Odlok o spremembah in dopolnitvah št. 3 Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Pivka, stran 10911.

(1)S tem odlokom se sprejme spremembe in dopolnitve št. 3 Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Pivka (Uradni list RS, št. 79/10, 47/18) – v nadalj.: Odlok.

(2)Odlok o spremembah in dopolnitvah št. 3 Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Pivka (v nadalj.: SD 03 OPN PI) je pod številko projekta PA-006/21 izdelalo podjetje AUO V prostoru d.o.o, Postojnska cesta 16b, Pivka z izjemo prostorskih izvedbenih pogojev v natančnosti in vsebini OPPN za EUP PI 51 – ureditev skupnega pomena in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev za EUP PI 62, ki jih je izdelalo podjetje V prostoru d.o.o., Vojkov drevored 2, Ilirska Bistrica ter podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev za EUP NA 08, ki jih je izdelalo podjetje Studio Formika d.o.o., Kraška ulica 2, 1380 Cerknica.

(3)SD 03 OPN PI se nanaša na: – spremembe oziroma dopolnitve določil strateškega dela zaradi zahtev posamičnih nosilcev urejanja prostora; – spremembe oziroma dopolnitve splošnih določil zaradi zahtev posamičnih nosilcev urejanja prostora; – spremembe oziroma dopolnitve skupnih prostorskih izvedbenih pogojev (v nadalj.: skupni PIP) zaradi zahtev posamičnih nosilcev urejanja prostora; – spremembe oziroma dopolnitve posebnih prostorskih izvedbenih pogojev (v nadalj.: posebni PIP); – opredelitev podrobnih PIP z grafičnimi prikazi za območje: EUP ZA 07, EUP PI 62, EUP SE 07/4 in EUP NA 08; – opredelitev prostorskih izvedbenih pogojev v obsegu in natančnosti občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadalj.: PIP(OPPN)) za območje: EUP PI 51, EUP PI 49, PI 60-del in PI 61 ter EUP NE 16; – spremembe oziroma dopolnitve usmeritev za OPPN ter podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev (v nadalj.: podrobni PIP) za posamezne enote urejanja prostora v Prilogi 1; – spremembe oziroma dopolnitve podrobnih PIP za odprti prostor v Prilogi 2; – spremembe grafičnih prikazov na listih št. 15, 16, 17, 18, 19, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 39, 40, 43 in 44. 2. VSEBINA IN OBLIKA 2. člen (vsebina in oblika SD 03 OPN PI)

(1)SD 03 OPN PI vsebuje tekstualni del in grafične prikaze in je izdelan v digitalni in analogni obliki.

(2)Odlok o SD 03 OPN PI obsega poglavja: – uvodne določbe, – vsebina in oblika SD 03 OPN PI, – spremembe in dopolnitve skupnih in posebnih PIP ter podrobnih PIP z grafičnimi prikazi in PIP(OPPN), – spremembe in dopolnitve Priloge 1, – spremembe oziroma dopolnitve Priloge 2, – končne določbe.

(3)Grafični del SD 03 OPN PI obsega: – Karta 1: Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:70.000) – spremembe in dopolnitve št. 3, – Karta 2: Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:70.000) – spremembe in dopolnitve št. 3, – Karta 3: Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000) – spremembe in dopolnitve št. 3 na listih 15, 16, 17, 18, 19, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 39, 40, 43 in 44, – Karta 4: Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000) – spremembe in dopolnitve št. 3 na listih 15, 16, 17, 18, 19, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 39, 40, 43 in 44, – Karta 13: Prikaz podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev za EUP ZA 07 (M 1:500), – Karta 14: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev v natančnosti in vsebini OPPN za EUP PI 51 – ureditev skupnega pomena (M 1:1.000), – Karta 15: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev v natančnosti in vsebini OPPN za EUP PI 49, PI 60-del in PI 61 (M 1:500), – Karta 16: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev v natančnosti in vsebini OPPN za EUP NE 16 (M 1:500), – Karta 17: Prikaz podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev za EUP PI 62 (M 1:500), – Karta 18: Prikaz podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev za EUP SE 07/4 (M 1:500), – Karta 19: Prikaz podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev za EUP NA 08 (M 1:500).

(4)Priloge SD 03 OPN PI: – NPU 1: Pobuda, IZP počitniške hiške v Narinu (izdelovalec Studio Formika d.o.o., št. proj. 03/2021, Cerknica), mnenje KSS; Programska zasnova, usmeritve za lego in velikost objektov (Izdelovalec Studio Formika d.o.o., št. proj. 35/2019, Cerknica); – NPU 2: Idejna zasnova in predlog prostorskih izvedbenih pogojev za EUP ZA 07 (izdelovalec V prostoru d.o.o., št. proj. 20/PA-017, oktober 2020), mnenje KSS; – NPU 3: IDZ Kamp »Plana« Selce (izdelovalec V prostoru d.o.o., št. proj. 20/PA-009, junij 2020); IDZ Kamp »Plana« Selce – dopolnitev (izdelovalec AUO V prostoru d.o.o., št. proj. PA-2022-007, februar 2022), mnenje KSS; – NPU 5: IZP (idejne zasnove za pridobitev projektnih in drugih pogojev) za novo gradnjo in rekonstrukcijo prehoda pod železnico Pivka–Ilirska Bistrica na G1-6/0339 Pivka–Ribnica v km 1,770 (izdelovalec Ginex international d.o.o., št. proj. 106-19A, Nova Gorica, september 2019); – NPU 7: Idejna zasnova za EUP PR-03 del (izdelovalec V prostoru d.o.o., št. proj. 20/PA-018, november 2020, dop. avgust 2021); – NPU 9: IDP (idejnega projekta) za novo gradnjo

1. faze južne obvoznice Pivka od krožnega križišča do predora Kerin (izdelovalec PS prostor d.o.o., Koper, št. proj. NG//VM, Koper, november 2017), dopolnitev IDP junij 2021; – NPU 11: obrazložitev; – NPU 22 in 24: Idejna Zasnova za ureditev stanovanjske soseske »Radohovska« v Pivki (izdelovalec V prostoru d.o.o., št. proj. 20/A-015, junij 2021); Idejna Zasnova za ureditev stanovanjske soseske »Radohovska-jug« v Pivki (izdelovalec AUO V prostoru d.o.o., št. proj. A-003/21, september 2021); Idejna Zasnova za ureditev stanovanjske soseske »Radohovska-sever« v Pivki (izdelovalec AUO V prostoru d.o.o., št. proj. A-002/21, september 2021); Projekt Stanovanjska gradnja Radohova vas v Pivki (izdelal STUDIO UR.A.D. d.o.o., februar 2022); – NPU 25: obrazložitev ideje in Idejna Zasnova za ureditev soseske oskrbovanih stanovanj Neverke (NE 16) (izdelovalec AUO V prostoru d.o.o., št. proj. PA-002/21, december 2021); – NPU 28: obrazložitev; – Spis postopka priprave in sprejemanja SD 03 OPN PI.
2. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SKUPNIH IN POSEBNIH PIP TER PODROBNIH PIP Z GRAFIČNIMI PRIKAZI IN PIP(OPPN)
3. člen V
4. členu odloka se med peti in šesti odstavek vrine nov šesti odstavek, ki se glasi: »

(6)Pri načrtovanju ureditve cest, kolesarskih poti in pešpoti se je treba izogniti poplavnim območjem in načrtovati gradnjo prometne infrastrukture izven priobalnih zemljišč, kot določa ZV-1 v

1. in
2. členu.«. Ostali odstavki se ustrezno preštevilčijo.
3. člen V
4. členu odloka se za zadnji stavek prvega odstavka doda nov stavek, ki se glasi: »Ureditve na območju železniške postaje Pivka morajo biti usklajene s projektom nadgradnje železniške postaje Pivka.«
5. člen Spremeni se
6. členu odloka tako, da se glasi: »Načrtovanje trase prenosnega plinovoda M 8 na odseku Kalce–Jelšane poteka v skladu z določili veljavne prostorske, gradbene in druge tangirane zakonodaje pri tem je potrebno v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije zagotoviti usklajen razvoj poselitvenega omrežja in omrežja gospodarske javne infrastrukture.«.
7. člen V
8. členu se črta besedilo: »pri čemer bo upoštevala in prednostno načrtovala rekonstrukcijo magistralnega vodovoda Postojna–Pivka v skladu z Idejno zasnovo Rekonstrukcija primarnega dela vodovodnega sistema Postojna–Pivka (izdelal ISAN 12, d.o.o. št. proj.: 231/98, februar 2008)«.
9. člen V
10. členu se črta drugi odstavek. Tretji odstavek se ustrezno preštevilči.
11. člen V
12. členu odloka se za zadnjim šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »

(7)Obstoječe zadrževalne površine je potrebno ohranjati v največji možni meri in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega zadrževalnih površin ali vodnega režima možno le bo ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.« 9. člen V 71. členu odloka se za zadnjim petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »

(6)Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot območja celinskih voda, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu ter vodotoke in stoječe celinske vode obravnava, kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.«.

1. člen V
2. členu odloka se v prvem odstavku v preglednici v stolpcu z naslovom »Podrobnejša namenska raba prostora« v zadnji vrstici preoblikuje besedno zvezo, ki se glasi: »f – območja zunaj naselij za potrebe obrambe« tako, da se glasi: »f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij«.
3. člen V
4. členu odloka se v zadnji alineji pred besedno zvezo »178.h« črta beseda »in«, zadaj pa doda besedilo »178.i, 178.j, 178.k, 178.l, 178.m, 178.n in 178.o«.
5. člen V
6. členu odloka se med tretji in četrti odstavek vrine nov četrti odstavek, ki se glasi: »

(4)Zasaditve ob železniški progi je dopustno načrtovati v skladu z veljavno zakonodajo s področja varnosti v železniškem prometu, pod pogoji in v skladu z mnenjem upravljavca javne železniške infrastrukture, na način, da ne ovira varnosti odvijanja železniškega prometa in je zagotovljeno njeno vzdrževanje.«. Ostali odstavki se ustrezno preštevilčijo.

1. člen V
2. členu odloka se spremeni besedilo v: – peti alineji tako, da se glasi:»– 22140 Prenosni elektroenergetski vodi,« in – enajsti alineji tako, da se glasi: »– 22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.«.
3. člen V
4. členu odloka se med peti in šesti odstavek vrine nov šesti odstavek, ki se glasi: »

(6)Pri dopustnosti gradnje podzemnih garaž na poplavnih območjih je potrebno upoštevati pogoje in omejitve, ki izhajajo iz predpisov o vodah.«. Ostali odstavki se ustrezno preštevilčijo.

1. člen V
2. členu odloka se v prvem odstavku črta besedna zveza »določili tega odloka« in nadomesti z besedno zvezo, ki se glasi: »zakonodajo, ki velja za železniški promet.«. V
3. členu se črta četrti odstavek in v celoti nadomesti z besedilom: »Za vsak nameravan poseg v varovalnem pasu železniške proge, 108 m levo in desno izven naselja in 106 m levo in desno v naselju, merjeno od osi skrajnega tira, je treba pridobiti projektne pogoje in mnenja k projektni dokumentaciji s strani upravljalca javne železniške infrastrukture.«.
4. člen V
5. členu odloka se v osmem odstavku črta prvo in četrto alinejo. V
6. členu se ukine sedemnajsti in osemnajsti odstavek in oblikuje nov sedemnajsti odstavek, ki se glasi: »

(17)Pri projektiranju in izvedbi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati vse izdelane programske rešitve, idejne zasnove in projekte, ki obravnavajo obnovo in izgradnjo predmetne gospodarske infrastrukture, revidirane s strani upravljavca.«. 17. člen V 98. členu odloka se med sedemnajsti in osemnajsti odstavek vrine nov osemnajsti odstavek, ki se glasi: »

(18)Pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je treba izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih komunalnih voda v vodotok. Pri navedeni analizi je treba upoštevati tako maksimalne in minimalne pretoke ter srednji nizki pretok vodotoka kot tudi maksimalno predvideno količino očiščenih odpadnih voda na iztoku. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem zemljišču oziroma ne sme biti povečana poplavna ogroženost. Za zagotavljanje neškodljivega odvajanja očiščenih odpadnih voda v vodotok je, po potrebi, pred iztokom treba načrtovati zadrževalni bazen ustreznih dimenzij.«. Ostali odstavki se ustrezno preštevilčijo.

1. člen V
2. členu odloka se: – v četrtem odstavku v drugem stavku med besedni zvezi: »elektroenergetske infrastrukture« in »je potrebno« vrine besedno zvezo, ki se glasi: »z objekti oziroma dejavnostmi in/ali območja varstva pred sevanji«; – v sedmem odstavku v drugem stavku črta besedno zvezo: »Treba je zagotoviti ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev« in nadomesti z naslednjo besedno zvezo: »Do transformatorskih postaj in do jaškov kabelske kanalizacije je potrebno zagotoviti stalen dostop z osebnim in tovornim vozilom iz javnih površin«; – med osmi in deveti odstavek vrine nov deveti odstavek, ki se glasi: »Razdelilne omarice ter priključno merilne omarice se namestijo na stalno dostopna mesta iz javnih površin.«; – deveti, deseti, enajsti, dvanajsti, trinajsti in štirinajsti odstavek se ustrezno preštevilčijo v deseti, enajsti, dvanajsti, trinajsti, štirinajsti in petnajsti odstavek; – v novo oštevilčenem desetem odstavku se med prvi in drugi stavek vrine nov stavek, ki se glasi: »Prižigališča javne razsvetljave naj bodo predvidena izven transformatorskih postaj, ločeno od distribucijske elektroenergetske infrastrukture.« – v novo oštevilčenem dvanajstem odstavku v prvem stavku za zadnjo besedo doda besedno zvezo, ki se glasi: »in Načrt razvoja prenosnega omrežja Republike Slovenije«.
3. člen V
4. členu odloka se: – v tretjem odstavku zamenja besedo »telefonsko« z besedo »komunikacijsko« tako, da se tretji odstavek glasi: »

(3)Na območjih, ki še niso opremljena s komunikacijskim omrežjem, je treba zgraditi osnovno kabelsko komunikacijsko mrežo in jo povezati s komunikacijsko centralo.«; – v devetem odstavku besedilo prve alineje črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Baznih postaj s samostojnimi antenami ali antenskimi drogovi na prej zgrajenih stavbah ali gradbenih inženirskih objektih ni dopustno nameščati, če gre za stavbe namenjene zdravstvu, varstvu, izobraževanju, in bivanju, razen pod pogojem, da s tem izrecno soglaša lastnik oziroma upravnik.«; – v devetem odstavku besedilo druge alineje črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Bazne postaje s samostoječimi antenskimi stolpi je dopustno graditi na območjih s podrobnejšo namensko rabo I, P, E, B, LN, O in N. Na območjih K1, K2 in G jih je dopustno graditi tako, da čim manj ovirajo dejavnosti povezane z rabo teh zemljišč. Dopustno jih je postaviti tudi na manj kvalitetna kmetijska in v gozdna zemljišča na podlagi soglasja pristojnih služb s področja kmetijstva, gozdarstva.«; – v devetem odstavku črta četrto alinejo; – v devetem odstavku za šesto alinejo doda nova sedma alineja, ki se glasi: »Na celotnem območju občine je v vseh namenskih rabah prostora dopustno nameščati maloobmočne brezžične dostopovne točke na prej zgrajenih stavbah, gradbenih inženirskih objektih in na ureditvah drugih gradbenih posegov.«.

