← Slovenija

Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B, EPA 190-IX), stran 10501.

Na podlagi drugega odstavka

  1. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21),
  2. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20) in
  3. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US in 111/21) je Državni zbor na seji
  4. oktobra 2022 sprejel S K L E P o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B, EPA 190-IX) I. Državni zbor ugotavlja, da zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B, EPA 190-IX) ni dopustno razpisati, ker gre za zakon iz četrte alineje drugega odstavka
  5. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21). II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. III. Državni zbor je na
  6. seji
  8. 2022 sprejel Zakon o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B, EPA 190-IX; v nadaljnjem besedilu: DZ-B). Državni svet Republike Slovenije je na
  9. izredni seji
  11. 2022 sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o zakonu. Državni zbor je na
  12. izredni seji
  14. 2022 zakon ponovno sprejel. Vlada Republike Slovenije je
  16. 2022 Državnemu zboru v skladu s prvim odstavkom
  17. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20; v nadaljnjem besedilu: ZRLI) predlagala sprejetje Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah Družinskega zakonika. Ustava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Ustava) v četrti alineji drugega odstavka
  18. člena določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. ZRLI v
  19. členu določa, da če se pobuda nanaša na zakon, o katerem v skladu z drugim odstavkom
  20. člena Ustave referenduma ni dopustno razpisati, Državni zbor v štirinajstih dneh po vložitvi pobude sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V sklepu se navedejo razlogi, zaradi katerih referenduma ni dopustno razpisati. Vložena pobuda se nanaša na DZ-B, s katerim se v celoti odpravlja neustavnost, ugotovljena z odločbama Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Ustavno sodišče), št. U-I-91/21, Up-675/19 z dne
  22. 2022 ter št. U-I-486/20, Up-572/18 z dne
  25. Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost ureditve v prej veljavnem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZZZDR) ter v Družinskem zakoniku (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C in 200/20 – ZOOMTVI; v nadaljnjem besedilu: DZ), da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene ter da je za njeno sklenitev potrebno, da sta osebi različnega spola. Poleg tega je ugotovilo, da ureditev v Zakonu o partnerski zvezi (Uradni list RS, št. 33/16), ki v prvem stavku tretjega odstavka
  26. člena določa, da partnerja partnerske zveze ne moreta skupaj posvojiti otroka, neustavna, ravno tako je neustavna ureditev glede pogojev za skupno posvojitev v prej veljavnem ZZZDR in v DZ. Ustavno sodišče je Državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. V odločbi št. U-I-486/20, Up-572/18 je Ustavno sodišče ugotovilo, da iz
  27. člena Ustave izhaja pravica do sklenitve zakonske zveze (
  28. točka obrazložitve). Ustavno sodišče je nadalje ugotovilo, da so po značilnostih partnerskega razmerja raznospolni in istospolni partnerji v bistveno enakem pravno upoštevnem dejanskem položaju, različna obravnava v presojani zakonski ureditvi pri pravici do sklenitve zakonske zveze pa temelji izključno na okoliščini spolne usmerjenosti. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da je spolna usmerjenost (čeprav v prvem odstavku
  29. člena Ustave ni izrecno navedena) ena izmed osebnih okoliščin iz te ustavne določbe (
  30. točka obrazložitve). Ustavno sodišče je tako ugotovilo, da ureditev, ki partnerjem istega spola ni dovoljevala oziroma še vedno ne dovoljuje sklenitve zakonske zveze, ni bila oziroma ni v skladu s pravico istospolno usmerjenih oseb do nediskriminatorne obravnave glede sklenitve zakonske zveze iz prvega odstavka
  31. člena v zvezi s
  32. členom Ustave, kot to izhaja iz
  33. točke obrazložitve odločbe št. U-I-486/20, Up-572/
  34. V odločbi št. U-I-91/21, Up-675/19 je Ustavno sodišče glede ureditve možnosti skupne posvojitve, omejene na raznospolne partnerje, med drugim v
  35. točki obrazložitve pojasnilo, da presojana zakonska ureditev pomeni prekomeren poseg v pravico istospolno usmerjenih oseb do nediskriminatorne obravnave iz prvega odstavka
  36. člena v zvezi s tretjim odstavkom
  37. člena Ustave oziroma iz
  38. člena Protokola št. 12 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je bil v pravni red Republike Slovenije prenesen z Zakonom o ratifikaciji Protokola št. 12 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 8/10). V DZ-B se v skladu z navedenima odločbama Ustavnega sodišča zagotavlja nediskriminatorna obravnava partnerskih razmerij raznospolnih in istospolnih partnerjev pri opredelitvi zakonske zveze, v skladu s tem pa se enaka obravnava ureja tudi za partnerje, ki niso sklenili zakonske zveze in živijo v zunajzakonski skupnost. S spremenjeno definicijo zakonske zveze ter ureditvijo zunajzakonske skupnosti za raznospolne in istospolne partnerje so partnerji v teh zvezah izenačeni v vseh pravnih posledicah, ki jih določa DZ, ter v pravnih posledicah na drugih pravnih področjih, med drugim so izenačeni tudi v pogojih, ki jih DZ določa glede možnosti skupne posvojitve. Obe odločbi Ustavnega sodišča se nanašata na ugotovitve protiustavnosti na področju človekovih pravic (prvi odstavek
  39. člena Ustave v zvezi s
  40. členom Ustave). S sistemskimi rešitvami v DZ-B se v celoti odpravlja ugotovljeno neskladje z Ustavo. Glede na navedeno Državni zbor ugotavlja, da se DZ-B nanaša na vsebino, glede katere v skladu s četrto alinejo drugega odstavka
  41. člena Ustave razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten, ker se s tem zakonom v celoti odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Št. 542-08/22-4/43 Ljubljana, dne
  42. oktobra 2022 EPA 190-IX Državni zbor Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič predsednica Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.