega kamna – dolomita Mala gora se izkorišča za lokalne potrebe gradbeništva. Območje nahajališča tehničnega gradbenega kamna južno od kamnoloma Mala gora se varuje kot dolgoročni potencial za izkoriščanje. Kamnolom Mala gora se ob nadaljnjem izkoriščanju sanira, ob tem pa izboljša dostop do lokacije. V drugih nelegalnih kopih se onemogoči nadaljnje izkoriščanje in območje prepusti samosanaciji. Eventualna sanacija nelegalnih kopov se bo izvajala v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov. Raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja v skladu z določbami Zakona o rudarstvu. 2.6.4 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih
2. člen (območja posebnih krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora) V občini so s strokovnimi podlagami ugotovljena posebej pomembna območja krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora: – krajinsko območje Travne Gore, – krajinsko območje zelene cezure med Sodražico in Zamostcem, – krajinsko območje zelene cezure med Sodražico in Žimaricami, – območje naselij Kotel in Novi Pot, – krajinsko območje gozdnatega SZ pobočja nad Sodražico, – krajinsko območje Slemena.
3. člen (varstvo kulturne dediščine)

(1)V občini je treba z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik ter prostorski potencial.

(2)Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, vrtno arhitekturna, dediščinska kulturna krajina in zgodovinska) in glede na status (kulturni spomenik državnega ali lokalnega pomena in kulturna dediščina).

(3)Območja ohranjanja kulturne dediščine so prikazana v grafičnem delu prikaza stanja prostora. 31. člen (ohranjanje narave)

(1)Ohranjanje naravnih kakovosti je treba zagotavljati na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave.

(2)Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja z načrtovanjem ukrepov pri posegih v prostor za preprečitev oziroma omilitev vplivov na naravo.

(3)Pri posegih na zavarovana območja, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja (območja Natura 2000), posegih v naravne vrednote in habitatne tipe, je treba upoštevati predpise in smernice pristojnih organov. 32. člen (območja varstva vodnih virov)

(1)Na vododeficitarnih območjih občine se ne načrtuje dejavnosti s povečanimi potrebami po vodi, prioritetno pa se zagotavlja urejeno oskrbo s pitno vodo prebivalcev teh območij.

(2)Celotno območje občine je zaradi manjše samočistilne sposobnosti kraške pokrajine pomembno z vidika varstva vodnih virov v širšem zaledju.

(3)Aktivni in potencialni vodni viri za lokalno oskrbo, ki so zavarovani z Odlokom o varstvu virov pitne vode na območju Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 20/02) oziroma veljavno področno zakonodajo, so zajetja Studenčevka Sušje – zgornji, Studenčevka Sušje – Ograda, Studenčevka Sušje – Kuparjevo, Vrtina S-1, Vrtina S-2, Vrtina S-3, Vrtina S-4, Vrtina S-5, Vrtina RD-1/01, Podstene, Izver, Lipovšica, Žaga – Gora, Potoki – Gora, Hrib-Žimarice (zajetje in drenaža), Trhlenov studenec, Podgora, Globoka dolina – Novi pot, Kotel, Globel – Žlebec, Pod Kržeti – 1, Jelovec, Ciganka in Podklanec. 2.6.5 Usmeritve za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 33. člen (območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščite in reševanja)

(1)Pri načrtovanju poselitve in dejavnosti v prostoru je potrebno upoštevati potencialna tveganja in ogroženost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varnost pred požarom. Dejavnosti se razmeščajo izven območij potencialnih nesreč. Opravljanje primarnih dejavnosti (kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in druge dejavnosti povezane z naravnim prostorom) je potrebno opravljati varno za zdravje ljudi in materialne dobrine ter nadzorovati procese in dejavnike, ki lahko povzročijo naravne in druge nesreče.

(2)Območja s prostorskimi omejitvami za razvoj so varstvena in ogrožena območja po predpisih o vodah, potresno ogrožena območja, območja požarne ogroženosti, območja s tveganjem za porušitev visokih pregrad, območja s tveganjem za industrijske nesreče.

(3)Glede na stopnjo ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni. Prav tako se pri načrtovanju in gradnji upoštevajo predpisi s področja protipožarne varnosti.

(4)Na območjih velike požarne ogroženosti gozdov se ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi, materialne dobrine in naravo.

(5)Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij stalne ali občasne prisotnosti voda in z ustreznim odmikom od meje teh površin. Spreminjanje obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov je možno le izjemoma pod pogoji nadomestitve teh površin. Pri načrtovanju premostitev reke Bistrice in drugih vodotokov je potrebno zagotavljati poplavno varnost in ohranjati stanje voda in vodni režim.

(6)Sanacijo posameznih območij naravnih in drugih nesreč se načrtuje v sklopu OPPN. V primerih, ko gre za rekonstrukcijo ali gradnjo novih objektov v okviru sanacije po naravni ali drugi nesreči, je omogočen upravni postopek pridobitve gradbenega dovoljenja po skrajšanem ugotovitvenem postopku, če gre za rekonstrukcijo ali novogradnjo objekta, ki v celoti ohranja namembnost, gabarite in videz poškodovanega objekta na isti lokaciji.

(7)Praviloma se pri intervencijskih ukrepih izvedejo le najnujnejši ukrepi in ohranja naravne procese, razen kadar ti lahko ogrozijo obstoječa naselja oziroma varovano kulturno dediščino.

(8)Lokacije odprtih kopov (opuščeni in aktivni kamnolomi in peskokopi) so lahko prepuščene naravni sukcesiji naravnih procesov, (samosanaciji) vendar le, kadar niso ogroženi varnost, zdravje in življenje ljudi.

(9)Na območjih tveganj zaradi industrijskih nesreč v Sodražici in drugih območjih za industrijo je potrebno z načrtovanjem ustreznih odmikov med objekti oziroma dejavnostmi in drugih ukrepov preprečiti verižne nesreče, širitev nesreče na sosednja območja in omogočiti učinkovito ukrepanje zaščite in reševanja, če se nesreče zgodijo.