1. člen V
2. členu odloka se doda nov osemnajsti odstavek, ki se glasi: »Pomen arheoloških najdišč z izpostavitvijo najbolje ohranjenih arheoloških najdišč: – Arheološke raziskave in slučajno odkrite posamezne najdbe na območju današnje Občine Pivke kažejo na izredno velik pomen tega prostora, na prehodu iz sredozemskega sveta v osrednji celinski svet, to je že v času pozne bronaste dobe in železne dobe (URLEB, M. 1975a, Gradišča v Pivški kotlini. – Ljudje in kraji ob Pivki 1, 62–71; HORVAT, J. 2005, Poselitev na Pivškem in ob zgornjem toku Reke od pozne bronaste dobe do pozne antike. – V / In: Kras. Voda in življenje v kamniti pokrajini, 220–248, Ljubljana; BAVDEK, A. 2021, Notranjska v pozni bronasti in starejši železni dobi. – Arheološki vestnik 72, 57–102). – V naselbinah (kot so Kerin, Sv. Primož, Šilentabor, Čepna) so bile dokumentirane ostaline obrambne arhitekure (obzidja), naselbinski objekti in številno drobno gradivo. Prazgodovinske skupnosti pa so nedvomno uporabljale tudi prostor med naselji (za poti, prehode, agrarno zaledje: njive, gozd, vodni viri itd.) Velik pomen omenjenih utrjenih naselij se kaže tudi pri širitvi rimskega imperija proti vzhodu v času poznega latena in zgodnjega rimskega obdobja. Ta povezujemo z zgodovinskimi dogodki, ki jih podrobno opisujejo antični pisci (LAHARNAR, B. 2022, Od Okre do Albijske gore, Notranjska med prazgodovino in antiko, Katalogi in monografije 45). Prav tako je ta prostor zanimiv v času pozne antike ter v obdobju turških vpadov. – Pivka – Arheološko območje Sela pri Trnju (EŠD 4778); Na dvignjenem pomolu je analiza lidarskih posnetkov potrdila arhitekturne ostanke verjetno rimske podeželske vile. – Pivka – Arheološko območje Kerin (EŠD 4779); Gre za izredno pomembno prazgodovinsko naselje (gradišče) z mogočnim obrambnim sistemom in kontinuiteto poselitve v antiko. Analiza Lidarskih posnetkov kaže na dobro ohranjene strukture (dvojno obzidje, naselbinske strukture – ostanki objektov) tako na vrhu hriba kot tudi na položnejšem južnem in vzhodnem pobočju. Izjemnost najdišča potrjujejo tudi slučajno odkrite najdbe na območju spomenika, ki časovno opredelijo najdišče od
3. st. pr. n. št.–
4. st. pr. n. št. (starejša železna doba, intenzivno v mlajši železni dobi in zgodnjem rimskem obdobju) ter v rimskem obdobju (
5. st. n. št.–
6. st. n. št.). – Pivka – Arheološko območje Sv. Primož (EŠD 4780); Žal z novodobnimi (vojaškimi) posegi močno preoblikovano prazgodovinsko gradišče in rimska naselbina ter vojaška postojanka. Odkrite najdbe kažejo na poselitev naselbine v pozni bronasti dobi in železni dobi, intenzivno v rimskem obdobju. Na Lidarskih posnetkih so še vidni ostanki obzidja. – Šilentabor – Arheološko najdišče (EŠD 764); Zaradi dokumentirane kontinuitete poselitve (prazgodovinska in rimska naselbina, poznorimski ostanki cerkve, srednjeveške ostaline protiturškega tabora) in dobre ohranjenosti predstavlja izredno pomembno arheološko najdišče, ki bi ga morali v bodoče, tudi zaradi izjemnih vedut, ki jih lokacija ponuja, vključiti v turistično ponudbo. Z najdbami in manjšimi raziskavami je izpričana poselitev v starejši in mlajši železni dobi, rimski dobi, in v obdobju srednjega veka (
7. st. pr. n. št.–
8. st. n. št, 15.–
9. st.). – Knežak – Gradišče na Čepni (EŠD 222); Ob naravno zavarovano prepadno steno Taborskega grebena postavljeno gradišče z izredno dobro ohranjenim obzidjem na dostopni strani. Analiza Lidarskega snemanja je razkrila v naselbini sledove več objektov. Številne izkopane ter slučajne najdbe pa govorijo za občasno poselitev najdišča že v
10. tisočletju pr. n. št. (eneolitik, bronasta doba), intenzivno v železni ter zlasti rimski dobi. Najdišče posega izven območja Občine Pivka v Občino Ilirska Bistrica.«.
11. člen V
12. členu odloka se črta besedilo prvega odstavka in nadomesti s stavkom, ki se glasi: »Območja in objekti ohranjanja narave, ki so zavarovani z odloki ali določeni s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili odlokov in predpisov.«.
13. člen V prvem odstavku
14. členu odloka se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »

(1)Za vsak poseg na območje voda in priobalnih zemljišč, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda oziroma na pogoje za izvajanje plovbe, je potrebno pridobiti soglasje organa za upravljanje in varstvo voda ter organa pristojnega za varnost plovbe (soglasje Uprave RS za pomorstvo v skladu z določili

1. člena Zakona o plovbi po celinskih vodah – ZPCV (Uradni list RS, št. 30/02, 29/17 – ZŠpo in 41/17 – PZ-G).«.
2. člen V
3. členu odloka se v osmem odstavku med besedi »območja« in »omejene« vrine besedna zveza »možne izključne«.
4. člen V
5. členu odloka se med dvanajsti in trinajsti odstavek vrine nov trinajsti odstavek, ki se glasi: »

(13)Upravljalec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nove objekte in njihove funkcionalne površine. Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte v varovalnem progovnem pasu železniške proge je treba predvideti ustrezno zaščito pred hrupom, izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov pred negativnimi vplivi železniške proge je obveznost investitorjev novih posegov ali objektov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.«. Ostali odstavki se ustrezno preštevilčijo.

1. člen V
2. členu odloka se črta peti odstavek.
3. člen V
4. členu odloka se v preglednici v stolpcu z imenom »SSs« in vrstici z imenom »Merila in pogoji za postavitev energetsko učinkovitih objektov« črta besedilo tretje alineje, nadomesti pa ga besedilo, ki se glasi: »da je v primeru lokacije v območju kulturne dediščine rešitev usklajena s pristojnim nosilcem urejanja prostora in pridobljeno njegovo pozitivno mnenje k njej.«.
5. člen V
6. členu odloka se v tabeli črta celotna vrstica z imenom »Lega objektov na parceli«.
7. člen V
8. členu odloka se v prvem stavku črta druga beseda »energetske« in nadomesti z besedo »komunikacijske«.
9. člen V
10. členu odloka se v drugem odstavku četrte vrstice drugega stolpca z naslovom »VC« doda novo peto alinejo, ki se glasi: »slabšali plovbne pogoje in ogrožali varnost plovbe«.
11. člen Za 178.h člen odloka se vrine šest novih členov »178.i«, »178.j«, »178.k«, »178.l«, »178.m« in »178.n«, ki se glasijo: 178.i člen (PPIP za EUP ZA 07)

(1)Za območje EUP ZA 07 so opredeljeni podrobni prostorski izvedbeni pogoji za območje EUP ZA 07 (v nadalj.: PPIP EUP ZA 07) v obsegu: – območje PPIP ter opredelitev EUP in pPNRP; – načrtovane prostorske ureditve; – koncept ureditve; – lokacijski pogoji oziroma usmeritve za posamezne objekte ali ureditve; – usmeritve za rešitev energetske, komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture; – dopustna odstopanja; – usmeritve za postavitev pomožnih objektov; – opis rešitev in ukrepov za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin, obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)Grafični del PPIP EUP ZA 07 obsega: – list 13.1: PPIP EUP ZA 07: Karta usmeritev za določitev PPIP – programska karta, merilo 1:500; – list 13.2: PPIP EUP ZA 07: Karta usmeritev za določitev PPIP – usmeritve za lego in velikost objektov, merilo 1:500.

(3)Območje PPIP EUP ZA 07: – je prikazano v grafičnem delu SD 03 OPN PI, Karta 3: Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000) – spremembe in dopolnitve št. 3 na listu 44; – se nahaja na območju zemljišč s parc. št.: 2182-del, k.o. Zagorje in obsega 0,42 ha; – je opredeljeno s PNRP Površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene površinam za oddih, rekreacijo in šport na prostem z grafično oznako ZS; – se nahaja severovzhodno od naselja Zagorje (cca 2 km zračne razdalje) v bližini Malega Zagorskega jezera (cca 250 m zračne razdalje); – je dostopno preko obstoječe gozdne ceste št. 050524 (Zagorska pot) na zemljišču s parc. št. 2239/1 k.o. Zagorje (v lasti AS Zagorje), ki vodi iz naselja Zagorje proti naselju Jurišče, le-ta se priključuje na lokalno cesto Bač–Zagorje (odsek 135091) v oddaljenosti cca 1,4 km zračne linije; – se nahaja na terenu, ki blago pada od jugovzhodne strani na severozahodno stran, in sicer z 577.20 m n.v. na 575.00 m n.v. na cca 60 m razdalje (3,6 % naklon); – se na jugozahodnem, severozahodnem in severovzhodnem robu razprostira v odprti prostor, ob jugovzhodnem robu pa je ločeno od odprtega prostora z gozdno cesto št. 050524 (Zagorska pot); – ni komunalno opremljeno (z izjemo obstoječega zbiralnika za pitno vodo, ki jo dovažajo, in sončnih celic na obstoječem objektu za omogočanje samooskrbe z električno energijo).

(3)Območje je namenjeno celoviti ureditvi športno-rekreacijskih površin s potrebnimi servisnimi objekti in zunanjimi površinami ter spremljevalnim namestitvenim programom. Načrtovane športno-rekreacijske površine so namenjene izvedbi pretežno enodnevnih aktivnosti gostov dopolnilne turistične dejavnosti obstoječe kmetije.

(4)Koncept ureditve območja: – ohranita se dva višinsko in vsebinsko različna nivoja območja; – vzhodni nivo (bližje gozdni cesti) se nameni vstopnim oziroma sprejemnim vsebinam – ureditvam, ki z izjemo utrjevanja zemljišča in urbane opreme ne zahtevajo posebnih ureditev (zgolj ureditev/postavitev nezahtevnih objektov kot so ureditev utrjenih površin za potrebe manipulacije, parkiranja, urbane opreme ipd.); – zahodni nižje ležeči nivo se nameni osrednjim vsebinam kot je ureditev osrednjega zunanjega prostora za izvajanje zunanjih aktivnosti vključno s športno-rekreacijskimi in sorodnimi aktivnostmi s potrebnimi servisnimi objekti; – objekti skupaj z osrednjimi zunanjimi površinami sledijo zasnovi »borjača«, in sicer so osrednje površine pred burjo branjene s postavitvijo objektov, ki se odpirajo na »borjač«; – osrednje površine se navezujejo na odprti prostor na zahodni strani; – ohrani se dostop prek obstoječe gozdne ceste pri čemer je dostop z avtom načrtovan zgolj do vstopnega platoja za potrebe servisnih dejavnosti, medtem ko znotraj osrednjega prostora motorni promet ni načrtovan; – načrtovane ureditve se ne bodo priključevale na komunalno opremo ampak se bo zagotovila samooskrba objektov s komunalno opremo za področje oskrbe s pitno vodo (rezervoar), odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode (mala čistilna naprava) in elektroenergetske oskrbe (solarne celice – fotovoltaika).

(5)Načrtovane prostorske ureditve se izvajajo v dveh etapah.

(6)Načrtovane prostorske ureditve v prvi etapi so namenjene izvedbi enodnevnih aktivnosti za največ 20 udeležencev: – ureditev obstoječega objekta A1 (sprememba namembnosti skupaj z dopustnimi prizidavami v obsegu največ 50 m 2 ) kot večnamenskega servisnega objekta, ki bo namenjen razdelitvi hrane za pogostitve, pokušine na prostem, shranjevanju kmetijskih proizvodov in rekvizitov/orodja za zunanje aktivnosti ipd.; dopustna je ureditev info točke za KP PPJ na nižje ležeči zahodni polovici območja; – ureditev obstoječega objekta B (sprememba namembnosti skupaj z dopustnimi prizidavami v obsegu največ 50 m 2 ) kot dopolnilnega servisnega objekta pretežno za potrebe shranjevanja (objekta bo namenjen shranjevanju večjih rekvizitov na nižje ležeči zahodni polovici območja); – ohranitev obstoječega objekta C (brez dopustnih prizidav) kot drvarnice na nižje ležeči zahodni polovici območja; – ureditev utrjenih osrednjih zunanjih (odprta terasa za zunanje aktivnosti ter servis in manipulacijo) in športno-rekreacijskih (športno in otroško igrišče) ter parkovnih površin na nižje ležeči zahodni polovici območja v skladu z grafičnimi usmeritvami; – ureditev površin za mirujoči promet v obsegu 6 parkirnih mest, od tega 5 za obiskovalce in 1 za zaposlene na višje ležeči vzhodni polovici območja v skladu z grafičnimi usmeritvami; – ureditev samooskrbe objektov s komunalno opremo za področje oskrbe s pitno vodo (izvedba priključka na obstoječi zbiralnik za vodo), odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode (izvedba male čistilne naprave) in elektroenergetske oskrbe (solarne celice – fotovoltaika) in ureditev prostora za zbiranje komunalnih odpadkov; – dopustna je ureditev info točke za Krajinski park Pivška presihajoča jezera (v nadalj.: KP PPJ) na zgornji ali spodnji polovici območja.

(7)Načrtovane prostorske ureditve v drugi etapi so namenjene izvedbi eno aktivnosti za največ 50 udeležencev in so poleg načrtovanih prostorskih ureditev v prvi etapi še: – novogradnja dodatnega večnamenskega servisnega objekta A2 (v obsegu največ 50 m 2 ) za enake namene kot objekt A1 na nižje ležeči zahodni polovici območja v skladu z grafičnimi usmeritvami; dopustna je ureditev povezave z objektom A1 in ureditev mansarde; – odstranitev obstoječih objektov B in/ali C; – dopustno je povečanje utrjenih osrednjih zunanjih (odprta terasa) in športno-rekreacijskih površin na nižje ležeči polovici območja; – dopustno je zgolj začasno šotorjenje in ureditev začasnih površin za mirujoči promet do največ 3 dni; – dopustna je ureditev samooskrbe območja v skladu s potrebami.

(8)Načrtovani so glavni objekti glede na klasifikacijo objektov: – CC-SI 12250 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe vendar le skladiščne stavbe v skupnem obsegu do 100 m 2 , – CC-SI 12713 Stavbe za skladiščenje pridelka, – CC-SI 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, – CC-SI 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje vendar le nadstrešnice, – CC-SI 24110 Športna igrišča, – CC-SI 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, – CC-SI 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, – CC-SI 3111 Trajno reliefno preoblikovanje terena vendar le do 1,0 m spremembe nivoja gotovega terena.

(9)Skupni funkcionalni lokacijski pogoji glede lege objektov in dopustnih odmikov: – lega objektov in minimalni dopustni odmik od sosednjih zemljišč za stavbe (manj zahtevne in pomožne) brez soglasja soseda je določena z dopustnimi odmiki ali regulacijskimi črtami, in sicer z gradbenimi mejami z oznako GM; – GM določa črto, ki je načrtovane stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; – minimalni dopustni odmik zahtevnih in manj zahtevnih objektov od sosednjih zemljišč brez soglasja soseda je 4,0 m kadar ni drugače določeno z GM; – minimalni dopustni odmik pomožnih objektov (z izjemo minimalnega dopustnega odmika za stavbe, ureditev nepokritih parkirnih mest, podpornih zidov in ograj od sosednjih zemljišč) brez soglasja soseda je 2,0 m; – minimalni dopustni odmik od sosednjih zemljišč brez soglasja soseda za nepokrita parkirna mesta in oporne zidove je 1,0 m; – minimalni dopustni odmik od sosednjih zemljišč brez soglasja soseda za ograje je 0,50 m; – manjši odmiki so dopustni ob izpolnjevanju vseh naštetih pogojev: da ni z regulacijskimi črtami določeno drugače; da je pridobljeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča; da je odmik med sosednjimi objekti v skladu s predpisi s področja požarne varnosti in sanitarno-higienske varnosti.

