Odlok o Izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Občine Prebold,

Na podlagi

člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) in
člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 52/13) je Občinski svet Občine Prebold na
redni seji dne
2022 sprejel O D L O K o Izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Občine Prebold I. UVODNE DOLOČBE
člen (predmet odloka) S tem odlokom se sprejme Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta Občine Prebold (v nadaljevanju ID OPN).
člen (sestavni deli in priloge ID OPN)

(1)ID OPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.

(2)Tekstualni del ID OPN vsebuje naslednja poglavja: I. UVODNE DOLOČBE II. IZVEDBENI DEL

Enote urejanja prostora
Namenska rabe prostora
Prostorski izvedbeni pogoji 3.
Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 3.
Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov 3.
Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo 3.
Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 3.
Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb 3.
Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov 4.
Ravninski del 4.
Hriboviti del
Posebne določbe 5.
Ravninski del 5.
Hriboviti del III. PREHODNE DOLOČBE IV. KONČNE DOLOČBE

(3)Grafični del ID OPN vsebuje naslednje grafične prikaze:

Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste,
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:50000,
Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev v merilu 1:5000,
Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaze javne gospodarske infrastrukture v merilu 1:
člen (uporabljeni izrazi)

(1)Delež zelenih površin je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji (ali območja, ki se ureja z OPPN). Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine, na katerih je možno zasaditi avtohtono debelno vegetacijo in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju ali skupni rabi prebivalcev objekta, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (dostopi, dovozi, parkirna mesta, prostori za ekološke otoke). V okviru minimalnega deleža zelenih površin pri pretežno stanovanjskih objektih je potrebno zagotoviti najmanj 50 % površin na raščenem terenu in največ 50 % tlakovanih površin, ki ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine. Tlakovanih površin je lahko izjemoma tudi več, če gre za ureditev trga ali večnamenske ploščadi, vendar ne več kot 70 %. Faktor zazidanosti zemljišča namenjenega za gradnjo je razmerje med zazidano površino vseh stavb in celotno površino gradbene parcele. Pri tem je zazidana površina vseh stavb vsota tlorisnih projekcij zunanjih dimenzij največjih etaž stavb nad in pod terenom. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom se ne upoštevajo balkoni, napušči in nadstreški.

(2)Frčada je okno, ki izstopa iz površine strehe. Klasična frčada je podaljšek fasadnega zidu v površino strehe, ostali obodni zidovi so pravokotni na fasadni zid. Streha frčade ima sleme pravokotno na fasadni zid, krita je z dvokapnico enakega naklona in kritine kot osnovna streha. Pultna frčada je frčada z zidcem ob straneh in enokapno streho. Trikotna frčada je frčada brez zidca ob straneh in ima dvokapno streho, praviloma v naklonu strešine osnovnega objekta.

(3)Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla najmanj 18–20 cm na višini 1 m od tal po saditvi in z višino spodnjega dela krošnje najmanj 2,5 m nad tlemi.

(4)Gradbena linija je črta, na katero morajo biti delno ali v celoti s fasado postavljene stavbe, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.

(5)Gradbena meja je črta, katere stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost.

(6)Gradbena parcela stavbe je zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi te stavbe.

(7)Grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se z ravnimi črtami povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije (štejejo se zahtevni in manj zahtevni objekti) oziroma njihovih gradbenih parcel (če so določene), in sicer ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne.

(8)Objekt je stavba, gradbeni inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, narejen z gradbenimi, zaključnimi gradbenimi ali inštalacijskimi deli, sestavljen iz gradbenih proizvodov, proizvodov ali naravnih materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inštalacijami in napravami v objektu, ki so namenjene delovanju objekta.

(9)Odmik od parcelnih meja ali med posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih konstrukcijskih elementov stavbe ali objekta (upošteva se tlorisna projekcija).

(10)Pomožni objekti (stavbe) so spremljajoči objekti k osnovnim objektom (stavbam) in so namenjeni njihovemu delovanju. V prostor se jih praviloma umešča po osnovnih objektih oziroma dejavnostih ali sočasno z njimi.

(11)Poseg v prostor pomeni izvedbo del za gradnjo objekta ter druga dela, ki posegajo v fizične strukture na zemeljskem površju in pod njim ter trajno spreminjajo podobo ali rabo prostora.

(12)Pritličje je etaža, ki je namenjena glavnemu dostopu na nivoju ali blizu nivoja terena.

(13)Sestavljen tloris je tloris, pri katerem so na osnovni tloris dodani ali odvzeti volumni (npr. tloris v obliki črk L ali U).

(14)Cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča.

(15)Gozdni prostor je gozd oziroma gozdno zemljišče in negozdno zemljišče, ekološko oziroma funkcionalno povezano z gozdom, ki skupaj z njim zagotavlja uresničevanje funkcij gozda.