(10)V sistemu oskrbe z vodo v občini je potrebno načrtovati ustrezno razmestitev omrežja, zmanjšati njegovo ranljivost in zagotoviti zadostne količine pitne vode za oskrbo v izrednih razmerah ter za potrebe gašenja ob požarih.

(11)Pri načrtovanju širitve poselitve se upošteva oceno nevarnosti in ogroženosti občine pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarom. V občini se za primere naravnih in drugih nesreč zagotavljajo površine za pokope večjega števila ljudi v bližini obstoječih pokopališč. Območje za pokope živali naj bo odmaknjeno od poselitve. Za odlaganje ruševin se začasno uporabijo proste površine ob javnih cestah, trajno odlaganje pa se zagotavlja v opuščenih kamnolomih v občini, ki še niso samosanirani.

(12)Prostor za evakuacijo prebivalstva in premičnih materialnih dobrin v primeru naravnih in drugih nesreč se v naseljih zagotavlja na dvoriščih in drugih odprtih površinah v naselju. V občinskem središču Sodražica pa se v ta namen zagotavlja tudi proste javne površine naselja in funkcionalne površine ob javnih objektih. Pri gradnji javnih in večstanovanjskih objektov je priporočljiva ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč. 34. člen (območja varstva pred erozijo in poplavami)

(1)Na poplavnih, hudourniških, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Na teh območjih je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč nevarnosti in z omejitvami razvoja glede na ogroženost življenja ljudi in materialnih dobrin.

(2)Območja v severnem delu občine so erozijsko ogrožena. Območja ob Bistrici in pritokih so poplavno ogrožena. 35. člen (varstvo pred požarom)

(1)Nevarnost nastanka naravnih požarov v občini je zaradi naravnih značilnosti prostora majhna.

(2)V občini je več manjših kmetij z dopolnilno dejavnostjo in obrti za predelavo lesa, pri katerih je potrebno zagotavljati povečano varnost pred požarom.

(3)Posebno varstvo pred industrijskimi nesrečami z razlitjem nevarnih snovi je potrebno zagotavljati z načrtovanjem tehničnih ukrepov v obratih proizvodnje izolacijskih materialov v Sodražici (Fragmat d.o.o., Fibran d.o.o.).

(4)Večja nevarnost razlitja nevarnih snovi pri transportu v primeru prometne nesreče obstaja na regionalni cesti Žlebič–Sodražica–Cerknica, kjer je z ureditvijo tehničnih elementov ceste potrebno zagotoviti povečano varnost v prometu in hitro ter učinkovito ukrepanje v primeru nesreče.

1. člen (območja za obrambne potrebe) V občini ni posebej določenih območij za obrambne potrebe. 2.7 Urbanistični načrt občinskega središča
2. člen (urbanistični načrt Sodražice) Za osrednje poselitveno območje v občini, ki obsega naselje Sodražica, je izdelan urbanistični načrt kot osnova za pripravo strateškega in izvedbenega dela akta. Z urbanističnim načrtom je zasnovan dolgoročni prostorski razvoj naselja, v njem pa so podana izhodišča za pripravo razvojnih ukrepov v prostoru. Urbanistični načrt se upošteva pri načrtovanju posameznih ali celovitih posegov v prostor.
3. člen (koncept prostorskega razvoja)

(1)Območje urbanističnega načrta obsega razvojni prostor občinskega središča in lokalnega središča Sodražica. Označen je s konceptualno relativno ohranjenim trškim jedrom v osrednjem delu doline ter modernistično stavbno strukturo različne kakovosti na obrobjih. Naselje leži v samostojnem ambientu, katerega meje so sorazmerno dobro ohranjene.

(2)Sodražica v vlogi občinskega in lokalnega središča z razvitimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi poleg teh zadovoljuje tudi osnovne potrebe zdravstvene in socialne oskrbe, izobraževanja, otroškega varstva, kulturnega in športnega udejstvovanja občanov Občine Sodražica. Hkrati je s proizvodnimi obrati pomembno zaposlitveno središče tudi bližnjega zaledja sosednjih občin. 39. člen (koncept prometnega omrežja)

(1)Na obstoječi osrednji prometnici – regionalni cesti skozi poselitveno območje je potrebno izboljšanje prometnih razmer z ureditvijo križišča z regionalno cesto proti Loškemu Potoku.

(2)Mreža notranjih cest – ulic se s postopno rekonstrukcijo posodobi tako, da zagotavlja varnost pešcev in kolesarjev, ustrezne profile vozišč in uveljavitev vloge in pomena notranjega javnega prostora.

(3)Območje urejanja je vključeno v medkrajevni javni potniški promet v smeri Ljubljane in Ribnice ter v drugih lokalnih smereh z osrednjim avtobusnim postajališčem v središču Sodražice.

1. člen (koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja) Urbane strukture na območju UN naj se razvijajo v naslednjih naselbinskih sklopih: – a – središče s trgom (izvorna struktura ulic in trgov se ohrani in dopolni s povezavami v prečni smeri, v zaledje z razširitvijo javnega prostora in kakovostno ureditvijo javnih površin za pešce in kolesarje ter za parkiranje; stavbna struktura naj se s prenovami ohranja ter razvije in sanira z vzpostavitvijo aktivnega razmerja stavb do sooblikovanja javnega prostora po merilih tematske strukture; zagotovi se intenziven razvoj javnih vsebin); – c – območje južnega dela središča (potrebna je sanacija degradiranega prostora v jugovzhodnem delu in dolgoročna ureditev območja proizvodnje, območja pokopališča in ostalih grajenih struktur); – d – ruralno trška struktura v preobrazbi (območje se oblikuje in ureja kot preplet stanovanjske stavbne strukture in javnega prostora); – e1 – območje športa, parkov in rekreacije; – e2 – varovano zeleno območje vodotokov; – f – gospodarska cona (osrednji gospodarski prostor se na južni strani regionalne ceste namenja proizvodnim dejavnostim večjega merila, na severni strani srednjega in manjšega merila – predvsem obrti, storitvam in trgovini, na severozahodni strani se umesti zbirni center za odpadke); – g – stanovanjska soseska Pesek (predvidena je dopolnilna rast ter redefiniranje javnega prostora vzdolž osrednje ceste); – h – stanovanjska soseska Okrogleki (dolgoročno primerno območje za stanovanjsko gradnjo); – i – obstoječa stanovanjska soseska Slemenska (potrebna je sanacija javnega prostora ob možni dopolnilni gradnji in izrabi notranjih rezerv); – j – stanovanjska soseska Ograde (načrtovana nova stanovanjska soseska); – k – nova nekropola (prostorska rezerva za dolgoročno lokacijo novega pokopališča po zapolnitvi obstoječega).
2. člen (oblikovalska izhodišča za razvoj in ohranjanje podobe naselja)