(10)Skupni funkcionalni lokacijski pogoji glede dopustne izrabe prostora so določeni z dopustnimi tlorisnimi in višinskimi gabariti in s faktorjem zazidanosti (v nadalj.: FZ) in faktorjem izrabe (v nadalj.: FI): – dopustna izraba prostora je določena s FZ = 0,05 in FI = 0,1 pri čemer se v dopustno izrabo ne šteje objektov, ki niso stavbe; – kota gotovega terena: ohranja se kota obstoječega terena (± 1,00 m); – dopustni tlorisni gabariti: objekti so vzdolžne oblike; za servisne objekte je max. širina 6,0 m in max. dolžina je 9,00 m; – dopustni višinski gabariti: dopustna etažnost je P+M, pri čemer je največja dopustna višina za nad terenom merjena od najnižje točke terena ob stavbi do slemena oziroma najvišje točke stavbe 6,5 m za servisne objekte.

(11)Dopustna odstopanja za objekte iz tega člena: – v dimenzije višinskih gabaritov niso vštete inštalacijske in tehnološke naprave in oprema (npr.: dimniki, inštalacijski jaški ipd.), – tlorisni in višinski gabariti stavb navzdol niso omejeni.

(12)Oblikovanje stavb: – energetsko varčno oblikovanje stavb, – zasnova objektov naj tvori jasno in berljivo prostorsko kompozicijo; fasade se oblikujejo preprosto in čisto s pretežno uporabo avtohtonih materialov kot npr. les in kamen; – uporaba svetlečih materialov ni dopustna, – dopustna barvna lestvica so nevpadljivi barvni odtenki kamna in zemlje, – oblikovanje streh: osnovna oblika strehe je strma dvokapnica z dopustnim naklonom od 33° do 45°; sleme dvokapnice mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta; dopustna oblika strehe je tudi kombinacija strmih enokapnic ali kombinacija ravne strehe in strme eno/dvokapnice, dopustna barvna lestvica je temne (rjave ali opečen) barve; dopustno je oblikovanje čopov in frčade tradicionalnih oblik.

(13)Oblikovanje zunanjega prostora: – tlakovanje poti upošteva pomen, funkcionalnost in povezanost zunanjih programskih vsebin z notranjimi programskimi vsebinami; tlaki se preprosto in čisto oblikujejo s pretežno uporabo avtohtonih materialov kot npr. les in kamen; kot utrjene površine se izvede zgolj osnovna dostopna pot v osrednje območje od vzhodnega roba območja do osrednjih zunanjih površin ter utrjene osrednje zunanje površine; – večnamenski zunanji prostor je zasnovan tako, da se oblikuje kot utrjena osrednja zunanja površina, namenjena zunanji terasi, servisnim in manipulacijskih površin, ki proti jugozahodu prehajajo v parkovne površine z vmesnimi športno-rekreacijskimi objekti (otoško in športno igrišče); športno-rekreacijske površine se oblikujejo parkovno z redčenjem obstoječih gozdnih površin na način, da se v čim večji meri ohrani obstoječe drevje oziroma se zasadi novo drevje izključno avtohtone vrste; uredi se posamezne elemente parkovne ureditve vključno z igrali; prostori za druženje se osvetlijo z nežno ambientalno razsvetljavo ter opremijo z enotno urbano opremo (klopi, koši za smeti …); – večje višinske razlike in razgiban teren se uporabi kot prednost lokacije kot npr. terase za oblikovanje parcel, pešpoti so oblikovane po plastnicah terena in so mehkih, valovitih oblik in služijo za povezavo med zunanjimi ureditvami in objekti; – območje se opremi z enotno oblikovano urbano opremo (luči, klopi, igrala, koši za smeti ...); – dopustna barvna lestvica so nevpadljivi barvni odtenki kamna in zemlje; uporaba svetlečih materialov ni dopustna; – izven urejenih zelenih površin se ohrani obstoječi gozd oziroma obstoječe travniške površine.

(14)Pomožni objekti: v območju EUP ZA 07 so dopustni pomožni objekti za PNRP z grafično oznako ZS; ne glede na prej navedeno pa so dopustni vse pomožni (to je enostavni in nezahtevni) objekti ter tehnološka oprema oziroma naprave, ki predstavljajo smiselno dopolnitev načrtovanih prostorskih ureditev (npr. ureditev športnih igrišč, urbane opreme, opornih zidov, ograj, zelenic ipd.).

(15)PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb za območje pEUP so določeni v splošnih prostorskih izvedbenih pogojih Odloka in temi PIPi: – za osvetljavo se uporabijo žarnice, ki oddajajo rumeno svetlobo, ne svetijo v UV spektru in imajo barvno temperaturo do 2700K, priporoča se nizka osvetljava, ki osvetljuje le dostopne poti; osvetljava sanitarij naj bo na samodejni vklop/izklop; – obvezno se ohranja drevesna vegetacija ob severovzhodnem in jugovzhodnem robu območja; – ustrezno se uredi odlaganje odpadkov (predvsem organskih) in zavarujejo antropogeni viri hrane, da ne bo prihajalo do konfliktov medved – človek; – odlaganje odpadkov se uredi na način, da bo dostop rjavemu medvedu onemogočen. 178.j člen (PIP(OPPN) za EUP PI 51)

(1)Za območje EUP PI 51 so opredeljeni prostorski izvedbeni pogoji v obsegu in natančnosti OPPN za EUP PI 51 (v nadaljevanju PIP(OPPN)) v obsegu: – območje PIP ter opredelitev EUP ter PNRP; – opis vplivov in povezav, – načrtovane prostorske ureditve; – koncept ureditve, načrt parcelacije ter lokacijski pogoji; – zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture ter pogoji priključevanja na GJI; – prostorski ukrepi, etapnost in dopustna odstopanja; – opis rešitev in ukrepov za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin, obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)Grafični del PIP(OPPN) EUP PI 51: – list 14.1: Pregledna karta (EUP PI 51), merilo 1:3000, – list 14.2.1-3: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostoru s prikazom vplivom in povezav s sosednjimi območji, merilo 1:1000, – list 14 3.1-3: Koncept načrtovane prostorske ureditve s prikazom ureditev glede poteka omrežij in priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, merilo 1:1000, – list 14.4.1: Karakteristični prečni prerez, merilo 1:250, – list 14.4.2: Karakteristični vzdolžni prerez, merilo 1:250, – list 14.5.1-3: Načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličbo parcel in s prikazom javnega dobra, merilo 1:1000, – list 14.5.4: Izpis zakoličbenih točk, – list 14.6.: Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje zdravja, celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo okolja, ohranjanje narave, obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (varstvo pred požarom), varstvo in ohranjanje kmetijskih zemljišč, merilo 1:3.000.

(3)Območje PIP(OPPN) EUP PI 51 obsega cca. 7,12 ha, in sicer obsega zemljišča v celoti oziroma dele zemljišč s parc. št.: – 4008/1, 4054/4, 4057/5, 4059/2, 4105/5, 4148/9, 4148/16, 4148/38, 4148/60, 4148/68, 4148/69, 4148/73, 4148/74, 4148/100, 4148/101, 4148/112, 4148/131, 4148/132, 4148/133, 4148/134, 4148/135, 4148/136, 4148/137, 4148/138, 4148/139, 4148/140, 4148/141, 4148/142, 4148/143, 4148/144, 4148/145, 4148/146, 4148/147, 4148/148, 4148/149, 4391/2, 4524/1, 4524/2, 4524/3, vse k.o. Petelinje

(2501)in – 46/1, 46/2, 48/1, 48/3, 49/1, 49/2, 50/1, 50/2, 51/1, 51/3, 52/4, 52/5, 53/1, 53/2, 54/1, 54/2, 55/1, 55/2, 56/1, 56/2, 57/1, 57/2, 58/1, 58/2, 59/2, 59/3, 77/1, 77/2, 78/1, 78/2, 78/3, 78/4, 79/1, 79/2, 80/1, 80/2, 81/1, 81/2, 82/1, 82/2, 83/1, 83/2, 84/1, 84/3, 85/1, 85/2, 86/1, 86/2, 87/1, 87/2, 88/1, 88/2, 89/1, 89/2, 90/1, 90/2, 90/3, 91/1, 91/2, 92/1, 92/2, 170/4, 170/5, 171/2, 173, 211/4, 211/5, 211/6, 211/7, 214/3, 214/4, 214/5, 216/1, 216/2, 216/3, 218/1, 218/2, 219/1, 219/2, 220/1, 220/2, 223/1, 223/2, 224/1, 224/2, 227/3, 227/4, 227/5, 227/6, 228/1, 228/2, 231/1, 231/2, 233/1, 233/2, 234, 237/7, 239/5, 241/10, 267/4, 267/5, 276/3, 276/4, 276/5, 277/4, 315/2, 318/3, 319/3, 319/4, 319/5, 319/6, 320/4, 320/5, 320/6, 320/7, 331/3, 331/4, 331/5, 333/3, 333/4, 334/3, 334/4, 334/5, 338/3, 338/4, 339/3, 339/4, 341/2, 342/1, 342/3, 342/4, 342/5, 343, 349/1, 349/2, 349/3, 351/1, 351/2, 351/3, 352/1, 352/2, 352/3, 353/1, 353/2, 353/3, 354/1, 354/2, 354/3, 355/1, 355/2, 355/3, 356/1, 356/2, 357/1, 357/2, 358/1, 358/2, 359/1, 359/2, 360, 399/1, 399/2, 399/3, 400/5, 400/6, 400/7, 400/8, 401/2, 401/3, 401/4, 401/5, 402/3, 402/4, 402/5, 402/6, 403/3, 403/4, 403/5, 403/6, 404/3, 404/4, 404/5, 404/6, 405/1, 405/3, 405/4, 406/2, 406/3, 406/4, 406/5, 407/1, 407/2, 407/3, 408/1, 408/2, 412/1, 412/2, 413/1, 413/2, 414/1, 414/2, 415/1, 415/2, 415/3, 416/1, 416/2, 417/1, 417/2, 418/7, 418/8, 418/9, 418/10, 418/11, 419/11, 419/12, 419/13, 420/2, 420/3, 420/4, 420/5, 421, 422/1, 422/2, 423/1, 423/2, 423/3, 424/2, 424/3, 424/4, 424/5, 425/2, 425/3, 425/4, 426/1, 427/1, 434/1, 434/2, 435/3, 435/4, 435/5, 435/6, 437/1, 437/2, 438/1, 438/2, 3763/13, 3785/7, 3785/21, 3785/31, 3785/32, 3785/34, 3785/35, 3786/2, 3786/5, 3793/1, 3793/2, 3793/3, 3793/4, 3793/5, 3992, 3994, 3999/3, 4052/1, 4052/2, 4052/3, 4052/4, 4053, 4054/1, 4054/2, 4055/1, 4055/2, 4056/2, 4058, 4060/1, 4085/1, 4047, 4236, 4238, vse k.o. Radohova vas

(2502); – območje PIP(OPPN) EUP PI 51 je podrobneje opredeljeno kot EUP PI 51 s PNRP z grafično oznako PC: površine cest.

(4)Opis vplivov in povezav: – Na umestitev načrtovane prostorske ureditve vpliva obstoječa trasa glavne državne ceste G1-6, obstoječi objekti in reliefna razgibanost terena. – Državna cesta G1-6 Postojna–Ilirska Bistrica–Jelšane je prometno preobremenjena cesta, saj po njej poteka tranzitni promet, ki je velik zlasti v poletnih mesecih. Ker cesta poteka skozi samo središče naselja le ta onemogoča normalno komunikacijo v njem ter ogroža varnost pešcev. – Realizacija načrtovane prostorske ureditve bo omogočila razbremenitev naselja Pivka od tranzitnega prometa. Povečala bo varnost pešcev in ostalih udeležencev v prometu ter omogočila komunikacijo v središču naselja. – Glavna cesta G1-6 poteka od Postojne do MMP Jelšane. Obravnavani odsek glavne ceste Pivka–Ribnica poteka izven naselja. Glavna cesta G1-6/0339 Pivka–Ribnica je glede na prometno funkcijo daljinska cesta med Hrvaško (MMP Jelšane) in avtocesto A1, na katero se naveže pri Postojni.

(5)Načrt parcelacije: – V območju PIP(OPPN) EUP PI 51 so opredeljene nove gradbene parcele (v nadalj.: GP), ki so prikazane v spodnji tabeli in na grafičnem listu 5.1-3: Načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličbo parcel in s prikazom javnega dobra, merilo 1:1000: Ime EUP Oznaka PNRP Oznaka GP Ime načrtovane GP Načrtovane prostorske ureditve Opredelitev javnega dobra PI 51 PC P2 Krožišče Novogradnja petkrakega krožišča na Snežniški cesti ob podjetju Javor Pivka javno dobro P3 Obvoznica – nadvoz Novogradnja glavne državne ceste G1-6 s potekom od krožišča na Snežniški cesti, preko skladiščnih površin do predora Kerin, z nadvozom nad obstoječo Radohovsko potjo P4 Predor Kerin Novogradnja predora Kerin P5 Obvoznica Novogradnja glavne državne ceste G1-6 s potekom od predora Kerin na obstoječo cesto Pivka–Ribica oziroma na projektno rešitev novega prehoda pod železniško progo

(6)Koncept ureditve: – Območje PIP(OPPN) EUP PI 51 se nahaja v naselju Pivka. Načrtovana prostorska ureditev obsega novogradnjo glavne državne ceste G1-6. Začne se z novogradnjo petkrakega krožnega križišča preko Javorjevih skladiščnih površin, kjer se trasa obrne v levo ter preko S-krivine preide v tunel. Trasa seka obstoječo cesto Radohovska pot z nadvozom nad obstoječo Radohovsko potjo. Zaključi se na priključku na glavno državno cesto G1-6 odsek Pivka–Ribnica. – NPU obsegajo: novogradnja petkrakega krožišča na Snežniški cesti ob podjetju Javor Pivka; novogradnja glavne državne ceste G1-6 s potekom od krožišča na Snežniški cesti, preko skladiščnih površin in čez hrib Kerin na obstoječo cesto Pivka–Ribica oziroma na projektno rešitev novega prehoda pod železniško progo; novogradnja predora Kerin v dolžini 494,00 m; ureditev križišč s stranskimi priključnimi cestami in dostopov; ureditev kolesarskih stez, hodnikov za pešce in avtobusnih postajališč; ureditev odvodnjavanja z meteorno kanalizacijo z izlivom v obstoječi odprti jarek; ureditev gospodarske javne infrastrukture.

(7)Osnovni glavni gradbeno inženirski objekti v območju PIP(OPPN) EUP PI 51 so: – CC-SI 21111 Avtoceste, hitre ceste in glavne ceste (daljinske ceste), – CC-SI 21112 Regionalne ceste, – CC-SI 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne cest, – CC-SI 21410 Mostovi in viadukti in – CC-SI 21421 Predori.

(8)Drugi glavni gradbeno inženirski objekti v območju PIP(OPPN) EUP PI 51 so: – CC-SI 21122 Samostojna parkirišča, – CC-SI 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi v obsegu prostorskih ureditev lokalnega pomena, – CC-SI 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, – CC-SI 3111 Trajno reliefno preoblikovanje terena, – CC-SI 3211 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin, – CC-SI 33140 Merila mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja. – drugi glavni gradbeno inženirski objekti so dopustni pod skupnim pogojem, da so skladni z rešitvami v območju posameznih gradbenih parcel ali da predstavljajo smiselno dopolnitev načrtovanih prostorskih ureditev in se s projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja utemelji, da izboljšujejo pogoje za razvoj načrtovanih prostorskih ureditev v območju posamezne parcele.

(9)Pripadajoči objekti se v skladu s prostorskimi in gradbenimi predpisi uporabljajo za namene glavnega objekta in nimajo samostojnega namena in zato njihova dopustnost ni posebej opredeljena. Enostavni in nezahtevni objekti so dopustni glede na vrsto PNRP v skladu s skupnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Pivka.

(10)V območju PIP(OPPN) so: – dopustne gradnje in druga dela: gradnje novih objektov, rekonstrukcije objektov, odstranitve objektov, vzdrževanje objektov in spremembe namembnosti objektov ter urejanje javnih in drugih zelenih površin.