(16)Uporabljeni izrazi, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov. II. IZVEDBENI DEL 1. Enote urejanja prostora 4. člen (enote urejanja prostora)

(1)Območje občine se deli na dve makroobmočji: Ravninski in Hriboviti del. Nadalje je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP), le-te pa se ponekod delijo še na manjša območja (v nadaljevanju: podEUP). Posamezna EUP oziroma podEUP je zaključeno območje, za katero so določeni namenska raba, prostorski izvedbeni pogoji in obveznost izdelave OPPN.

(2)Preglednica 1 : Prikaz členitve občine na EUP in podEUP 1 – oznaka enote urejanja prostora (EUP); 2 – oznaka manjšega območja znotraj enote urejanja prostora (podEUP); 3 – podrobnejša namenska raba prostora (

in
člen odloka); 4 – obveznost izdelave državnega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta: OPPN – veljavni občinski podrobni prostorski načrt, OPPN* – predvideni občinski podrobni prostorski načrti, DPN – veljavni državni prostorski načrt; 5 – oznaka urbanističnega tipa (
člen odloka); 6 – oznaka stavbnih tipov (
člen odloka); 7 – maksimalni faktor zazidanosti oziroma (pri EUP in podEUP z namensko rabo SP) maksimalna zazidana površina (
člen odloka); 8 – minimalni delež zelenih površin v % (
člen odloka); 9 – maksimalna etažnost oziroma višina stavb (
člen odloka): (K) – klet, P – pritličje, 1 – število etaž nad pritličjem, M – mansarda, VP – visoko pritličje, ST – maksimalna etažnost je določena s stavbnimi tipi; 10 – navedba člena, v katerem so za EUP oziroma podEUP podane usmeritve za izdelavo OPPN ali posebne določbe; / – vrednost kazalca za EUP oziroma pod EUP ni relevantna oziroma ni posebej omejena z določilom v tej preglednici 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 NIŽINSKI DEL Dolenja vas DO1 / CU / U2 A1, A4 0,4 30 % ST
člen DO2 / CU / U2 A1, A4 0,4 30 % ST
člen DO3 / CDp / U3 A6, A7 0,4 30 % 11 m / DO4 / CU / U2 A1, A4 0,4 30 % ST
člen DO5 / C OPPN* / / / / /
člen DO6 / SK / U2 A1, A4 0,4 30 % ST / DO7 / SK / U2 A1, A4 0,4 30 % ST / DO8 / SS / U4 A2 0,35 35 % ST / DO9 / SS / U5 A2 0,35 35 % ST / DO10 / SS / U5 A2 0,35 35 % ST / DO11 / SS / U3 / 0,4 30 % (K) + P (VP) + M
člen DO12 / SS / U3 A5 0,3 20 % (K) + P + 3
člen DO13 / CDd / U3 A6, A4 0,4 30 % (K) + P + 1 + M
člen DO14 / ZS / U6 A6 0,1 / ST
člen DO15 DO15/1 BT / U6 A2 0,30 / ST
člen DO15/2 U4 0,30 / ST
člen DO16 / CDp / U3 A6, A7 0,4 30 % (K) + P + 1 + M
člen DO17 / PC / / / / / / / DO18 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / DO19 / SK / U5 A2, A4 0,35 30 % ST / DO20 / CDp / U5 A2, A6, A7 0,4 30 % 11 m
člen DO21 DO21/1 PC / / / / / /
člen DO21/2 VC DO22 / PC / / / / / / / DO23 / K1 / / / / / /
člen in
člen Kaplja vas KA1 / SK / U1 A1, A4 0,45 20 % ST / KA2 / SS / U3 A2 0,35 35 % ST / KA3 / SK / U2 A1, A4 0,4 30 % ST / KA4 / SS / U3 A2 0,35 35 % ST / KA5 / PC / / / / / / / KA6 / ZS / U6 A6 0,1 / (K) + P / KA7 / PL / / / / / /
člen KA8 / PL / U3 A6, A7 0,4 10 % 11 m
člen KA9 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / KA10 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / KA11 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / KA12 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / Latkova vas LA1 / SK / U1 A2, A4 0,45 20 % ST / LA2 / SS / U3 A2 0,35 35 % ST / LA3 / SS / U5 A2 0,35 35 % ST / LA4 / SS / U3 A2 0,35 35 % ST
člen LA5 / SS / U3 A2 0,35 35 % ST / LA6 / SK / U2 A2, A4 0,4 30 % ST / LA7 / SK / U5 A2, A4 0,4 30 % ST / LA8 / SK / U2 A2, A4 0,4 30 % ST / LA9 / SK / U3 A2, A4 0,4 30 % ST