(1)Skozi razvoj stavbne strukture se ohranja identiteta arhitekturnih tipov in naselbinskih vzorcev na mikroravni. S tem se razvija raznolika stavbarska oziroma arhitekturna dediščina ter ponovno razvijejo kakovostna razmerja poselitvenih struktur do krajine oziroma nepozidanega prostora ter javnega prostora znotraj naselij. Na vseh območjih naj se naselbinska struktura razvija iz že vzpostavljenih meril višinskih gabaritov in krajine streh. Pomembno je, da se arhitekturna tipologija razvija – ob ohranitvi obstoječih kakovostnih stavb naj se stavbni tipi razvijajo vzporedno z razvojem materialov, konstrukcijskih principov, zakonitosti preraščanja tipov stavb v višjo obliko urbanosti in aktualnih načinov (upo)rabe stavb. Pri tem je potrebno dosledno ohranjati temeljna merila teh stavb, ki zagotavljajo prepoznavnost arhitekturne identitete z obstoječih razvojnih nastavkov – merila in forme osnovnih kubusov stavbne strukture, načina njene umestitve v prostor ter elementarne forme streh (ki je hkrati tudi pomemben gradnik identitete krajine).

(2)V osrednjem, izvornem delu Sodražice, se skozi prenovo v celoti ohranja obstoječa stavbna struktura. V celotnem južnem delu se v kontekstu ureditve območja redefinirajo meje posameznih sklopov namenskih rab in dejavnosti. Razvoj stanovanjskih sosesk v celotnem zahodnem delu naselja Sodražice po posameznih sklopih vzpostavlja novo stavbno strukturo ob kakovostno oblikovanih stikih z obstoječimi kvalitetnimi strukturami in krajino.

1. člen (koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja) Območje UN je v pretežni meri opremljeno s kanalizacijskim omrežjem, ki ga je potrebno ob investicijskih posegih v javnem prostoru prenoviti. Primerno je zagotavljati celovitost prenove komunalne infrastrukture posameznih delov naselja.
2. člen (lokalni energetski koncept)

(1)V naselju Sodražica ni predvidena gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja. Zato se pri načrtovanju gradnje novih in rekonstrukcij obstoječih objektov za način ogrevanja načrtuje le uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Po sprejetju lokalnega energetskega koncepta v Občini Sodražica pa je uporaba obnovljivih virov energije ali soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom prednostna. Dolgoročno se bo v Sodražici razvijal daljinski sistemi ogrevanja na biomaso.

(2)Javno razsvetljavo cest in javnih površin se prenovi in dogradi z vgradnjo energetsko varčnih sijalk z zasenčenim osvetljevanjem v nebo, stikal za reguliranje polnočnega delovanja. Letna poraba elektrike vseh svetilk mora zagotavljati mejne vrednosti, v skladu z veljavno področno zakonodajo. Zunaj strnjene poselitve naselja Sodražica se postavijo le svetila za zagotovitev prometne varnosti pešcev. Svetila naj imajo vgrajen senzor za samodejno prižiganje in izklop. Reklamna in okrasna osvetlitev Sodražice naj se časovno omeji (do največ 23.00 ure).

1. člen (koncept opremljanja z GJI) Območje osrednjega poselitvenega prostora se opremlja s potrebno komunalno infrastrukturo tako, da se celotna stavbna struktura lahko navezuje in priključuje najmanj na kanalizacijsko in vodovodno omrežje, pri navezavi na cestno omrežje pa mora biti zagotovljena prometna varnost priključkov. Pri prenovi vodovodnega sistema in gradnji manjkajoče kanalizacije se omrežje umešča v koridorje prometnih osi in javni svet. Območje se opremi z optičnim kablom. V kabelsko kanalizacijo se vgrajuje tudi nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje. Prostozračno napeljavo se postopno nadomesti z zemeljskimi vodi.
2. člen (koncept podrobnejše namenske rabe) Na območju UN se v osrednjem delu starega jedra in ob glavnih prometnicah umeščajo centralne dejavnosti z bivanjem. Razvoj centralnih dejavnosti se načrtuje v smeri proti jugovzhodu. Izključno bivalne površine se zagotavljajo na skrajnem vzhodnem in zahodnem delu naselja, kjer so tudi dolgoročne prostorske rezerve. Na obvodnem območju Bistrice se urejajo zelene površine, ki se dolgoročno razvijajo na severnem delu območja. Na severozahodnem delu območja UN se v nadaljevanju obstoječih proizvodnih površin načrtuje dolgoročni razvoj proizvodnih dejavnosti. III. IZVEDBENI DEL
3. člen (vsebina izvedbenega dela)

(1)Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta določa namensko rabo prostora (NRP), gospodarsko javno infrastrukturo (GJI), enote urejanja prostora (EUP), prostorske izvedbene pogoje (PIP) in območja za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

(2)Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri vseh vrstah gradenj in pri drugih gradbenih posegih ter drugih posegih v prostor, ki jih določajo predpisi.

(3)Poleg določb izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov in pri drugih gradbenih posegih ter drugih posegih v prostor, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ali gradnji brez gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku. 47. člen (stopnja natančnosti mej)

(1)Meje EUP in NRP so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in so prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.

(2)Položajna natančnost mej EUP in NRP je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in zemljiško katastrskim prikazom na območju obravnavane meje.

(3)V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora ali meje med EUP uporabljen topografski podatek in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiško katastrskega prikaza v odnosu na uporabljene topografske podatke.