(11)Poleg prej navedenih gradenj in drugih del, so v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, ob pogoju, da ne omogočajo ureditev in uporabe po tem členu dopustne: – rekonstrukcije in vzdrževalna dela zakonito zgrajenih obstoječih objektov brez spremembe namembnosti in brez povečanja BEP ne glede na druge pogoje tega odloka; – rekonstrukcije, vzdrževalna dela in gradnje novih objektov gospodarske javne infrastrukture ali grajenega javnega dobra in priključkov nanje ne glede na druge pogoje tega odloka.

(12)V celotnem območju PIP(OPPN) so v območju PIP(OPPN) EUP PI 51 dopustne dejavnosti: – osnovna dejavnost: izvajanje dejavnosti gospodarskih javnih služb s področja prometa; – druge dopustne dejavnosti: pod skupnim pogojem, da so skladne z rešitvami v območju posameznih parcel ali da predstavljajo smiselno dopolnitev načrtovanih prostorskih ureditev in se s projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja utemelji, da izboljšujejo pogoje za razvoj načrtovanih prostorskih ureditev v območju posamezne parcele.

(13)Skupni lokacijski pogoji za območje PIP(OPPN) EUP PI 51: – Vse brežine se najprej grobo planirajo z zemeljskim zasipnim materialom ali kamnitim materialom. – Brežine nasipov in vkopov se izvedejo v naklonu 1:1,5. Visoki vkopi v območju portalov se v večini izvedejo v naklonu 2:1 z bermami širine 2,0 m. Brežine naj bodo sidrane. Brežine se humuzira s slojem humusa povprečne debeline 15 cm ter zatravi z odporno travno mešanico. Visoki vkopi v naklonu 1:1 se ne zatravijo.

(14)Lokacijski pogoji za območje načrtovane GP z oznako P2 (krožišče): – V območju načrtovane GP z oznako P2 se načrtuje novogradnja petkrakega krožišča na Snežniški cesti ob podjetju Javor Pivka. – NPU obsegajo: Novogradnja glavne državne ceste G1-6; novogradnja petkrakega krožišča; rekonstrukcija Snežniške ceste (Pivka R2-404) v dolžini 130,0 m; ureditev avtobusnega postajališča s čakalnico na Snežniški cesti v smeri stacionaže v km 0,0+0,80; rekonstrukcija ceste proti Knežaku (Parje R2-404) v dolžini 180,0 m; ureditev obstoječih priključkov in križišč; odstranitev obstoječih ograj in ureditve novih ograj; ureditev parkirišča ob krožišču; ohranitev obstoječih stavb na robu območja; ureditev odvodnjavanja in druge potrebne gospodarske javne infrastrukture ter priključkov nanjo. – Trasni elementi: Vertikalni in horizontalni tehnični elementi upoštevajo računsko hitrost 50 km/h. Tipski prečni profil petkrakega krožišča: skupni radij krožišča: R=37,00 m širina pločnika: 1,80 m širina kolesarske steze: 1,60 m zelenica: 5,40 m zunanji radij: R=28,00 m širina vozišča: 5,50 m povozni del sredinskega otoka: 1,60 m notranji radij (sredinski otok): R=21,00 m – Tipski prečni profil severozahodnega priključka v petkrakem krožišču: Snežniška cesta (Pivka R2-404) poteka v smeri stacionaže v km 0,1 + 30.00 do novogradnje petkrakega krožnega krožišča in vključuje dvosmerno cesto z dvostransko enosmerno kolesarsko stezo in dvostranskim hodnikom za pešce z ureditvijo vseh drugih potrebnih tehničnih elementov ceste, in sicer: širina vozišča ceste: 6,00 m (2 x 3,00

1. m)širina dodatnega pasu za leve zavijalce: 2,75 m širina dvosmerne kolesarske steze: 2,50 m (2 x 1,25
2. m)širina pločnika ob kolesarski stezi: 1,50 m širina pločnika ob vozišču: 1,50–2,00 m širine varovalnega pasu med voziščem in kol. stezo: 0,50 m širina prehoda za pešce na glavni cesti: 4,00 m širina prehoda za pešce v priključkih: 2,50 m širina prehoda za pešce na kolesarski stezi: 4,00 m širina utrjene bankine ob vozišču: 1,00–1,20 m širina travnate bankine ob pločniku: 0,50 m odmik vozišča od varnostne ograje: 0,50 m – Tipski prečni profil severovzhodnega priključka v petkrakem krožišču: Navezava na nadaljevanje izgradnje obvoznice Pivka, ki poteka v smeri SV od novogradnje petkrakega krožnega krožišča vključuje dvosmerno cesto in ureditvijo vseh drugih potrebnih tehničnih elementov ceste, in sicer: širina vozišča: 7,50 m (2 x 3,75
3. m)širina voznega pasu: 3,25 m širina robnih pasov: 2 x 0,25 m – Tipski prečni profil jugovzhodnega priključka v petkrakem krožišču: Cesta proti Knežaku (Parje R2-404) poteka od novogradnje petkrakega krožnega krožišča do v smeri stacionaže v km 0,1 + 80.00 in vključuje dvosmerno cesto z enostransko dvosmerno kolesarsko stezo in dvostranskim hodnikom za pešce z ureditvijo vseh drugih potrebnih tehničnih elementov ceste, in sicer: širina vozišča ceste: 6,00 m (2 x 3,00
4. m)širina dvosmerne kolesarske steze: 2,50 m (2 x 1,25
5. m)širina pločnika ob kolesarski stezi: 1,50 m širina pločnika ob vozišču: 1,50–2,00 m širine varovalnega pasu med voziščem in kol. stezo: 0,50 m širina prehoda za pešce na glavni cesti: 4,00 m širina prehoda za pešce v priključkih: 2,50 m širina prehoda za pešce na kolesarski stezi: 4,00 m širina utrjene bankine ob vozišču: 1,00–1,20 m širina travnate bankine ob pločniku: 0,50 m odmik vozišča od varnostne ograje: 0,50 m – Tipski prečni profil jugozahodnega priključka v petkrakem krožišču: Novogradnja glavne državne ceste G1-6 od novogradnje petkrakega krožnega krožišča do v smeri stacionaže v km 0,0 + 60.00 in vključuje dvosmerno cesto z enostransko dvosmerno kolesarsko stezo in enostranskim hodnikom za pešce ob levem vozišču z ureditvijo vseh drugih potrebnih tehničnih elementov ceste, in sicer: širina vozišča: 7,50 m (2 x 3,75
6. m)širina voznega pasu: 3,25 m širina robnih pasov: 2 x 0,25 m širina kolesarske steze: 3,25 m širina pločnika: 1,60 m – Tipski prečni profil zahodnega priključka v petkrakem krožišču: Priključek na območje Javor Pivka od novogradnje petkrakega krožnega krožišča do uvoza na načrtovano parkirišče in vključuje dvosmerno cesto z enostranskim hodnikom za pešce in ureditvijo vseh drugih potrebnih tehničnih elementov ceste, in sicer: širina voznega pasu: 2 x 2,75 m širina pločnika: 1,60 m – Lega objektov: je določena z mejo gradbene parcele.

(15)Lokacijski pogoji za območje načrtovane GP z oznako P2 (krožišče): – V območju načrtovane GP z oznako P3 se načrtuje novogradnja glavne državne ceste G1-6 s potekom od novogradnje petkrakega krožnega krožišča, preko skladiščnih površin do predora Kerin, z nadvozom nad obstoječo Radohovsko potjo. – NPU obsegajo: Novogradnja glavne državne ceste G1-6, kot dvosmerne ceste z ureditvijo vseh drugih potrebnih tehničnih elementov ceste od profila P4 preko nadvoza z Radohovsko potjo do vhoda v tunel Kerin; ureditev enostranske dvosmerne kolesarske steze in obojestranskega hodnika za pešce od profila P4 do Radohovske poti; ureditev brežin (nasip, vkop, protihrupni nasip) od križišča z Radohovsko potjo do vhoda v tunel Kerin ter ureditev obojestranske bankine širine 1,50 m; ureditev Radohovske poti pod nadvozom; ureditev povezovalne ceste iz Radohovske poti na obstoječo lokalno cesto Tovarniška cesta; ureditev nadvoza z Radohovsko potjo; ureditev obstoječih priključkov in križišč; ureditve varovalnih ograj; ohranitev obstoječih stavb na robu območja; ureditev odvodnjavanja in druge potrebne gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo. – Trasni elementi: Niveletno se trasa glavne državne ceste G1-6 prične s 4 % vzponom, nato preide v 5 % vzpon ter nato preko 3 % preide v tunel. Vertikalni in horizontalni tehnični elementi upoštevajo računsko hitrost 70 km/h. – Tipski prečni profil glavne državne ceste G1-6:Novogradnja glavne državne ceste G1-6 od profila P4 do predora Kerin je predvidena v širini 2 x 3,50 m, z robnim pasom 2 x 0,25 m. Ob levem robu vozišča se od profila P6 do profila P18 uredi dvosmerna kolesarska steza širine 2 x 1,25 m, (odmaknjena cca 4,80 m od roba vozišča) ter hodnika za pešce v širini 1,60 m. V profilu P18 se kolesarska pot odmakne od glavne ceste in se priključi na Radohovsko cesto. Niveletno potekata kolesarska steza in pločnik po terenu, medtem ko poteka trasa obvoznice v nasipu. Od profila P18 dalje je predvidena obojestranska bankina širine 1,50 m. Pred vhodom v predor Kerin se uredi razširitev vozišča v širini 2 x 3,40 m. Vzdolž ceste se uredi odvodnjavanje z izvedbo meteorne kanalizacije na delih, kjer so predvideni robniki, na delih z urejeno bankino so predvideni tudi zemeljskimi jarki. širina vozišča: 7,50 m (2 x 3,75 m) širina voznega pasu: 3,25 m širina robnih pasov: 2 x 0,25 m širina kolesarske steze: 3,25 m širina pločnika: 1,60 m računska hitrost: VR = 70 km/h min radij horizontalne krivine: Rhmin = 250 m min radij konveksne vertikalne zaokrožitve: Rvmin = 4000 m min radij konkavne vertikalne zaokrožitve: Rvmin = 12000 m maksimalni vzdolžni sklon: smax = 5,00 % minimalni prečni sklon v premi: qmax = 2,5 % maksimalni prečni sklon: qmax = 7,0 % – Tipski prečni profil Radohovske poti: Ureditev Radohovske poti pod nadvozom vključuje dvosmerno cesto z enostransko dvosmerno kolesarsko stezo in enostranskim hodnikom za pešce z ureditvijo vseh drugih potrebnih tehničnih elementov ceste, in sicer: širina prometnega pasu: 2.75 m širina robnega pasu: 0,25 m širina pasu za leve zavijalce: 3.00 širina bankine: 1,00 m širina pločnika: 1.60 m širina dvosmerne kolesarske steze: 2.50 m razširitev v krivinah za srečanje tovornega vozila in avtobusa – Tipski prečni profil navezave na Tovarniško cesto: Cesta za navezavo na Tovarniško cesto se uredi iz križišča na Radohovski poti pri nadvozu, in sicer: širina prometnega pasu: 2.25 m širina vozišča ceste: 4,50 m širina bankine: 0,75 m razširitev v krivinah za srečanje osebnega vozila – Lega objektov: je določena z mejo gradbene parcele.

(16)Lokacijski pogoji za območje načrtovane GP z oznako P4 (predor Kerin): – V območju načrtovane GP z oznako P4 se načrtuje novogradnja glavne državne ceste G1-6 v podzemni izvedbi. – NPU obsegajo: Ureditev predora Kerin v dolžini 494,00 m; ureditev brežin (nasip, vkop, protihrupni nasip) in varovalne ograje pri vhodu predora Kerin; ureditev ceste na Primož na južni strani predora v širini vozišča 3,50 m; ureditev odvodnjavanja in druge potrebne gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo. – Trasni elementi: Vertikalni in horizontalni tehnični elementi upoštevajo računsko hitrost 70 km/h. – Tipski prečni profil predora Kerin: Vhod v predor je na severni strani med profiloma P33 in P34 predviden v premi, na južni strani pa za profilom P58 v krivini R=360 m. Predor je dolg cca 494 m ter vključuje dvosmerno cesto z ureditvijo vseh drugih potrebnih tehničnih elementov ceste, in sicer: širina vozišča: 7,50 m (2 x 3,75 m) širina voznega pasu: 3,25 m bankina: 2 x 1,50 m – Lega objektov: je določena z mejo gradbene parcele.

(17)Lokacijski pogoji za območje načrtovane GP z oznako P5 (obvoznica): – V območju načrtovane GP z oznako P5 se načrtuje novogradnja glavne državne ceste G1-6 s potekom od predora Kerin na obstoječo cesto Pivka–Ribica oziroma na projektno rešitev novega prehoda pod železniško progo. – NPU obsegajo: Ureditev glavne državne ceste G1-6 z dvosmernim prometom s priključkom na glavno državno cesto G1-6 odsek Pivka–Ribnica, in sicer: Novogradnja glavne državne ceste G1-6, kot dvosmerne ceste z ureditvijo vseh drugih potrebnih tehničnih elementov ceste od vhoda v tunel Kerin do priključkom na glavno državno cesto G1-6 odsek Pivka–Ribnica; ureditev ceste na Primož na južni strani predora v širini vozišča 3,50 m; ureditev brežin (nasip, vkop, protihrupni nasip); ureditve varovalnih ograj; ureditev odvodnjavanja in druge potrebne gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo. – Trasni elementi: Vertikalni in horizontalni tehnični elementi upoštevajo računsko hitrost 70 km/h. Niveletno se trasa glavne državne ceste G1-6 iz predora spušča –2,5 % in nato preide na –4 % do priključka na obstoječo cesto Pivka–Ribica. – Tipski prečni profil glavne državne ceste G1-6: V smeri stacionaže v km 1.2+12.93 se trasa variante priključi na obstoječo glavno cesto Pivka–Ribnica oziroma na projektirano rešitev novega podhoda pod železniško progo. V nadaljevanju se trasa zaje v skalne brežine hriba Primož, kjer v predoru žel. progo podvozi v prehodnici med premo in desno krivino (R=125 m) Vhod v predor je na severni strani med profiloma P33 in P34 predviden v premi, na južni strani pa za profilom P58 v krivini R=360 m. Vključuje dvosmerno cesto z ureditvijo vseh drugih potrebnih tehničnih elementov ceste. Pred vhodom v predor Kerin se uredi razširitev vozišča v širini 2 x 3,40 m. širina vozišča: 7,50 m (2 x 3,75 m) širina voznega pasu: 3,25 m razširitev: 2 x 3,40 m širina robnih pasov: 2 x 0,25 m – Tipski prečni profil ceste na Primož: Na južni strani predora se omogoča povezava preko obvoznice med levo in desno stran le-te. Predvidena je servisna cesta širine 4,50 m, ki poteka nad južnim portalom. Na levi strani se vzpenja nad portalom z maksimalnim vzdolžnim sklonom 12 %. Na desni strani se priključi na obstoječo pot z vzdolžnim sklonom 1,5 %. širina vozišča: 3,50 m asfaltna mulda – na vkopni strani: 0,50 m bankina in varnostna ograja – na nasipni strani: 1,00 m – Lega objektov: je določena z mejo gradbene parcele.