(4)Drugi grafični prikazi iz 3. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

(5)V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru. 48. člen (prikaz stanja prostora)

(1)Prikaz stanja prostora je obvezna priloga OPN in je pripravljena na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za prostor. Odraža stanje v prostoru, kakršno je bilo v trenutku pridobitve podatkov.

(2)Prikaz stanja prostora vsebuje predvsem varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena ter druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben varstveni režim v prostoru in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim aktom občine.

(3)Prostorski informacijski sistem se bo vzpostavil in vzdrževal za opravljanje nalog države in spremljanje nalog občin na področju urejanja prostora, vključno s pripravo in sprejemom prostorskih aktov, spremljanjem stanja prostora ter za omogočanje javnosti, da se seznani s stanjem v prostoru.

(4)V prikaz stanja prostora so lahko vključeni tudi podatki, ki služijo pripravi, sprejemu in spremljanju prostorskih aktov, kot so demografski podatki, socio-ekonomski kazalci, podatki o fizičnih lastnostih prostora, kazalci urbanega razvoja in kazalci okolja s stališča varovanja človekovega zdravja iz okoljskega poročila ter drugo. Podatki se bodo vključevali v prostorski informacijski sistem glede na potrebe po teh podatkih v okviru prostorskega načrtovanja. 49. člen (enote urejanja prostora)

(1)Območje prostorskega načrta je razdeljeno na enote urejanja prostora (EUP).

(2)Enota urejanja prostora se označi z enolično oznako, ki vsebuje črkovno oznako naselja ali odprtega prostora (preglednica 1) in zaporedno številko znotraj oznake naselja ali odprtega prostora. V grafičnih načrtih je pod EUP še oznaka podrobnejše namenske rabe prostora. Primer zapisa EUP: So01 (So – oznaka naselja, 01 – zaporedna številka znotraj oznake naselja). Preglednica 1: Enote urejanja prostora (EUP) IME NASELJA OZNAKA NASELJA Betonovo Be Brlog Br Globel Gl Janeži Ja Jelovec Je Kotel Ko Kračali Kr Kržeti Kz Lipovšica Li Male Vinice Ma Novi Pot No Nova Štifta Ns Petrinci Pe Podklanec Po Preska Pr Ravni Dol Ra Sinovica Si Sodražica So Travna Gora Tr Vinice Vi Zamostec Za Zapotok Zp Žimarice Ži Odprti prostor Op 50. člen (prostorski izvedbeni pogoji)

(1)Za vsako EUP ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje (v nadaljevanju: PIP). Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: – splošne prostorske izvedbene pogoje, – podrobne prostorske izvedbene pogoje za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora, – posebne prostorske izvedbene pogoje po enotah urejanja prostora, – prostorske izvedbene pogoje na območjih predvidenih podrobnih prostorskih načrtov.

(2)Splošni PIP se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnimi ali posebnimi PIP določeno drugače.

(3)Podrobni PIP dopolnjujejo ali spreminjajo splošne PIP po posameznih vrstah namenske rabe prostora. V primeru, ko so podrobni PIP drugačni od splošnih, veljajo podrobni PIP.

(4)Za nekatere EUP veljajo poleg splošnih in podrobnih PIP tudi posebni PIP. Kadar se posebni PIP razlikujejo od splošnih in podrobnih, veljajo posebni PIP. Če posebni PIP niso določeni, veljajo splošni in podrobni PIP.

(5)Za EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v tem odloku. 51. člen (namenska raba prostora)

(1)Vsaka EUP ima predpisano vrsto namenske rabe.

(2)Namenska raba prostora je prikazana na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«

(3)Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na: – območja stavbnih zemljišč, – območja kmetijskih zemljišč, – območja gozdnih zemljišč, – območja vodnih zemljišč, – območja drugih zemljišč, kamor uvrščamo območja mineralnih surovin.

(4)Vsa območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe.

(5)Za opredeljene vrste podrobnejše namenske rabe prostora, kot sledi v Preglednici 2, so v poglavju 3.2. določeni podrobni PIP.

(6)Javne površine oziroma javno dobro so tiste površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. To so območja z namensko rabo: prometne površine (oznake PC in PO), trgi, parki (oznaka ZP), pokopališča (oznaka ZK), športni parki in igrišča (oznaka ZS) in druge urejene zelene površine (oznaka ZD). Preglednica 2: Prikaz kategorij namenske rabe prostora Osnovna namenska raba prostora Podrobnejša namenska raba prostora Opis Oznaka Opis Oznaka Opis I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ S območja stanovanj SS stanovanjske površine SK površine podeželskega naselja SP površine počitniških hiš C območja centralnih dejavnosti CU osrednja območja centralnih dejavnosti CD druga območja centralnih dejavnosti I območja proizvodnih dejavnosti IP površine za industrijo IG gospodarske cone IK površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo B posebna območja BT površine za turizem BC športni centri Z območja zelenih površin ZS površine za oddih, rekreacijo in šport ZP parki ZD druge urejene zelene površine ZK pokopališča P območja prometnih površin PC površine cest PO druge prometne površine E območja energetske infrastrukture O območja okoljske infrastrukture A površine razpršene poselitve razpršena gradnja II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K1 najboljša kmetijska zemljišča K2 druga kmetijska zemljišča III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ G gozdna zemljišča G večnamenski gozdovi Gp gozdovi s posebnim namenom IV. OBMOČJA VODA V površinske vode VC celinske vode VI vodna infrastruktura V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ L območja mineralnih surovin LN površine nadzemnega pridobivalnega prostora 3.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji 3.1.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 52. člen (vrste dopustnih gradenj)

(1)Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine v zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne naslednje vrste gradenj: – gradnja novega objekta, – dozidava ali nadzidava k obstoječemu zakonito zgrajenemu objektu, – rekonstrukcija, – vzdrževanje objekta, – odstranitev objekta.

(2)Gradnje novih stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije objektov so dovoljene le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, kot je to opredeljeno v tem odloku. Rekonstrukcija objekta, dozidava, nadzidava in vzdrževanje objekta so dopustni samo za zakonito zgrajene objekte. Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja, so dopustna vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba namembnosti, ki mora biti skladna z namensko rabo enote urejanja prostora.

(3)Dozidave in nadzidave se dovolijo v obsegu do dovoljenega faktorja izrabe (FI) in zazidanosti (FZ) parcele namenjen gradnji.

1. člen (spremembe namembnosti objektov) Spremembe namembnosti objektov so dovoljene, če so v EUP po podrobnejši namenski rabi dovoljeni taki objekti. 3.1.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
2. člen (odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)

(1)Gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov nad in pod terenom mora biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 3,0 m.

(2)Postavitev ali gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je lahko, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljena od meje sosednjih parcel najmanj 1,5 m.

(3)Objekte je dopustno graditi tudi do parcelne meje, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt in so izpolnjene bistvene zahteve.

(4)Gradbeno inženirske objekte je možno graditi do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi.

1. člen (določanje velikosti objektov) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena z: – največjim dovoljenim faktorjem izrabe parcele (FI), – največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti parcele (FZ), – najmanjšim dovoljenim faktorjem zelenih površin na parceli (FZP), – najvišjo dovoljeno višino objektov in z – etažnostjo.
2. člen (oblikovanje objektov)

(1)Vsi objekti in prostorske ureditve morajo spoštovati kvaliteto naravnega in grajenega kulturnega prostora ter morajo biti oblikovani po načelih dobre arhitekturne prakse.

(2)Zasnova in postavitev objekta v delu naselja s poudarjeno gradbeno črto sledi gradbeni črti ali ulici.

(3)Tloris stavbe ali objekta je lahko lomljen ali sestavljen.

(4)Dovoljeni so čopi in frčade, ki naj imajo enak naklon kot streha ali kot pultne (enokapne ali dvokapne) frčade z drugačnim naklonom. Vse frčade na strehi naj bodo enakega tipa in istih naklonov. Frčade morajo biti nižje od slemena osnovne strehe. Nadzidava dela strehe z dvigom slemena nad sleme osnovne stavbe ni dovoljena.

(5)Enokapne in dvokapne strehe morajo biti krite s kritino opečnih, temnejših rjavih, sivih do antracitnih barv poljubne obdelave. Kritina ne sme biti trajno bleščeča.

(6)Dovoljena je namestitev strešnih oken, sončnih kolektorjev, sončnih celic in svetlobnikov, razen na enotah kulturne dediščine (izjemoma so dovoljena strešna okna na podlagi predhodno izdanih kulturnovarstvenih pogojev).

(7)Fasade so ometane, lahko delno tudi lesene in obložene s kamnom. Na fasadah objektov v območjih CU, CD, BT in IG je dovoljena uporaba fasadnih plošč. Fasade v območjih stanovanj in območjih centralnih dejavnosti so v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustne so tudi neizrazite barve ter barve s primešano hladno belo. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali opeke iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklenimi opekami niso dovoljene.

(8)Oblikovanje stavbne mase objektov je lahko drugačno, če je to povezano z gradnjo energetsko učinkovitih objektov, ki so prilagojeni drugačnim okoljem, gradbenim tehnologijam in so iz drugačnih gradiv, vendar ne smejo bistveno odstopati od okolice.

(9)Za oblikovanje stavb ali objektov na enotah kulturne dediščine veljajo določila

1. člena.
2. člen (velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)

(1)Na vseh odprtih zelenih površinah se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.

(2)Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah so odstranitve dreves z naravovarstvenim ali kulturnovarstvenim statusom dopustne izjemoma, po predhodno pridobljenem naravovarstvenem ali kulturnovarstvenem soglasju pristojne službe.

(3)Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti.

(4)Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve zemljišča namenjenega gradnji.

(5)Odprte zelene površine je potrebno izvesti tako, da je omogočen enakopraven dostop vsem uporabnikom, tudi ljudem z oviranostmi.

(6)Pri urejanju okolice javnih objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati obstoječo kvalitetno vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(7)Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostnozdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal, sušo in sol. Minimalni pogoji so: – na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin, – pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce skladno z določili pristojnih služb za varstvo rastlin in – na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija. 58. člen (gradnja in urejanje parkirnih površin in garažnih stavb)

(1)Na vseh zemljiščih namenjenih gradnji je potrebno zagotoviti naslednje ustrezno število parkirnih mest: Preglednica 5: Parkirni normativi DEJAVNOST oziroma NAMENSKA RABA ŠTEVILO PARKIRNIH MEST Stanovanja in bivanje Enostanovanjske stavbe in dvostanovanjske stavbe 2 parkirni mesti na stanovanje Tri- in večstanovanjske stavbe – 1 parkirno mesto na stanovanje, velikosti do 50 m 2 BTP in dodatno 10 % za obiskovalce, – 2 parkirni mesti na stanovanje, velikosti nad 50 m 2 BTP in dodatno 10 % za obiskovalce Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, vzgojni zavodi) 1 parkirno mesto na 6 postelj Poslovno trgovske dejavnosti Stavbe javne uprave 1 parkirno mesto na 40 m 2 BTP objekta Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) 1 parkirno mesto na 35 m 2 BTP objekta Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi) 1 parkirno mesto na 35 m 2 BTP objekta Trgovske stavbe (lokalna trgovina pod 500 m 2 ) 1 parkirno mesto na 40 m 2 BTP objekta Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) 1 parkirno mesto na 70 m 2 BTP objekta Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 500 m 2 ) 1 parkirno mesto na 25 m 2 BTP objekta Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice) 1 parkirno mesto na 30 m 2 BTP objekta Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne …) 1 parkirno mesto na 25 m 2 BTP objekta Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri) 2 parkirni mesti na 30 m 2 BTP objekta Bencinski servisi 1 parkirno mesto na 30 m 2 BTP objekta in ne manj kot 3 parkirna mesta za obiskovalce Družbene dejavnosti Stavbe za kulturo in razvedrilo (gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane, kino, galerija) 1 parkirno mesto na 5 sedežev Muzeji in knjižnice 1 parkirno mesto na 80 m 2 BTP objekta Stavbe za opravljanje verskih obredov 1 parkirno mesto na 10 sedežev oziroma obiskovalcev Stavbe za zdravstvo (bolnišnice) 1 parkirno mesto na 5 postelj Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante) 1 parkirno mesto na 30 m 2 BTP objekta, vendar ne manj kot 4 parkirna mesta Stavbe za izobraževanje (osnovne šole) 1 parkirno mesto na učilnico Stavbe za izobraževanje (predšolska vzgoja) 2 parkirni mesti na oddelek Športne dejavnosti Športna igrišča (stadion ipd.) 1 parkirno mesto na 200 m 2 BTP objekta Športne dvorane s prostori za gledalce 1 parkirno mesto na 15 sedežev Športne dvorane (večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu, wellness, fizioterapija, fitnes ipd.) 1 parkirno mesto na 25 m 2 BTP objekta Športna igrišča (javna kopališča) 1 parkirno mesto na 25 m 2 BTP objekta Posebne dejavnosti Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni) 1 parkirno mesto na 3 sobe Gostilne, restavracije, točilnice, bari 1 parkirno mesto na 6 sedežev in 1 parkirno mesto na tekoči meter točilnega pulta, vendar ne manj kot 4 parkirna mesta Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča) 1 parkirno mesto na 10 sob Proizvodne dejavnosti Obrt in servisi 1 parkirno mesto na 30 m 2 BTP objekta, vendar ne manj kot 2 parkirni mesti Industrijske stavbe (do 200 m 2 ) 1 parkirno mesto na 30 m 2 BTP objekta, vendar ne manj kot 2 parkirni mesti Industrijske stavbe (nad 200 m 2 ) 1 parkirno mesto na zaposlenega v delovni izmeni Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami) 1 parkirno mesto na 150 m 2 BTP objekta Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank) 3 parkirna mesta Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni prostori) 1 parkirno mesto na 100 m 2 BTP objekta Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) 1 parkirno mesto na 100 m 2 BTP objekta Drugo Pokopališča 1 parkirno mesto na 60 grobov, vendar ne manj kot 10 parkirnih mest Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (park) 1 parkirno mesto na 600 m 2 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, gasilcev) 1 parkirno mesto na 100 m 2 BTP objekta Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe (stavbe in terminali na železniških in avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe) 1 parkirno mesto na 100 m 2