(18)Skupne določbe za gospodarsko javno infrastrukturo: – Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno pridobiti točni potek vseh obstoječih komunalnih vodov. – Pri vseh križanjih in približevanjih komunalnih vodov je potrebno upoštevati mnenja/soglasja pristojnih upravljavcev in veljavne tehnične normative in predpise. – Odvodnjavanje: Voda z vozišča se zbira ob koritnici in se odvaja z meteorno cestno kanalizacijo. Cestna kanalizacija se priključi na skupno meteorno kanalizacijo. Cestna kanalizacija je PVC Ø 250 mm. Iz predora prihaja drenažna cev PVC Ø 300 mm. Tam kjer lahko, se cestna voda zbira v tlakovanem jarku ob robu cestnega nasipa. Tudi ta jarek se priključi na meteorno kanalizacijo. Meteorna kanalizacija poteka južno od predvidenega krožišča in se steka v obstoječi kanal. Na južni strani predora, na GP z oznako P5, je predvidena meteorna kanalizacija do profila P62. Dalje bo obravnavana pri nadaljnjem projektiranju povezave obvoznice z obstoječo glavno cesto. Cestna voda se zbira v asfaltni koritnici ob robniku. V bankini so na vsakih 20 m predvideni požiralniki z vtokom pod robnikom. Iz požiralnikov vodijo do revizijskih jaškov PVC cevi Ø 200 mm z minimalnim padcem 3 %. – Vodovodno in kanalizacijsko omrežje: Trasa ceste posega v območje vodovodnega in kanalizacijskega sistema. Na območjih, kjer vodovod prečka traso ceste, je potrebno vod zaščititi skladno z navodili upravljavca voda. Načrtovana je rekonstrukcija in novogradnja javnega vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, katere izvedba je dopustna sočasno z rekonstrukcijo glavne ceste ali ločeno. V kolikor se ne pristopi k sočasni realizaciji del cestne in komunalne infrastrukture se v sklopu cestnega sveta rezervira koridor za kasnejšo vgradnjo vodovodnih in kanalizacijskih vodov. – Elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava: S traso se posega na območje elektroenergetskih naprav visokonapetostnega in srednjenapetostnega omrežja ter območje električne nizke napetosti in na območje nizkonapetostnega omrežja javne razsvetljave. Pri rekonstrukciji Snežniške ceste se ne posega v obstoječo RP. Zaradi posega se elektroenergetske naprave pokablijo ali prestavijo ali zaščitijo skladno z navodili upravljavca el. vodov. Graditev oziroma dograditev javne razsvetljave je dopustna v skladu z veljavnimi predpisi. – Telekomunikacijsko omrežje: S traso se posega na območje elektroenergetskih naprav. Pred pričetkom del je potrebno zakoličiti naprave. Za pridobitev soglasja bo potrebno izdelati dokumentacijo zaščite in eventualne prestavitve.

(19)Prostorski ukrepi: – Nepremičnine, potrebne za gradnjo gospodarske javne infrastrukture v območju EUP PI 51, se lahko v skladu z Zakonom o urejanju prostora razlasti ali omeji s pravico uporabe za določen čas, kakor tudi obremeni z začasno ali trajno služnostjo.

(20)Etapnost izvedbe prostorskih ureditev: – Etape gradnje načrtovanih prostorskih ureditev s tem odlokom morajo predstavljati funkcionalno zaključene celote in se lahko izvajajo znotraj posamične GP sočasno ali ločeno.

(21)Dopustna odstopanja: – Pri uresničitvi načrtovane prostorske ureditve so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer najdejo tehnične rešitve, ki so oblikovalsko, prometno-tehnično ali okoljevarstveno primernejše in ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih razmer. Navedena odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, na katere se ta odstopanja nanašajo. – Ne glede na prejšnjo alinejo je v območju gradbene parcele z oznako P5 dopustno poseganje v arheološko območje Kerin, EŠD 4779 največ v obsegu, kot je prikazan na listu 14.3.

1. Koncept načrtovane prostorske ureditve s prikazom ureditev glede poteka omrežij in priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, merilo 1:1000 in listu 14.6.: Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje zdravja, celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo okolja, ohranjanje narave, obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (varstvo pred požarom), varstvo in ohranjanje kmetijskih zemljišč, merilo 1:3.
2. Izjemoma je dopustno minimalno povečanje posega v arheološko območje Kerin, EŠD 4779 pod pogojem, da se rešitev predhodno uskladi z nosilcem urejanja prostora za varstvo kulturne dediščine in se pridobi njegovo soglasje oziroma pozitivno mnenje. – Dodatni priključki na glavno cesto so možni v soglasju z upravljavcem glavne ceste. – Dopustna je tudi druga ureditev pločnikov, kolesarskih stez in avtobusnih postajališč pod pogojem da niso v nasprotju z javnim interesom in da se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer najdejo tehnične rešitve, ki so oblikovalsko, prometno-tehnično ali okoljevarstveno primernejše in ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih razmer. – Dopustna so nova križanja ali sprememba načina križanja infrastrukturnih objektov s traso glavne ceste, ki se izkažejo kot potrebna in če z njimi soglaša investitor oziroma upravljavec glavne ceste.

(22)Usmeritve za varstvo kulturne dediščine: na delu območja EUP PI 51 je evidentirana enota kulturne dediščine: Pivka – arheološko območje Kerin, EŠD 4779. Ker gre za izredno pomembno prazgodovinsko naselje je potrebno vse geomehanske raziskave za potrebe načrtovanja izvesti šele po predhodno izvedenih arheoloških raziskavah in po predhodni potrditvi lokacije s strani ZVKDS OE Nova Gorica.

(23)Poleg vseh prej navedenih določil je potrebno upoštevati usmeritve s področja varovanja okolja, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin, obrambo in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, podane s strani nosilcev urejanja prostora s predmetnega področja. 178.k člen (PIP(OPPN) za EUP PI 49, PI 60-del in PI 61)

(1)Za območje EUP PI 49, PI 60-del in PI 61 so opredeljeni prostorski izvedbeni pogoji v obsegu in natančnosti OPPN za EUP PI 49, PI 60-del in PI 61 (v nadalj.: PIP(OPPN)) v obsegu: – območje PIP(OPPN) in opredelitev EUP in PNRP, – opis vplivov in povezav, – načrt gradbenih parcel, – urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve prostorskih ureditev, – pogoji glede gradnje prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture, – etapnost izvedbe prostorske ureditve in dopustna odstopanja, – rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin, obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, – ukrepi zemljiške politike.

(2)Grafični del PIP(OPPN) obsega: – list 15.1: Območje PIP(OPPN) in opredelitev EUP in PNRP, merilo 1:500, – list 15.2: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji, merilo 1:2500, – list 15.3: Načrt GP s tehničnimi elementi za zakoličbo nGP in s prikazom javnega dobra, merilo 1:500, – list 15.4: Koncept načrtovane prostorske ureditve s prikazom višinske ureditve, merilo 1:500, – list 15.5: Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov ter prikazom višinske ureditve, merilo 1:500, – list 15.6: Prikaz ureditev glede poteka omrežij prometne in druge gospodarske javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo ter ureditev, potrebnih za varstvo pred požarom, merilo 1:500.

(3)Priloge PIP(OPPN): – podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve PA: Prikaz stanja prostora (izdelal V prostoru d.o.o., št. proj.: 20/PA-006, marec 2020), Geodetski načrt za območje PIP(OPPN); – strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve PA: IZP projekt Rekonstrukcija Radohovske poti (izdelal Detajl infrastruktura d.o.o., št. proj. 20/09, oktober 2020); – Idejna zasnova za ureditev stanovanjske soseske »RADOHOVSKA« v Pivki (izdelal V prostoru d.o.o., št. proj.: 20/A-015, junij 2021), Idejna zasnova za ureditev stanovanjske soseske »RADOHOVSKA – SEVER« v PIVKI (izdelal AUO V prostoru d.o.o., št. proj.: A-002/21, september 2021), Idejna zasnova za ureditev stanovanjske soseske »RADOHOVSKA – JUG« v PIVKI (izdelal AUO V prostoru d.o.o., št. proj.: A-003/21, september 2021); – Projekt Stanovanjska gradnja Radohova vas v Pivki (izdelal STUDIO UR.A.D. d.o.o., februar 2022).

(4)Območja PIP(OPPN) in opredelitev EUP in PNRP: – območje in opredelitev EUP ter PNRP je prikazano na geodetskem načrtu z združeno vsebino topografskega in katastrskega načrta v grafičnem delu prostorskega akta (v nadalj.: PA), list 15.1: Območje PIP(OPPN) in opredelitev EUP in PNRP, M 1:500; – območje obsega cca 0,5 ha, in sicer zemljišča s parc. št.: 237/1, 237-10-del, 3785/31-del, 239/5-del, 296, 297 in 300, vse k.o. Radohova vas

(2502); – območje je opredeljeno kot EUP PI 49, PI 60-del in PI 61, ki se deli na podenoti PI 61/1 in PI 61/2; – EUP PI 49 je opredeljena s PNRP stanovanjske površine z grafično oznako SS in podrobnejšo namensko rabo prostora območje urbane večstanovanjske pozidave z mirnimi dejavnostmi z grafično oznako SSv; – EUP PI 60-del je opredeljena s PNRP površine cest z grafično oznako PC; – podenota PI 61/1 je opredeljena s PNRP stanovanjske površine z grafično oznako SS in podrobnejšo namensko rabo prostora območje urbane prostostoječe stan. pozidave brez dejavnosti del z grafično oznako SSs; – podenota PI 61/2 je opredeljena s PNRP parki z grafično oznako ZP.

(5)Opis vplivov in povezav: – vplivi in povezave so prikazani v grafičnem delu PA, list 15.2: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji, merilo 1:2500, – območje se nahaja na južnem obrobju občinskega središča – manjšega mesta Pivka na južnih obronkih Habjanovega hriba, na katerem so na vrhu in na severni strani urejene parkovne površine, na njegovi južni strani se nahajajo neurejene travniške in delno z grmičevjem porasle površine neposredno nad zbirno mestno ali krajevno cesto 315291 – Radohovsko potjo; – območje leži v kotanji med Habjanovim hribom in Kerinom, v smeri katerega se zaradi ugodnejše konfiguracije terena tudi bolj odpira, v smeri proti vzhodu se odpira proti Radohovi vasi s povprečnim naklonom 7,5 %; – konfiguracija terena je razgibana in zahtevna zaradi orientiranosti ter naklonov terena večjih od 40 % na severni strani območja; severni del z nadmorsko višino med 563 m n. v. in 582 m n. v. na vrhu obravnavanega območja ter povprečnim naklonom 40 % se strmo vzpenja nad Radohovsko potjo, južni del z nadmorsko višino med 562 m n. v. in 569 m n. v. se s povprečnim naklonom 10 % spusti pod nivo Radohovske poti; – zatečeno stanje Radohovske poti je neustrezno zaradi neustrezne širine, neurejenih površin za pešce in prometnega priključka za gostilno, ki ni urejen v skladu s sodobnimi standardi; – glede na zatečeno orientacijo in konfiguracijo terena se lahko stanovanjski objekti kot nadaljevanje obstoječe pozidave umestijo neposredno ob Radohovski poti v zgolj enem nizu tako, da načrtovane prostorske ureditve ne bodo presegle nadmorske višine zgornjega platoja terena Habjanovega hriba (582 m n. v.) in se površine zgornjega nivoja območja načrtujejo kot parkovne površine z neposrednim dostopom oziroma povezavo med vrhom Habjanovega hriba in Radohovsko potjo; – načrtovane prostorske ureditve v južni polovici območja prav tako ne smejo preseči nadmorske višine zgornjega platoja terena Habjanovega hriba (582 m n. v.), koncept naj upošteva zagotovitev ustrezne orientacije in odmikov objekta glede na višji teren na južni in zahodni strani in nižji na vzhodni strani območja; – gradnja načrtovanih prostorskih ureditev je pogojena z rekonstrukcijo Radohovske poti.

(6)Načrt gradbenih parcel: – območje PIP(OPPN) je razdeljeno na več načrtovanih GP (v nadalj.: načrtovanih nGP); seznam nGP in opredelitev (načrtovanega) javnega dobra je prikazan v spodnji tabeli; – ob izpolnjevanju drugih pogojev tega člena je dopustna še podrobnejša delitev posamičnih nGP npr. za potrebe oblikovanja gradbenih parcel za posamične objekte na nGP P1/1; opremljanja s komunalno opremo, delitve površine za mirujoči promet ipd.; – dopustna so tudi manjša odstopanja od tehničnih elementov za zakoličbo nGP do največ 10 % posamične površine, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov ali prenosa geodetskih podatkov v naravo; – načrtovana parcelacija s tehničnimi elementi za zakoličbo je prikazana v grafičnem delu PA, list 15.3: Načrt GP s tehničnimi elementi za zakoličbo nGP in s prikazom javnega dobra, merilo 1:500; – izvedba načrtovane parcelacije je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja za posamično načrtovano ureditev v kolikor ni v tem členu določeno drugače. Oznaka EUP PEUP Oznaka PPNRP Oznaka nGP Ime načrtovane GP (nGP) Površina v m 2 Opredelitev javnega dobra PI 49 SSv P1/1 nGP več večstanovanjskih stavb S1.1, S1.2 in S1.3 5.137 P1/2 nGP načrtovane TP 37 načrtovano javno dobro PI 60-del PC P2/1 nGP rekonstrukcije mestne zbirne ali krajevne ceste 1065 obstoječe in načrtovano javno dobro P2/2 Obstoječ prometni priključek 224 PI 61/1 SSs P3/1 nGP enostanov. stavbe S3.1 343 / P3/2 nGP enostanov. stavbe S3.2 395 / P3/3 nGP enostanov. stavbe S3.3 395 / P3/4 nGP enostanov. stavbe S3.4 395 / P3/5 nGP enostanov. stavbe S3.5 649 / PI 61/2 ZP P4/1 nGP ureditve parkovnih površin 2262 načrtovano javno dobro P4/2 nGP ureditve parkovnih površin z dopustno ureditvijo dodatnih vsebin 387 /

(7)Načrtovane prostorske ureditve (v nadalj.: NPU): – razvoj območja je načrtovan znotraj ureditvenega območja mesta Pivke s prenovo in spremembo rabe obstoječega območja ob upoštevanju razmeščanja dejavnosti v prostoru na način, da se prepletajo rabe prostora, ki so medsebojno združljive ali ne motijo druga druge in zagotavljanja racionalne rabe prostora z ustreznim razmerjem med grajenimi in zelenimi površinami. – NPU v območju PI 49 s PNRP SSv obsegajo ureditve, potrebne za celovito ureditev območja večstanovanjskih objektov; – NPU v območju PI 60 s PNRP PC obsegajo ureditve, potrebne za rekonstrukcijo obstoječe mestne zbirne ali krajevne ceste in GJI; – NPU v območju PI 61/1 s PNRP SSs obsegajo ureditve, potrebne za celovito ureditev območja niza enostanovanjskih objektov; – NPU v območju PI 61/2 s PNRP ZP obsegajo ureditve, potrebne za razširitev območja parkovnih površin Habjanovega hriba.

(8)Koncept urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih rešitev: – urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve so prikazane v grafičnem delu PA, list 15.4: Koncept načrtovane prostorske ureditve s prikazom višinske ureditve, merilo 1:500; – Radohovska pot se rekonstruira v skladu z načrtovanimi prometnimi ureditvami (cca 5 enostanovanjskih objektov in cca 43 stanovanjskih enot v večstanovanjskih objektih); – južno od Radohovske poti se umesti tri večstanovanjske stolpiče s postavitvijo v obliki črke »U«, tako da skupaj tvorijo »vetrobran« za urejene osrednje zelene površine na zavetrni jugozahodni strani objektov; – severno od Radohovske poti se na nivoju Radohovske poti in brežine, ki se vzpenja nad njo linearno umesti 5 enostanovanjskih objektov v enotno oblikovanem nizu z enostransko dostopnostjo na Radohovsko pot; objekti so medsebojno razmaknjeni cca 5,0 m in s 3,0 m terasastim zamikom objektov od druge etaže naprej stran od Radohovske poti; orientiranost objektov tako omogoča navezovanje notranjih bivalnih površin na zelene površine med objekti s povezavo na zelene površine na strani Habjanovega hriba kot tudi na odprte bivalne površine na južni strani objektov; – severno od Radohovske poti se na nivoju nad brežino na izravnavi na južni strani Habjanovega hriba uredi javne zelene parkovne površine, ki predstavljajo širitev obstoječih parkovnih površin Habjanovega hriba.