(2)Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide.

(3)Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: IG, SK in O.

(4)V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.

(5)Parkirna mesta v mestnem jedru naselja Sodražica se lahko zagotovijo tudi na javnih površinah ob soglasju upravljavca javnih površin.

(6)Parkirne površine in garažne stavbe ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebne za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.

(7)Parkirne površine na nivoju terena CU in CD, ki so večje od 10 PM je treba ozeleniti. Drevesna gostota je eno drevo na 6 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čimbolj enakomerno razporejena.

(8)Kadar podzemne garaže niso zgrajene pod stavbami, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča zatravitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije. Streho garaže je dopustno urediti tudi kot javno površino; odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd. 59. člen (vrste in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov ter drugih objektov)

(1)Dovoljeni so objekti, kot so določeni po območjih podrobnejše namenske rabe. Za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov objektov na enotah kulturne dediščine veljajo določila 76. člena (varstvo kulturne dediščine).

(2)Pri oblikovanju objektov je treba upoštevati naslednje prostorske izvedbene pogoje: – dovoljene so oblike in nakloni streh, ki so določeni po območjih podrobnejše namenske rabe, – fasade morajo biti prilagojene osnovnemu objektu, – ekološki otoki morajo biti na celotnem območju občine enako oblikovani in postavljeni na prometno dostopna in vizualno neizpostavljena mesta.

(3)Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi.

(4)Ograje in oporne zidove je mogoče postaviti sporazumno na parcelno mejo s soglasjem mejaša. Sicer se medposestne ograje se lahko gradijo do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na sosednje zemljišče. Za postavitev ograj in opornih zidov ob javnih cestah je treba pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.

(5)Gradnja kioskov za prodajo časopisov, do 20 m 2 , je dopustna na javnih površinah in na drugih zelenih površinah, ki so dostopne neposredno z javnih površin. Druge prodajne kioske je dopustno postaviti le za čas trajanja prireditev. Kioske za prodajo sadja in zelenjave je dopustno namestiti na javnih površinah.

(6)Začasne objekte sezonskega turističnega značaja je dopustno postaviti na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Ti objekti ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se priključijo na obstoječe priključke. Začasni objekti za prireditve se smejo za omejen čas postavljati tudi v območja kulturne dediščine s soglasjem pristojne službe. Na kmetijskih zemljiščih so dovoljeni začasni objekti v skladu s splošnimi smernicami s področja varstva kmetijskih zemljišč: – kiosk oziroma tipski zabojnik, – pomol, to je vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov, – odprt sezonski gostinski vrt (posebno urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata), – pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, – oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, – cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, – začasna tribuna za gledalce na prostem, – objekti, namenjeno začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi. Po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili zgrajeni.

(7)Spominski in sakralni objekti, obeležja in urbana oprema morajo biti postavljeni tako, da ne poslabšujejo bivalnih pogojev in varnosti objekta in preglednosti prometa.V območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine je pred postavitvijo spominskih obeležij potrebno izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno dediščino.

(8)Toplotnih črpalk in/ali klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov in na fasade kulturnih spomenikov. Na objekte kulturne dediščine jih je dovoljeno nameščati le s soglasjem ZVKDS.

(9)Elektro omarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne.

(10)Rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,5 m.

(11)Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati na javnih površinah, izjemoma pa kjer to ni izvedljivo, na zasebnih površinah, v soglasju z lastnikom. Na območju kulturne dediščine (enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti) postavljanje objektov za oglaševanje ni dovoljeno oziroma le s soglasjem ZVKDS.

(12)Gostinske vrtove na javnih površinah, ki niso prometne površine, je dopustno postaviti na podlagi soglasja organa Občine, pristojnega za urejanje javnih površin. Gostinski vrtovi na javnih površinah, ki niso povezani z obstoječim gostinskim obratom, morajo zagotoviti dostop do sanitarij in dostop za strežbo.

(13)Gostinske vrtove na zasebnih površinah je dopustno postaviti na podlagi dovoljenja za osnovno dejavnost in pod pogojem, da so zagotovljena parkirna mesta za osnovno dejavnost in za kapacitete gostinskega vrta v skladu z določbami tega odloka. Vsi elementi opreme gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko odstranijo.

(14)Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki in markize. Dopustni so tudi nadstreški, izvedeni v rahlem naklonu, do 10 stopinj. Pri posameznem objektu morajo biti oblikovno usklajeni z ostalimi dodatki, npr. markizami. Iz nadstreškov mora biti urejen odtok padavinske vode. Na območjih kulturne dediščine je nadstrešek možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora.

(15)Enostavne in nezahtevne objekte, ki so dani na trg kot proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve iz predpisov, ki urejajo varnost proizvodov, če so povezani s tlemi in niso namenjeni bivanju, je dovoljeno postavljati na vsa ureditvena območja, razen na območja z namensko rabo G, K in V. Oblikovanje tovrstnih objektov sledi tehničnim rešitvam za njihovo izvedbo. Dovoljene so tudi drugačne rešitve fasad in oblik ter nakloni streh, ki so prilagojeni tehničnim rešitvam za takšne objekte. 60. člen (objekti in naprave za oglaševanje)

(1)Gradnja vseh objektov za oglaševanje, razen objektov za oglaševanje iz 5. točke tega člena, je dovoljena na lokacijah v skladu s PIP za posamezne podrobne namenske rabe in s soglasjem občine, upravljavca in lastnika zemljišča.

(2)Plakatne stebre in panoje za oglase je dopustno postavljati na javnih in zasebnih površinah.

(3)Začasni objekti za oglaševanje so dopustni: – na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje, – na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.

(4)Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh enotah urejanja in na parcelah stavb, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z: – napisom firme, – znakom firme, – nalepkami, – zastavami in – simboli firme, izdelka, storitve in podobno.

(5)Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave je treba za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave. 3.1.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo 61. člen (velikost in oblika zemljišča namenjenega za gradnjo)

(1)Parcela namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt skupaj z ureditvami, ki služijo objektu.

(2)Parcela namenjena gradnji se uporablja pri prikazu dopustne izrabe (FZ, FI, FZP).

(3)V projektni dokumentaciji načrtovane gradnje je obvezno prikazati parcelo namenjeno gradnji in celotno zemljiško parcelo z obstoječimi in načrtovanimi objekti do predpisanega faktorja zazidljivosti parcele (FZ) in faktorja izkoriščenosti zemljišča (FI).

(4)Na parceli namenjeni gradnji se poleg zahtevnih in manj zahtevnih objektov lahko gradijo tudi enostavni in nezahtevni objekti, skupaj do dovoljenih predpisanih faktorjev (FZ, FI, FZP). Parcela namenjena gradnji mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč in mora imeti možnost priključevanja na infrastrukturo ter možnost ustreznega dovoza.

(5)Najmanjša velikost parcele namenjene gradnji je 500 m 2 , če ni določeno drugače.

(6)Najmanjša velikost parcele namenjene gradnji v območju strnjene pozidave je 300 m 2 , opredeljeno v posebnih PIP (Priloga 1).

(7)Najmanjša velikost parcele namenjene gradnji za območja z namensko rabo SP (površine počitniških hiš) je 400 m 2 za posamezen objekt.

(8)Na območju razpršene gradnje je največja velikost parcele namenjene gradnji 500 m 2 . V primeru, da obstoječi objekt presega 500 m 2 , obsega parcela namenjena gradnji zazidalno površino objekta.

(9)Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest ter vzdrževalna dela v javno korist. Dopustna je tudi gradnja parkirnih mest pod nivojem terena.

(10)Določila o minimalni velikosti parcele namenjene gradnji objekta ne veljajo za že obstoječe manjše parcele namenjene gradnji objekta v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele predstavljajo parcele obstoječih objektov. V teh primerih ne veljajo določila o faktorjih izrabe oziroma faktorjih zazidanosti.

(11)Parcelacija zemljišča na kateri že stoji objekt, ni dovoljena, v kolikor bi bila s parcelacijo velikost obstoječega in novega zemljišča manjša kot je določena za gradnjo novega objekta oziroma bi bili preseženi faktorji izrabe zemljišča za obstoječi objekt.

1. člen (velikost zemljišča za izračun komunalnega prispevka) Za obračun komunalnega prispevka se upošteva celoten del parcele do meje, ki je v katrografskem delu določen s podrobno namensko rabo kot stavbno zemljišče. 3.1.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
2. člen (obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)

(1)Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture in drugih objektov, ki za izvedbo in delovanje ne potrebujejo komunalne oskrbe, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih razen, če je z drugimi predpisi drugače določeno.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja objektov dopustna tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju ali če investitor zagotovi začasno samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme. 64. člen (minimalna komunalna oskrba)

(1)Minimalna komunalna oskrba objekta je oskrba, ki pri novo zgrajenih stanovanjskih stavbah obsega oskrbo s pitno vodo, oskrbo z energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne poti ali ceste.

(2)Če ne-stanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne oskrbe, se ta določi glede na namen objektov.

(3)Oskrba s pitno vodo, oskrba z energijo in odvajanje odpadnih voda se lahko ne glede na predhodne določbe zagotovijo tudi tako, da so omogočeni samooskrba objekta, alternativni tehnični načini ali zadnje stanje tehnike. Komunalna oprema za samooskrbo objekta na področju oskrbe s pitno vodo in področju odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne vode se lahko uporablja le na območjih, ki niso opremljena s to gospodarsko javno infrastrukturo in najpozneje do opremljanja stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. 65. člen (obveznost priključevanja na komunalno opremo)

(1)Objekte, ki se gradijo, rekonstruirajo ali se jim spreminja namembnost, je potrebno priključiti na komunalno opremo, ki zagotavlja minimalno komunalno oskrbo iz prejšnjega člena tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov predpisuje ta odlok ali drug predpis.

(2)Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov.