(9)Lokacijski pogoji za NPU so opredeljeni v naslednjih točkah tega člena in prikazani v grafičnem delu PA: – list 15.4: Koncept načrtovane prostorske ureditve s prikazom višinske ureditve, merilo 1:500, – list 15.5: Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov ter prikazom višinske ureditve, merilo 1:500, – list 15.6: Prikaz ureditev glede poteka omrežij prometne in druge gospodarske javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo ter ureditev, potrebnih za varstvo pred požarom, merilo 1:500.

(10)V območju PIP(OPPN) so opredeljeni zgolj dopustni osnovni glavni in dopustni drugi glavni objekti v skladu s prostorskimi in gradbenimi predpisi. Glavni objekt je tisti objekt, ki je glavni namen gradnje in ni nujno največji. Pripadajoči objekti se v skladu s prostorskimi in gradbenimi predpisi objektov uporabljajo za namene glavnega objekta in nimajo samostojnega namena in zato njihova dopustnost ni posebej opredeljena. Vsi prej navedeni objekti so dopustni pod skupnim pogojem, da so skladni z rešitvami v območju posameznih nGP ali da predstavljajo smiselno dopolnitev NPU s tem PA, kar se utemelji v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(11)V območju PIP(OPPN) so osnovni glavni objekti v območju: – P1/1: CC-SI 11220 Tri- in več stanovanjske stavbe; – P1/2: CC-SI 22241 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi; – P2: CC-SI 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; – P3/1, P3/2, P3/3, P3/4 in P3/5: CC-SI 11100 Enostanovanjske stavbe; – P3/5 pogojno tudi CC-SI 11210 Dvostanovanjske stavbe; – P4/1 in P4/2: CC-SI 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.

(12)Drugi glavni objekti so: – CC-SI 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; – CC-SI 22121 Daljinski vodovodi; – CC-SI 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode; – CC-SI 22130 Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja; – CC-SI 22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi; – CC-SI 22221 Lokalni vodovodi za pitno in cevovodi za tehnološko vodo; – CC-SI 22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak; – CC-SI 22223 Vodni stolpi in vodnjaki; – CC-SI 22231 Cevovodi za odpadno vodo; – CC-SI 2224 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja; – CC-SI 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; – CC-SI 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje; – CC 24110 Športna igrišča; – CC-SI 3111 Trajno reliefno preoblikovanje terena; – CC-SI 32110 Ekološki otoki; – CC-SI 32120 Urbana oprema.

(13)V območju PIP(OPPN) so: – dopustne gradnje: novogradnje in prizidave objektov, spremembe namembnosti, rekonstrukcije in odstranitve obstoječih objektov ter vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist; – dopustne dejavnosti, ki so skladne z NPU tega PIP(OPPN); – na posamičnih nGP dopustni pomožni (to je enostavni in nezahtevni) objekti ter tehnološka oprema oziroma naprave, ki so v skladu s pogoji tega PIP(OPPN).

(14)V celotnem območju PIP(OPPN): – je dopustna ureditev priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo (v nadalj.: GJI) ter rekonstrukcija in novogradnja posamične GJI; – ureditev brežin in opornih zidov pod pogojem, da predstavljajo enostavne ali nezahtevne objekte; – so dopustni tisti pripadajoči objekti, ki predstavljajo smiselno dopolnitev načrtovanih prostorskih ureditev in izboljšujejo bivalno kvaliteto soseske (npr. ureditev urbane opreme, varovalnih ograj pri premoščanju terena z večjimi višinskimi razlikami, zelenic …).

(15)V območju PIP(OPPN) so opredeljene regulacijske črte: gradbene linije, gradbene meje z oznakami GMs, GMp in GMn in GMop in regulacijske linije z oznakami RLc, RLpt, RLz in RLzb, in sicer: – gradbene linije z oznako GL določajo črto, na katero morajo biti z enim robom – s fasado v

1. etaži postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti; – gradbena meja z oznako GMs določa črto, ki je vse nadzemne etaže načrtovanih stavb ne smejo presegati, z izjemo objektov na nGP P3/1, P3/2, P3/3, P3/4 in P3/5, kjer je določena gradbena linija za
2. etažo objektov; gradbene meje se stavbe lahko dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča pri čemer lahko čez GMs segajo napušči, nadstreški, podesti ipd. in konstrukcijski elementi, ki ne segajo več kot 2,0 m izven fasadne ravnine, atriji v pritličju stavb na nGP P1/1, ki ne segajo več kot 4 m izven fasadne ravnine in tehnološka oprema oziroma naprave, ki pa morajo biti od sosednjih zemljišč odmaknjene najmanj 1,0 m; – gradbena meja GM z oznako GMmp določa črto, ki je površine za mirujoči promet ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča; – regulacijska linija z oznako RLc je črta, ki določa potek osi načrtovanih notranjih dostopnih cest; – regulacijska linija z oznako RLpt je črta, ki opredeljuje območje zelenih površin, kjer je dopustno preoblikovanje reliefnih značilnosti, in sicer znižanje višine terena do 5,00 m; – regulacijska linija z oznako RLz je črta, ki opredeljuje območje zelenih površin, kjer se uredijo zunanje bivalne in vrtne površine z dopustno postavitvijo zgolj enostavnih objektov do 10,0 m 2 in najvišjo višino 3,0 m; – regulacijska linija z oznako RLzb je črta, ki opredeljuje območje zelenih površin, kjer se uredijo osrednje zelene površine, kjer postavitev objektov, ki izpolnjujejo pogoje za stavbe, ni dopustna; – regulacijske črte so prikazane v grafičnem delu na listu 15.5: Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov ter prikazom višinske ureditve, merilo 1:500; – dopustna so tudi manjša odstopanja od tehničnih elementov za zakoličbo regulacijskih črt, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov ali prenosa geodetskih podatkov v naravo.

(16)Skupni funkcionalni pogoji glede dopustne izrabe prostora so določeni z dopustnimi tlorisnimi in/ali višinskimi gabariti ter z dopustno lego objektov, in sicer so: – višinski gabariti stavb določeni s pogoji za posamično nGP; – kote gotovega terena tal, tlorisni gabariti načrtovanih stavb in drugih načrtovanih ureditev opredeljeni v grafičnem delu na listu 15.4: Koncept načrtovane prostorske ureditve s prikazom višinske ureditve, merilo 1:500; – dopustne kote 1. etaže načrtovanih stavb do 0,5 m nad koto terena ob stiku objekta s terenom; – tlorisni in višinski gabariti načrtovanih prometnih ureditev opredeljeni v grafičnem delu na listu 15.6: Prikaz ureditev glede poteka omrežij prometne in druge gospodarske javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo ter ureditev, potrebnih za varstvo pred požarom, merilo 1:500; – tlorisni gabariti načrtovanih omrežij druge gospodarske javne infrastrukture opredeljeni v grafičnem delu na listu 15.6: Prikaz ureditev glede poteka omrežij prometne in druge gospodarske javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo ter ureditev, potrebnih za varstvo pred požarom, merilo 1:500; – je dopustna lega objektov opredeljena z mejami nGP in regulacijskimi črtami, ki so prikazane v grafičnem delu na listu 15.5: Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov ter prikazom višinske ureditve, merilo 1:500.

(17)Dopustni odmik od meje sosednjih zemljišč za stavbe in površine za mirujoči promet brez soglasja soseda je opredeljen z regulacijskimi črtami z oznakami GL, GMs in GMmp.

(18)Drugi dopustni odmiki od meje sosednjih zemljišč brez soglasja soseda so opredeljeni z minimalnim dopustnim odmikom: – 0,0 m za gradbene inženirske objekte, ki predstavljajo komunalno opremo ali drugo GJI, priključke na GJI; – 0,5 m za druge gradbene inženirske objekte – pripadajoče in pomožne objekte, ki niso našteti zgoraj.

(19)Skupni lokacijski pogoji za oblikovanje stavb so: – načrtovani objekti in območja novih ureditev morajo biti oblikovani skladno z arhitektonsko celoto; – stavbe so oblikovane energetsko varčno; enostavno in geometrično čistih oblik; – uporaba svetlečih materialov ni dopustna; dopustna barvna lestvica so nevpadljivi svetli in drugi nevsiljivi barvni odtenki; – barva fasade in materiali morajo biti določeni v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja; – dopustne so ravne strehe, enokapnice in dvokapnice skladno s programskimi zahtevami dejavnosti območja pri čemer morajo biti slemena enokapnic ali dvokapnic vzporedna s smerjo plastnic terena; – oblikovanje pomožnih objektov naj sledi oblikovanju arhitektonske celote.

(20)Oblikovanje zelenih površin: – urejanje zelenih površin mora biti celostno; – za oblikovanje naj se uporablja visoko debelno drevnino in druge členitvene vegetacijske pasove, ki bodo izboljšali strukturo prostora; – pri zasaditvi je treba upoštevati lokalno značilne vrste rastlin in krajinske značilnosti; – oblikovanje osrednjih zelenih površin na nGP P1/1: površine se oblikuje kot večnamensko parkovno ureditev z ureditvijo otroškega igrišča ustrezne velikosti z vsaj tremi različnimi igrali oziroma vsaj eno multifunkcionalno igralo za različna starostna obdobja in ureditvijo območja za srečevanje, druženje, športne in druge prostočasne aktivnosti mladostnikov kot tudi vseh drugih skupin prebivalcev; priporoča se zagotovitev možnosti vrtnarjenja; – oblikovanje parkovnih površin na nGP P4/1: površine se oblikuje kot javno parkovno ureditev, ki predstavlja nadaljevanje urejenih parkovnih površin Habjanovega hriba, zagotavlja se enakovrednost dostopnosti in možnost uporabe za funkcionalno ovirane osebe, prevladujoč delež naravnih prvin, oprema in elementi se uskladijo z oblikovalskim jezikom celote; dopustna je ureditev otroškega igrišča v skrajnem jugovzhodnem delu nGP.

(21)Pri urejanju okolice je dopustna: – gradnja opornih zidov pod pogojem, da predstavljajo enostavne ali nezahtevne objekte in brežin za premostitev višinskih razlik; izjemo predstavlja dopustna gradnja opornega zidu na vzhodni stranici nGP P1/1 do višine 3,5 m; – ureditev ustrezne varovalne ograje na opornih zidovih iz prejšnje alineje zaradi zagotovitve varnosti območja (npr. pred proženjem kamenja …) pri čemer mora biti ograja transparentno oblikovana; – ograditev območja posamezne nGP s transparentno oblikovano ograjo do višine 1,50 m nad terenom.

(22)Opis rešitev ter pogoji za nGP z oznako P1/1, kjer se načrtuje celovito ureditev območja treh večstanovanjskih objektov: – NPU obsegajo: delno preoblikovanje terena za potrebe ureditve območja; novogradnjo treh večstanovanjskih stavb z oznako S1.1, S1.2 in S1.3; ureditev osrednjih zelenih površin v minimalnem obsegu 500 m 2 ; ureditev zahodnega in vzhodnega prometnega priključka z notranjo prometno mrežo, ureditev površin za mirujoči promet v obsegu cca 68 PM, ureditev intervencijske mreže; ureditev lokacije za ravnanje z odpadki z dopustno ureditvijo enotno oblikovane (delno) odprte nadstrešnice ali ograditve objekta, ureditev opornih zidov oziroma brežin za premostitev višinskih razlik, ureditev priključkov na GJI; – višinski gabariti: dopustna višina stavb ne sme presegati 4 etaž oziroma 14,0 m nad načrtovano koto gotovega terena; dopustna višina opornih zidov je 2,0 m z izjemo obstoječih višin opornih zidov in načrtovanega opornega zidu na vzhodni strani nGP, prikazanih v grafičnem delu na listu 15.4: Koncept načrtovane prostorske ureditve s prikazom višinske ureditve, merilo 1:500, katerih dopustna višina je 3,5 m; – lega objektov: je določena z mejami nGP in lego regulacijskih črt; – dopustna odstopanja: dopustna je gradnja stolpičev po posameznih zaključenih fazah ob upoštevanju koncepta urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih rešitev ter meril za lego objektov; dopustna je rekonstrukcija obstoječih opornih zidov.

(23)Opis rešitev ter pogoji za nGP z oznako P1/2, kjer se načrtuje novogradnja trafopostaje za celotno območje PIP(OPPN): – NPU obsegajo: delno preoblikovanje terena za potrebe ureditve območja; novogradnjo trafopostaje v skladu s pogoji upravljavca, vodomernega jaška in zunanjega hidranta; – lega objektov: je določena z mejami nGP.

(24)Opis rešitev ter pogoji za nGP z oznako P2/1 in P2/2, kjer se načrtuje rekonstrukcijo obstoječe mestne zbirne ali krajevne ceste vključno z rekonstrukcijo gospodarske javne infrastrukture: – NPU obsegajo: delno preoblikovanje terena za potrebe ureditve območja; rekonstrukcijo obstoječe mestne zbirne ali krajevne ceste z minimalnim prečnim profilom: bankina 0,5 m + hodnik za pešce 2,0 m + dvosmerno vozišče 6,0 m + bankina 0,5 m = 9,0 m; ureditev dveh skupinskih prometnih priključkov na Radohovsko pot za potrebe priključevanja nGP P1/1; ureditev 5 individualnih prometnih priključkov na Radohovsko pot za potrebe priključevanja nGP P3/1, 3/2, P3/3, P3/4 in P3/5; vzdrževanje obstoječega prometnega priključka; novogradnjo javnega vodovodnega omrežja; novogradnjo javnega NN elektroenergetskega in telekomunikacijskega omrežja; ureditev priključkov na GJI za potrebe posameznih nGP; – dopustna je rekonstrukcija obstoječega prometnega priključka v skladu s predpisi, ki opredeljujejo minimalne tehnične zahteve za umestitev oziroma načrtovanje, projektiranje, gradnjo in vzdrževanje cestnih priključkov na javne ceste; – lega objektov: je določena z mejami nGP.

(25)Opis rešitev ter pogoji za nGP z oznako P3/1, P3/2, P3/3, P3/4 in P3/5, kjer se načrtuje celovito ureditev niza enostanovanjskih objektov vključno z ureditvijo samostojnih prometnih priključkov: – NPU v okviru posamične nGP obsegajo: delno preoblikovanje terena za potrebe ureditve območja; novogradnjo enostanovanjskih stavb z oznako S3.1, S3.2, S3.3, S3.4 in S3.5; ureditev zunanjih utrjenih in zelenih površin; ureditev površin za mirujoči promet, manipulacijskih in intervencijskih površin; ureditev opornih zidov oziroma brežin za premostitev višinskih razlik, ureditev priključkov na GJI; – višinski gabariti: dopustna višina stavb z oznako S3.1, S3.2, S3.3, S3.4 in S3.5 ne sme presegati 3 etaž, in sicer je

1. etaža ločena oblikovana z višino največ 3,0 m nad načrtovano koto terena;
2. in
3. etaža skupaj s streho ne smeta presegati višine največ 11,0 m nad načrtovano koto terena in skupne višine največ 8,0 m; dopustna višina opornih zidov je 2,0 m z izjemo obstoječih višin opornih zidov in načrtovanih opornih zidov, prikazanih v grafičnem delu na listu 15.4: Koncept načrtovane prostorske ureditve s prikazom višinske ureditve, merilo 1:500, katerih dopustna višina je 3,0 m; – lega objektov: je določena z mejami nGP in lego regulacijskih črt.

(26)Opis rešitev ter pogoji za nGP z oznako P4/1, kjer se načrtuje širitev parkovnih površin Habjanovega hriba: – NPU obsegajo: delno preoblikovanje terena za potrebe višinske denivelacije; ureditev parkovnih površin z dopustno ureditvijo otroškega igrišča v skrajnem jugovzhodnem delu nGP; ureditev sprehajalnih poti in urbane opreme; obvezna ja vzpostavitev povezave med Habjanovim hribom in Radohovsko potjo; – višinski gabariti: na zahodni polovici območja se višina terena ohranja, na vzhodni polovici se teren denivelira do 5,0 m ob upoštevanju načrtovanih kot gotovega terena tal nGP P3.4 in P3.5; – lega objektov: je določena z mejami nGP in lego regulacijskih črt.