(3)Če v posameznih enotah urejanja še ni zgrajena minimalna komunalna oprema, če njena izgradnja ni predvidena v občinskem načrtu razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto in zato ni mogoča priključitev na infrastrukturo, ki bi zagotovila minimalno komunalno oskrbo, ali če pogodba o opremljanju med investitorjem in občino še ni sklenjena, lahko investitor zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi na način, ki ga prostorski akt ne določa, če gre za način oskrbe, ki omogoča samooskrbo in sledi napredku tehnike.

(4)Komunalna oprema za samooskrbo objekta na področju oskrbe s pitno vodo in področju odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne vode se lahko uporablja le na območjih, ki niso opremljena s to gospodarsko javno infrastrukturo in najpozneje do opremljanja stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. 66. člen (varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture)

(1)Širina varovalnih pasov posameznih infrastrukturnih omrežij merjeno od zunanjega roba cestnega telesa oziroma levo in desno od osi posameznega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje mora biti takšna, kot je navedeno v spodnji preglednici. Preglednica 6: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja INFRASTRUKTURNO OMREŽJE ŠIRINA VAROVALNEGA PASU Prometna infrastruktura glavna cesta 25 m regionalna cesta 15 m lokalna cesta 5 m javna pot 3 m občinska kolesarska pot 1 m nekategorizirana cesta za javni cestni promet 1 m Vodovod 3 m Kanalizacija 3 m Kanalizacijsko omrežje dimenzije 1400 mm in več 5 m – varovalni koridor Telekomunikacijski vodi s kabelskim razdelilnim sistemom 3 m Drugi vodi, ki služijo namenu gospodarske javne službe 3 m Elektroenergetski vodi nazivne napetosti 400 kV, 220 kV – nadzemni potek 40 m 400 kV – podzemni potek 10 m 110 kV, 35 kV – nadzemni potek 15 m 110 kV in 35 kV – podzemni potek 3 m do 10 kV – nadzemni potek 1,5 m do 20 kV – podzemni potek 1 m Razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 40 m 110 kV 15 m 20 kV 2 m

(2)Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem prostorskem načrtu, se upošteva določila drugih predpisov.

(3)Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje oziroma soglasje pristojnega mnenjedajalca. 67. člen (gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)

(1)Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi, standardi, tehničnimi normativi in tehničnimi smernicami.

(2)Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.

(3)Omrežja gospodarske javne infrastrukture je potrebno medsebojno usklajevati. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme.

(4)Omrežja gospodarske javne infrastrukture je potrebno praviloma združevati v skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve glede varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kakor to določajo veljavni predpisi.

(5)Ob novogradnji ali rekonstrukciji posameznega obstoječega omrežja gospodarske javne infrastrukture je praviloma potrebno v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav GJI, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, niso več ustrezni.

(6)Če v trasi predvidene omrežja GJI že obstaja prosta kabelska kanalizacija, je potrebno nove vode voditi v njej.

(7)Novozgrajena gospodarska javna infrastruktura v novo načrtovanih naseljih mora potekati po javnih zemljiščih. V območjih stanovanj ter v območjih kulturne dediščine in vplivnih območjih kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi v podzemni izvedbi, razen če poteka čez območje registrirane arheološke dediščine. V tem primeru naj vodi potekajo ob robovih naselij, gozda, cest.

(8)Če se zaradi polaganja ali vzdrževanja vodov v javne površine le te poškoduje, jih je potrebno sanirati. Trajna sanacija vseh prečnih prekopov cest se mora izvesti z ustrezno nevezano nosilno plastjo ter asfaltno plastjo v najmanjši širini dva kratnika širine prekopa. V primeru vzdolžnega prekopavanja na območju, ki je po površini manjši od polovice vozišča, je potrebno rekonstruirati vozni pas na katerem je bil poseg izveden. V primeru poseganja preko polovice, se vozišče rekonstruira v celotni širini.

(9)Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.

(10)Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je potrebno kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.

(11)Poteki načrtovanega omrežja se morajo poleg prilagajanja obstoječi naravni in ustvarjeni strukturi urejenosti prostora praviloma izogibati vidno izpostavljenim reliefnim oblikam, zlasti grebenom in vrhovom. V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. 68. člen (gradnja in urejanje cest)

(1)Gradnja in urejanje cest se izvaja na podlagi pogojev in soglasja organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.

(2)Pri gradnji novih cest, po katerih poteka promet, znaša širina cestišča min. 6,0 m, širina vozišča pa najmanj 5,0 m. Širina vozišča za enosmerne ceste je najmanj 3,50 m. Obstoječe ceste so lahko ožje, kjer se ureja promet z ukrepi.

(3)Vsaka novogradnja mora imeti zagotovljen ustrezen dovoz do zemljišča namenjenega za gradnjo. Minimalna širina dovoza za posamezen individualni objekt je 3,50 m. V primeru, da obstoječa strnjena pozidava to onemogoča, je dovoljeno odstopanje, če je zagotovljena prometna varnost.

(4)V naseljih, kjer so notranje ceste ožje kot je določeno v prvem odstavku, so dovoljene nove gradnje objektov, rekonstrukcije, vzdrževalna dela, postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov ter vse ostale ureditve, če so od osi obstoječe ceste oddaljene minimalno 4,50 m.

(5)Manipulacijske površine (površine, ki omogočajo dovoz in izvoz na posamezno parkirno mesto, oziroma površino, ki omogoča obračanje vozil na parkirišču) ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto.

(6)Urgentni in intervencijski dovozi do stavbnih parcel morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč.

(7)Slepo zaključene ulice morajo imeti obračališča, da se zagotovi nemoteno izvajanje del javne gospodarske službe odvoza odpadkov in zimske službe. 69. člen (gradnja in urejanje vodovodnega omrežja)

(1)Javni vodovod je namenjen oskrbi prebivalstva s pitno vodo, sanitarnim potrebam in zagotavljanju požarne varnosti, v skladu s področnimi predpisi.

(2)Požarno varnost objektov se zagotavlja s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantov. Hidranti morajo biti praviloma nadzemni. Podzemni hidranti se vgradijo, ko nadzemni iz utemeljenih razlogov niso mogoči. Hidrante je treba umeščati na ustreznih medsebojnih razdaljah ter zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin. 70. člen (gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja)

(1)Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode iz utrjenih javnih površin, v skladu s področnimi predpisi.

(2)Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vod