(27)Opis rešitev ter pogoji za nGP z oznako P4/2, kjer se načrtuje širitev parkovnih površin Habjanovega hriba: – NPU obsegajo: ureditev parkovnih površin z dopustno ureditvijo otroškega igrišča ali drugih ureditev/objektov za potrebe obstoječe gostinske dejavnosti vhodno od območja (npr.: ureditev enot za kratkotrajno namestitev v obliki objektov majhnih gabaritov v obsegu največ nezahtevnih objektov); ureditev sprehajalnih poti in urbane opreme; – višinski gabariti: višina terena se ohranja, dopustno je preoblikovanje do 1,0 m višine; – lega objektov: je določena z mejami nGP.

(28)Zasnova projektnih rešitev prometne cestne infrastrukture: – območje se na javno prometno omrežje navezuje preko obstoječih in načrtovanih prometnih priključkov na obstoječo mestno ali krajevno cesto 315291 – Radohovsko pot; – vse NPU morajo zagotavljati: varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu; opremljenost s prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa; načrtovanje, usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve; da s predlaganim posegom v območje načrtovane kategorizacije lokalne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja lokalnih cest in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa, ter varovanja njenega videza, oziroma moteno redno vzdrževanje lokalnih cest; – načrtovana je rekonstrukcija obstoječe mestne ali krajevne ceste 315291 – Radohovska pot z ureditvijo površin za pešce in javne razsvetljave; – minimalni prečni profil rekonstrukcije obstoječe mestne ali krajevne ceste 315291 – Radohovska pot: bankina 0,5 m + hodnik za pešce 2,0 m + dvosmerno vozišče 6,0 m + bankina 0,5 m = 9,0 m in prečnim nagibom vozišča med 2,5 % in 5 %; – za potrebe priključevanja nGP P1/1 je načrtovana novogradnja dveh skupinskih prometnih priključkov na Radohovsko pot; – za potrebe priključevanja nGP P3/1, 3/2, P3/3, P3/4 in P3/5 je načrtovana novogradnja petih individualnih prometnih priključkov na Radohovsko pot; – obstoječ prometni priključek se vzdržuje, dopustna je njegova rekonstrukcija; – vse zgoraj navedene ureditve se izvaja v skladu s tem členom in predpisi, ki opredeljujejo tehnične zahteve, pogoje in normative, ki se morajo upoštevati pri izdelovanju projektne in tehnične dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo in vzdrževanje cest / cestnih priključkov / prometne signalizacije in prometne opreme na javnih in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet.

(29)Površine za mirujoči promet morajo biti zagotovljene v skladu s kriterijem minimalnega obsega in pogoji, ki izhajajo iz grafičnih usmeritev pri čemer je kriterij za določitev minimalnega obsega površin za mirujoči promet: – 1PM / 1 stanovanje z 1 spalnico (v večstanovanjski stavbah); – 2 PM / 1 stanovanje z 2 ali več spalnicama (v večstanovanjskih stavbah); – 2 PM / 1 enostanovanjski objekt; – 4 PM / 1 dvostanovanjski objekt.

(30)Skupne določbe za gospodarsko javno infrastrukturo: – v obstoječem cestnem telesu poteka javno omrežje za odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih voda, vzporedno z njim pa še kabelska kanalizacija za srednjenapetostno (SN) in nizkonapetostne (NN) elektroenergetske vode; – na ureditvenem območju poteka prosto zračni telekomunikacijski vod; – jugovzhodno od območja poteka magistralno javno vodovodno omrežje, 200 m severozahodno od območja pa javno vodovodno in hidrantno omrežje; – v območje se načrtuje novogradnja javnega vodovodnega in hidrantnega omrežja, novogradnja priključkov na javno omrežje za odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih voda; novogradnja oziroma rekonstrukcija kanalizacije za SN in NN elektroenergetske vode; novogradnja nove trafopostaje v okviru nGP P1/2; novogradnja priključkov na NN elektroenergetske vode; novogradnja telekomunikacijske kabelske kanalizacije.

(31)Opis rešitev za vodooskrbo: – novogradnja oziroma dograditev javnega vodovodnega omrežja se izvede kot vodovod NL DN 100 mm, ki bo zagotavljal požarno varstvo in ustrezno oskrbo s pitno vodo; uredi se nov hidrant na nGP P1/2.

(32)Opis rešitev za odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih voda: – odvajanje padavinskih voda se uredi preko ponikalnic, katerih viški voda se odvajajo na obstoječe javno omrežje padavinske kanalizacije; – pred odvajanjem v kanalizacijo oziroma ponikanjem je potrebno padavinske vode s površin za mirujoči promet očistiti v standardiziranem lovilcu olj; – odvajanje komunalnih odpadnih voda se uredi preko več novih skupinskih priključkov z obveznim priklopom na obstoječe javno omrežje za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.

(33)Opis rešitev za področje elektroenergetske oskrbe: – novo predvidena transformatorska postaja se bo napajala z električno energijo iz razdelilne transformatorske postaje RTPN Pivka 110/20 KV, SN izvod KBV Pivka; – od nove transformatorske postaje do predvidenih objektov je potrebno zgraditi nov NN vod v cevni kanalizaciji.

(34)Opis rešitev za področje oskrbe z drugo energijo: – ogrevanje večstanovanjskih objektov se načrtuje z izvedbo skupne kotlovnice na lesno biomaso (sekanci), ki bo predvidoma urejena v objektu S 1.3; – dopustno je tudi ogrevanje na druge energente skladno z usmeritvami predpisi s področja o učinkoviti rabi energije.

(35)Etapnost izvedbe prostorskih ureditev: – NPU se lahko izvajajo istočasno ali ločeno po posamičnih EUP pri čemer velja spodaj navedena etapnost; v primeru izvedbe NPU v več zaključenih etapah morajo etape gradnje predstavljati funkcionalno zaključene celote; – prvo etapo predstavljajo izvedba NPU v EUP z oznako PI 60 s PNRP PC (nGP P2); – drugo etapo predstavljajo izvedba NPU v EUP z oznako PI 49 s PNRP z oznako SSv in/ali – tretjo etapo predstavljajo NPU v PEUP z oznako PI 61/1 s PNRP z oznako SSs; – četrto etapo predstavljajo NPU v PEUP z oznako PI 61/2 s PNRP ZP, ki je neodvisna od drugih etap, pred izvedbo NPU v PEUP z oznako PI 61/1 s PNRP z oznako SSs je nujna le denivelacija terena na nGP P4/1; – dopustna sočasna izvedba načrtovanih prostorskih ureditev: prve in druge etape; prve in tretje etape (z nivelacijo iz četrte etape); prve, druge in tretje etape, prve, druge, tretje in četrte etape. – v okviru izvedbe tretje etape je pred parcelacijo na nGP P3/1, P3/2, P3/3, P3/4 in P3/5 obvezna pridobitev gradbenega dovoljenja za zunanjo ureditev in izvedba preoblikovanja terena.

(36)Dopustno je odstopanje od tlorisnih in višinskih gabaritov stavb in drugih objektov, in sicer: – ±0,50 m od načrtovanih kot gotovega terena za nGP P1/1; – ±0,25 m od načrtovanih kot gotovega terena za nGP P3/1, P3/2, P3/3, P3/4 in P3/5; – odstopanje od tlorisnih gabaritov načrtovanih stavb in drugih načrtovanih ureditev v okviru omejitev opredeljenih z regulacijskimi črtami; – odstopanje navzdol ni omejeno pri tlorisnih in višinskih gabaritih stavb; – se inštalacijskih in tehnoloških naprav ter opreme (npr.: dimniki, inštalacijski jaški, jaški dvigal ipd.) ne šteje v dimenzije višinskih gabaritov.

(37)Dopustna je tudi druga ureditev prometnega, vodovodnega, kanalizacijskega in elektroenergetskega omrežja, naprav in objektov kot je določena v grafičnih prikazih pod pogojem, da: – bodo pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše iz tehničnega ali okolje varstvenega vidika, pri čemer pa se z njimi ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere; – ta odstopanja niso v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

(38)Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin, obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom: – zaradi občutljivega kraškega terena je potrebno zagotoviti vse ukrepe med gradnjo in obratovanjem za varovanje tal ter površinskih in podzemnih voda pred onesnaženjem, zlasti z nevarnimi snovmi, zaradi zagotavljanja skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode, v zadostnih količinah in s tem varovanja zdravja ljudi; – pogoji za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter ureditev površin parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev so opredeljeni v prejšnjih točkah tega člena; – v času gradnje morajo biti zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev; vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v naravno okolje; – po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene začasne objekte in ureditve in vse ostanke deponiji; vse z gradnjo prizadete površine je treba obnoviti v prvotno stanje oziroma jih ustrezno urediti; – območje je glede na opredelitev PNRP v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18, 59/19) uvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom; gradnjo objektov in njihovo uporabo je potrebno izvesti tako, da uporabniki ne bodo izpostavljeni presežnim mejnim vrednostim kazalcev hrupa glede na veljavne predpise s področja varstva pred hrupom; – pri osvetljevanju objektov in odprtih površin se upošteva ukrepe za zmanjševanje emisij svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja; dopustna je zgolj vgradnja takšnih svetilk zunanje razsvetljave, ki imajo snop svetlobe usmerjen izključno na talno površino; – upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti, in sicer vršni pospešek tal PGA 0,225 (g); tehnične rešitve gradnje oziroma prostorske ureditve je potrebno prilagoditi tem lastnostim; – upoštevati je potrebno požarno ogroženost okolja in možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno predvideti način gradnje; obvezno je izvajanje ukrepov za preprečitev emisij snovi v tla (predvsem pred raztresanjem oziroma razlivanjem gradbenih materialov), ki jih določajo veljavni področni predpisi predvsem s področja ravnanja z gradbenimi odpadki in področja varovanja tal in podtalnice; – v območju so upoštevani ukrepi varstva pred požarom; zasnova varstva pred požarom za izvedbo NPU mora upoštevati protipožarne zahteve za varnostne ukrepe, ki so predpisani s področno zakonodajo; – požarna zaščita NPU predvidena z ustreznimi odmiki od meje nGP in med objekti ter potrebnimi protipožarnimi ločitvami z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte; zagotovitvijo virov vode za gašenje z načrtovano nadgradnjo obstoječega hidrantnega omrežja z zagotovljenimi količinami potrebne požarne vode; zagotovitvijo neoviranega in varnega dovoza, dostopa ter ureditvijo delovnih površin za intervencijska vozila; – pogoji za ureditev intervencijskih poti in površin: dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil do NPU so prikazani v grafičnem delu na listu 15.6: Prikaz ureditev glede poteka omrežij prometne in druge gospodarske javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo ter ureditev, potrebnih za varstvo pred požarom, merilo 1:500; v vsaki etapi izvedbe je potrebno zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil; – stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov; pogoje za varen umik ljudi in premoženja iz objektov se zagotavlja z zadostnim številom ustrezno razmeščenih izhodov, ki vodijo do evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti.

(39)Ukrepi zemljiške politike: na območju PIP(OPPN) so na območju nGP z oznako P2/1 in P4/1 dopustni ukrepi zemljiške politike v skladu z veljavnimi predpisi. 178.l člen (PIP(OPPN) za EUP NE 16)

(1)Za območje EUP NE 16 so opredeljeni prostorski izvedbeni pogoji v obsegu in natančnosti OPPN za EUP NE 16 (v nadaljevanju PIP(OPPN)) v obsegu: – območje PIP(OPPN) in opredelitev EUP in PNRP, – opis vplivov in povezav, – načrt gradbenih parcel, – urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve prostorskih ureditev, – pogoji glede gradnje prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture, – etapnost izvedbe prostorske ureditve in dopustna odstopanja, – rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin, obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, – ukrepi zemljiške politike.

(2)Grafični del PIP(OPPN): – list 16.1: Območje PIP(OPPN) in opredelitev EUP in PNRP, merilo 1:500, – list 16.2: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji, merilo 1:2.000, – list 16.3: Načrt GP s tehničnimi elementi za zakoličbo nGP in prikazom javnega dobra, merilo 1:500, – list 16.4: Koncept načrtovane prostorske ureditve s prikazom višinske ureditve, merilo 1:500, – list 16.5: Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo, merilo 1:500, – list 16.6: Prikaz ureditev glede poteka omrežij prometne in druge gospodarske javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo ter ureditev, potrebnih za varstvo pred požarom, merilo 1:500.

(3)Priloge PIP(OPPN): – podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve PA: Prikaz stanja prostora (izdelal V prostoru d.o.o., št. proj.: 20/PA-006, marec 2020), geodetski načrt za območje PIP(OPPN), ki ga je v aprilu 2021 izdelalo podjetje KARBIČ podjetje za geodetske storitve in grafično oblikovanje d.o.o.; – strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve PA: Idejna zasnova za ureditev soseske oskrbovanih stanovanj Neverke (NE 16) (izdelal AUO V prostoru d.o.o., št. proj.: PA-002/21, december 2021), Rekonstrukcija in sprememba namembnosti poslovnega objekta v nastanitveni objekt, Neverke 30 (IDZ) (izdelal VELB Irena Žitko Jakovina s.p., št. proj.: A 049/07, maj 2008).

(4)Območje PIP(OPPN) in opredelitve EUP in PNRP: – območje in opredelitev EUP ter PNRP je prikazano na geodetskem načrtu z združeno vsebino topografskega in katastrskega načrta v grafičnem delu prostorskega akta (v nadalj.: PA), list 16.1: Območje PIP(OPPN) in opredelitev EUP in PNRP, M 1:500; – območje obsega približno 0,39 ha, in sicer zemljišča s parc. št.: 3182-del, 3223/5, 3223/6, 3223/8, 3223/9-del, 3223/15, 3223/18 in 3923/6-del, vse k.o. Stara Sušica

(2496); – območje je opredeljeno kot EUP NE 16; – EUP NE 16 je opredeljena s PNRP osrednja območja centralnih dejavnosti z grafično oznako CU.

(5)Opis vplivov in povezav: – vplivi in povezave so prikazani v grafičnem delu PA, list 16.2: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:2.000; – območje se nahaja v naselju Neverke med industrijsko obrtno cono Neverke (severno od območja) in naseljem Neverke (južno od območja) ob lokalni cesti LC 315021 Neverke–Doljna Košana; – območje se nahaja v gričevnati krajini Košanske doline; poleg poseljenih površin s severne in južne strani, območje z vzhodne in zahodne strani obdaja odprta krajina, kjer se mozaično prepletajo gozdne in travniške površine; – z območja se odpirajo kvalitetni pogledi proti vzhodu, jugu in zahodu; – na lokaciji se teren vzpenja predvsem v smeri proti zahodu; nadmorske višine se gibljejo med 442 in 446 m; – na območju se nahajata dve stavbi, ki sta nekoč služili potrebam podjetja Pivka perutninarstvo d.d., večja (severna) kot upravna stavba. Kot izhaja iz posnetka obstoječega stanja, ki je bil izdelan za IDZ Rekonstrukcija in sprememba namembnosti poslovnega objekta v nastanitveni objekt, Neverke 30, je bila konstrukcija (razen strešna) upravne stavbe v letu 2008 relativno dobro ohranjena. Obodni del območja, z izjemo severnega robu, zamejuje polna betonska (varovalna) ograja (delno oporni zid) okvirne višine do 2 m ali več. Za premostitev višinske razlike v terenu se oporni zid, okvirne višine do 1,5 m, nahaja tudi v osrednjem delu območja. Na delu zahodnega roba območja poteka dostop do travniških in gozdnih površin. – glede na obstoječe stanje se obstoječo upravno stavbo v severnem delu območja rekonstruira, obstoječo stavbo v južnem delu pa poruši; – s konceptom načrtovanja prostorske ureditve se zagotavlja prehodno območje do območja gospodarske cone na severu.

(6)Načrt gradbenih parcel: – načrtovana parcelacija s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov je prikazana v grafičnem delu PA, list 16.3: Načrt GP s tehničnimi elementi za zakoličbo nGP in s prikazom javnega dobra, M 1:500; – območje PIP(OPPN) je razdeljeno na več načrtovanih GP (v nadaljevanju: nGP); seznam nGP in opredelitev (načrtovanega) javnega dobra sta prikazana v spodnji tabeli; – ob izpolnjevanju drugih pogojev tega člena je dopustna še podrobnejša delitev posamičnih nGP npr. za potrebe opremljanja s komunalno opremo. Oznaka nGP Ime nGP Površina v m 2 Opredelitev javnega dobra P1 nGP več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji S1 – S4 2170 / P2 nGP notranje dostopne ceste »a« 591 del nGP je javno dobro, za katerega se načrtuje ukinitev P3 nGP površin za mirujoči promet 538 del nGP je javno dobro, za katerega se načrtuje ukinitev P4 nGP površin za mirujoči promet 367 / P5 nGP površin za mirujoči promet 154 P6 nGP zelenih površin 108 /

(7)Načrtovane prostorske ureditve (v nadaljevanju: NPU): – razvoj območja je načrtovan znotraj ureditvenega območja naselja Neverke (ki se skupaj z naseljem Dolnja Košana razvija kot pomembnejše lokalno središče) s prenovo in spremembo rabe obstoječega razvrednotenega območja ob upoštevanju, da se dejavnosti v prostoru razmeščajo tako, da se prepletajo rabe prostora, ki so medsebojno združljive ali ne motijo druga druge in, da se z racionalno rabo prostora zagotavljanja ustrezno razmerje med grajenimi in zelenimi površinami; – NPU obsegajo ureditve potrebne za celovito ureditev soseske oskrbovanih stanovanj in spremljajočih dejavnosti.

(8)Koncept urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih rešitev: – urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve so prikazane v grafičnem delu PA, list 16.4: Koncept načrtovane prostorske ureditve s prikazom višinske ureditve, M 1:500; – obstoječo upravno stavbo v severnem delu območja se rekonstruira in spremeni namembnost; v južnem delu se obstoječo stavbo poruši in umesti manjše novogradnje (naraščanje volumnov stavb od juga proti severu – zagotavljanje čim boljše osončenosti); – za prometno dostopanje do območja se načrtuje ureditev dvoje prometnih priključkov na lokalno cesto LC 315021 Neverke – Dolnja Košana; – ureditev pretežnega dela mirujočih površin se načrtuje v severnem delu območja; z njihovo umestitvijo se hkrati zagotovi odmik (prehodno območje) od območja gospodarske cone na severu; – z razmestitvijo stavb in drugih ureditev kot so oporni zidovi za premoščanje višinskih razlik se zagotovi tlakovane odprte površine – trški prostor / dvorišče, ki so pomembna točka srečevanja ljudi; – obstoječo betonsko ograjo (oporni zid), ki poteka po obodu območja, se poruši.

(9)Lokacijski pogoji za NPU so opredeljeni v naslednjih točkah tega člena in prikazani v grafičnem delu PA: – list 16.4: Koncept načrtovane prostorske ureditve s prikazom višinske ureditve, M 1:500; – list 16.5: Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo, M 1:500; – list 16.6: Prikaz ureditev glede poteka omrežij prometne in druge gospodarske javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo ter ureditev, potrebnih za varstvo pred požarom, M 1:500.

(10)V območju PIP(OPPN) so opredeljeni zgolj dopustni osnovni glavni in dopustni drugi glavni objekti v skladu s prostorskimi in gradbenimi predpisi. Glavni objekt je tisti objekt, ki je glavni namen gradnje in ni nujno največji. Pripadajoči objekti se, v skladu s prostorskimi in gradbenimi predpisi, uporabljajo za namene glavnega objekta in nimajo samostojnega namena, zato njihova dopustnost ni posebej opredeljena. Vsi prej navedeni objekti so dopustni pod skupnim pogojem, da so skladni z rešitvami v območju posameznih nGP ali da predstavljajo smiselno dopolnitev NPU s tem PA, kar se utemelji v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(11)Osnovni glavni objekti v območju so: CC-SI: 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji.

(12)V stavbi S1 so, pod pogojem, da se pretežno namenjene potrebam oskrbovanih stanovanj, dopustni tudi: – CC-SI: 12301 Trgovske stavbe: samo lekarne in specializirane prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki; – CC-SI: 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo univerza za tretje življenjsko obdobje, neinstuticionalno izobraževanje ipd.; – CC-SI: 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo dispanzerji, ambulante, zdravstvene posvetovalnice, kombinirane storitve nastanitve, nege in zdravstvene oskrbe ipd.; – CC-SI 12650 Stavbe za šport.

(13)Drugi glavni objekti so: – CC-SI 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, – CC-SI 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, – CC-SI 24110 Športna igrišča, – CC-SI 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: javni vrtovi in parki, trgi, ki niso deli javne ceste, – CC-SI 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: ograje, oporni zidovi, – CC-SI 3111 Trajno reliefno preoblikovanje terena, – CC-SI 32120 Urbana oprema.

(14)V območju PIP(OPPN) so: – dopustne gradnje: novogradnje in prizidave objektov, spremembe namembnosti, rekonstrukcije, odstranitve obstoječih objektov, vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist; – dopustne dejavnosti, ki so skladne z NPU tega PIP(OPPN); – na posamičnih nGP dopustni pomožni (to je enostavni in nezahtevni) objekti ter tehnološka oprema oziroma naprave, ki so v skladu s pogoji tega PIP(OPPN).

(15)V celotnem območju PIP(OPPN): – je dopustna ureditev priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljevanju: GJI) ter rekonstrukcija in novogradnja posamične GJI; – so dopustni tisti pripadajoči objekti, ki predstavljajo smiselno dopolnitev načrtovanih prostorskih ureditev in izboljšujejo bivalno kvaliteto soseske (npr. ureditev odprtih površin, urbane opreme, opornih zidov, varovalnih ograj pri premoščanju terena, klančin za premoščanje nivojskih razlik terena za osebe na invalidskem vozičku (v nadaljevanju: klančine) …).

(16)V območju PIP(OPPN) so opredeljene regulacijske črte: gradbene linije, gradbene meje z oznakami GMs in GMmp ter osi prehodnosti prostora kot sledi: – gradbene linije z oznako GL določajo črto, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljene stavbe, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti; čez GL lahko segajo napušči, venci in deli stavbnega pohištva, ki ne segajo več kot 0,3 m izven fasadne ravnine ter klančine; deli fasade objektov so lahko delno odmaknjeni od GL v notranjost zemljišča, vendar ne več kot 25 % celotne dolžine fasade; – gradbene meje z oznako GMs določajo črto, ki je načrtovane stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča; čez GMs lahko segajo napušči, venci in deli stavbnega pohištva, ki ne segajo več kot 0,3 m izven fasadne ravnine ter stopnice, klančine in tehnološka oprema oziroma naprave; izven GMs se lahko na gradbeni parceli P1 na tlakovanih odprtih površinah postavi tudi nadstrešek, namenjen druženju ljudi, vendar ne na os prehodnosti prostora, ki mora ostati prosta za intervencijsko pot; – gradbene meje z oznako GMmp določajo črto, ki je površine za mirujoči promet ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča; – os prehodnosti prostora je črta, ki določa smer prehoda zazidalnega kareja ter intervencijsko pot.

(17)Z rekonstrukcijo in spremembo namembnosti stavbe S1 se lahko spreminjajo tehnične značilnosti obstoječe stavbe, pri čemer se delno ali v celoti spreminjajo njeni konstrukcijski elementi, zmogljivost, namembnost ali izvedejo druge njene izboljšave, vendar se gabariti stavbe ne povečajo, lahko pa se zmanjšajo (dopustna je tudi nadomestna gradnja na mestu prej odstranjene stavbe); povečanje gabaritov je mogoče le zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev. Izven fasadnih ravnin rekonstruirane stavbe (oziroma nadomestne gradnje) se lahko na gradbeni parceli P1 izvedejo stopnice in klančine pred vhodi, ki se jih lahko nadkrije z nadstreški, vendar ne na osi prehodnosti prostora, ki mora ostati prosta za intervencijsko pot.

(18)Skupni funkcionalni pogoji glede dopustne izrabe prostora so določeni z dopustnimi tlorisnimi in/ali višinskimi gabariti ter z dopustno lego objektov, in sicer so: – višinski gabariti določeni s pogoji za posamično nGP; – kote gotovega terena, kote pritličij, maksimalne višine stavb, tlorisni gabariti načrtovanih stavb in drugih načrtovanih ureditev opredeljeni v grafičnem delu na listu 16.4: Koncept načrtovane prostorske ureditve s prikazom višinske ureditve, M 1:500; – tlorisni in višinski gabariti načrtovanih prometnih ureditev opredeljeni v grafičnem delu na listih 16.4: Koncept načrtovane prostorske ureditve s prikazom višinske ureditve, M 1:500 in 16.6: Prikaz ureditev glede poteka omrežij prometne in druge gospodarske javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo ter ureditev, potrebnih za varstvo pred požarom, M 1:500; – okvirni tlorisni gabariti odprtih tlakovanih površin opredeljeni v grafičnem delu na listih 16.4: Koncept načrtovane prostorske ureditve s prikazom višinske ureditve, M 1:500; – tlorisni gabariti načrtovanih omrežij druge gospodarske javne infrastrukture opredeljeni v grafičnem delu na listu 16.6: Prikaz ureditev glede poteka omrežij prometne in druge gospodarske javne infrastrukture in priključevanja objektov nanjo ter ureditev, potrebnih za varstvo pred požarom, M 1:500; – je dopustna lega objektov opredeljena z mejami nGP in regulacijskimi črtami, ki so prikazane v grafičnem delu na listu 16.5: Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov, M 1:500.

(19)Dopustni odmik od meje sosednjih zemljišč za stavbe in površine za mirujoči promet brez soglasja soseda je opredeljen z regulacijskimi črtami z oznakami GL, GMs in GMmp.

(20)Drugi dopustni odmiki od meje sosednjih zemljišč brez soglasja soseda so opredeljeni z minimalnim dopustnim odmikom: – 0,0 m za gradbene inženirske objekte, ki predstavljajo komunalno opremo ali drugo GJI, priključke na GJI; – 0,0 m za ograje in oporne zidove; – 0,5 m za druge gradbene inženirske objekte – pripadajoče in pomožne objekte, ki niso našteti zgoraj.

(21)Skupni lokacijski pogoji za oblikovanje stavb so: – načrtovani objekti in območja novih ureditev morajo biti oblikovani skladno z arhitektonsko celoto; – stavbe so oblikovane energetsko varčno, enostavno in geometrično čistih oblik; – vhode v stavbe (razen za dostavo ipd.) je treba načrtovati s trškega prostora oziroma odprtih tlakovanih površin; – uporaba svetlečih materialov ni dopustna; dopustna barvna lestvica so nevpadljivi svetli in drugi nevsiljivi barvni odtenki; – barva fasade in materiali morajo biti določeni v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja; – dopustne so ravne strehe (pri stavbah S2–S4) in dvokapnice skladno s programskimi zahtevami dejavnosti območja, pri čemer morajo biti slemena dvokapnic načrtovana v smeri S-J; – za osvetlitev mansard (tudi pri stavbi S1) se lahko izvedejo strešna okna in/ali frčade; – pritlični del stavbe S1 (rekonstrukcija) ima lahko ravno streho, ki je lahko pohodna (terasa) in prekrita (način prekritja se določi v projektni dokumentaciji); – oblikovanje pomožnih objektov naj sledi oblikovanju arhitektonske celote.

(22)Oblikovanje odprtih tlakovanih in zelenih površin: – urejanje odprtih tlakovanih in zelenih površin mora biti celostno; – umestitev stavb je zasnovana na način, da se z njimi zamejijo odprte tlakovane površine v obliki trškega prostora, ki se nadaljujejo proti severu vzdolž stavbe S1 (rekonstrukcija); odprte tlakovane površine naj se poudari z zasaditvijo dvoje večjih drevesi; – vse ostale proste površine je treba urediti kot zelenice; – zasaditve naj se načrtujejo predvsem z lokalno značilnimi rastlinami.

(23)Pri urejanju okolice je dopustna: – gradnja opornih zidov in brežin za premostitev višinskih razlik; – gradnja klančin; – ureditev ustrezne varovalne ograje na opornih zidovih in klančinah zaradi zagotovitve varnosti, pri čemer mora biti ograja transparentno oblikovana; – ograditev soseske s transparentno oblikovano ograjo do višine 1,50 m nad terenom.

(24)Opis rešitev ter pogoji za nGP z oznako P1, kjer se načrtuje več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji S1–S4 – NPU obsegajo: rušitev obstoječe stavbe v južnem delu, dela obstoječe varovalne ograje/opornega zidu vzdolž lokalne ceste in dela opornega zidu na lokaciji načrtovane stavbe S3; delno preoblikovanje terena za potrebe ureditve območja; rekonstrukcijo in spremembo namembnosti obstoječe stavbe S1 ter novogradnjo treh manjših stavb S2–S4; ureditev tlakovanih odprtih površin in dela notranje dostopne ceste »b«; ureditev brežin za premostitev višinskih razlik, ureditev priključkov na GJI; – višinski gabariti: z rekonstrukcijo stavbe S1 se ohranja obstoječi višinski gabarit, višina stavbe pa ne sme presegati obstoječe višine oziroma višine določene v grafičnem delu; višinski gabarit stavb S2–S4 je pritličen z možnostjo ureditve mansarde; – prikaz umestitve klančine pred vhodom v stavbo S1 v grafičnem delu ni obvezujoč; – po potrebi se obnovi del opornega zidu na severovzhodni strani nGP; – dopustna odstopanja: znotraj gradbenih linij GL in gradbenih mej GMs stavb S2–S4 je dopustna tudi drugačna zasnova tlorisnih gabaritov z več ali manj stavbami; – lega objektov: je določena z mejami nGP in lego regulacijskih črt.

(25)Opis rešitev ter pogoji za nGP z oznako P2, kjer se načrtuje novogradnja notranje dostopne ceste »a«: – NPU obsegajo: rušitev dela obstoječe varovalne ograje / opornega zidu; delno preoblikovanje terena za potrebe ureditve dostopne ceste (deloma tudi na zemljiščih zahodno od EUP NE 16); novogradnjo notranje dostopne ceste »a«, vključno z ureditvijo prometnega priključka na lokalno cesto LC 315021 Neverke–Dolnja Košana; ureditev priključka za notranjo dostopno cesto »b«, ureditev ostale GJI; – vertikalni potek prometnega priključka na lokalno cesto se višinsko prilagodi lokalni cesti; – v primeru, da za preoblikovanje terena na zemljiščih zahodno od EUP NE 16 ni možno doseči dogovora z lastniki zemljišč, se lahko vzdolž ceste na zahodni strani po potrebi zgradi oporni zid; – lega objektov: je določena z mejami nGP.

(26)Opis rešitev ter pogoji za nGP z oznako P3, kjer se načrtuje novogradnja površin za mirujoči promet: – NPU obsegajo: rušitev dela obstoječe varovalne ograje/opornega zidu; delno preoblikovanje terena za potrebe ureditve površin za mirujoči promet (deloma tudi na zemljiščih zahodno od EUP NE 16); ureditev površin za mirujoči promet, ki vključujejo nadaljevanje notranje dostopne ceste »a« do tlakovanih odprtih površin, ureditev ostale GJI; – v nGP se uredi do 15 parkirnih mest; – po potrebi se obnovi del opornega zidu na vzhodni strani nGP; – v primeru, da za preoblikovanje terena na zemljiščih zahodno od EUP NE 16 ni možno doseči dogovora z lastniki zemljišč, se lahko vzdolž roba površin za mirujoči promet po potrebi zgradi oporni zid; – lega objektov: je določena z mejami nGP in lego regulacijskih črt.

(27)Opis rešitev ter pogoji za nGP z oznako P4, kjer se načrtuje novogradnja površin za mirujoči promet: – NPU obsegajo: rušitev dela obstoječe varovalne ograje/opornega zidu vzdolž lokal