člen LA10 / SK / U5 A2, A4 0,4 30 % ST / LA11 LA11/1 SS / U6 A5 0,25 20 % (K) + P + 3
člen LA11/2 SS U5 A2 0,35 35 % ST / LA11/3 ZD / / / / / / LA12 / SK / U3 A2 0,4 30 % ST / LA13 / SS / U4 A2 0,35 35 % ST / LA14 / SS / U3 A2 0,35 35 % ST / LA15 / SS / U3 A2 0,35 35 % ST / LA16 LA16/1 SS / U5 A2 0,35 35 % ST / LA16/2 ZD / / / / / / LA16/3 ZD / / / / / / LA17 / CU / U6 A6 0,25 20 % (K) + P + 3
člen LA18 / CDp / U3 A2 0,4 30 % ST
člen LA19 LA19/1 C OPPN / / / / /
člen LA19/2 Z LA19/3 S LA19/4 P LA19/5 Z LA19/7 C OPPN / / / / /
člen LA19/8 C LA19/9 P LA19/10 C LA20 LA20/1 CDp / U3 A6, A7 0,4 30 % 11 m
člen LA20/2 SS U3 A2 0,35 35 % ST / LA21 LA21/1 CDd / U6 A6, A4 0,4 30 % 12,5 m
člen LA21/2 BC U6 A6, A7 0,2 / 12,5 m LA22 / BT / U6 A6 0,30 / (K) + P + 1 + M
člen LA23 / CDp / U6 A6, A7 0,4 30 % 12,5 m / LA24 LA24/1 I OPPN / / / / / / LA24/2 I LA24/3 P LA25 / IG / U6 A6, A7 0,6 / 12,5 m
člen LA26 / IP / U6 A6, A7 0,6 / 12,5 m
člen LA27 / IG / U6 A6, A7 0,6 / 12,5 m / LA28 / I OPPN* / / / / /
člen LA29 / PC / / / / / / / LA30 / PC / / / / / / / LA31 / P OPPN / / / / / / LA32 LA32/1 IG / U6 A6, A7 0,6 / 11 m
člen LA32/2 PC / / / / / / / LA33 / CDp / U6 A6, A7 0,4 30 % 12,5 m / LA34 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / LA35 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / LA36 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / LA37 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / LA38 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / LA39 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / LA40 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / LA41 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / LA42 / SS / U3 A2 0,35 35 % ST / LA43 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / LA44 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / LA45 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / LA46 / SK / U3 A2, A4 0,35 35 % ST / LA47 / SS / U5 A2 0,35 35 % ST / LA48 / S OPPN / / / / / / LA49 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / LA50 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / LA51 / PC / / / / / / / LA52 / SK / U7 A2, A4 0,45 20 % ST / LA54 LA54/1 SS / U5 A2 0,35 35 % ST / LA54/2 ZD / / / / / / / LA55 / K1 / / / / / / / LA56 / K1 / / / / / / / LA57 / CDd / U3 A6, A7 0,4 30 % ST / Prebold PR1 PR1/1 CU / U1 A1 0,45 20 % ST
člen PR1/2 CDv U1 A6 0,45 20 % / / PR1/3 ZP / / / / / / PR1/4 ZP / / / / / / PR2 / CU / U1 A1 0,45 20 % ST
člen PR3 / CU / U6 A6 0,4 30 % (K) + P + 1 + M / PR4 / CU / U3 A6 0,4 30 % ST
člen PR5 / CDi / U6 A6, A7 / / / / PR6 / CU / U6 A6 0,4 30 % / PR7 / SS / U3 A5 0,25 20 % (K) + P + 2 / PR8 PR8/1 SS / U6 A5 0,15 15 % (K) + P + 5
člen PR8/2 SB 0,20 20 % (K) + P + 3 PR9 / SS / U4 A2 0,35 35 % ST
člen PR10 / CU / U6 A6 0,4 30 % (K) + P + 2 + M / PR11 / SS / U6 A5 0,30 20 % (K) + P + 2 + M / PR12 / SS / U4 A2 0,35 35 % ST / PR13 / BC / U6 A6 0,3 / ST / PR14 / CU / U6 A5, A6 0,4 20 % (K) + P + 1 + M / PR15 / SS / U3 A2 0,35 35 % ST / PR16 / IG / U6 A6, A7 0,9 / 18 m
člen in
člen PR17 / SS / U3 A2 0,35 35 % ST / PR18 / SS / U3 A2 0,35 35 % ST
člen PR19 / SS / U3 A2 0,35 35 % ST / PR20 / CDp / U3 A2 0,40 30 % ST / PR21 / CDp / U3 A2, A6, A7 0,35 35 % 11 m
člen PR22 / SS / U4 A2 0,35 35 % ST / PR23 PR23/1 S OPPN* / / / / /
člen in
člen PR23/2 Z
člen PR24 PR24/1 K1 / / / / / / / PR24/2 K1, VC
člen in
člen PR25 / SS / U3 A2 0,35 35 % ST
člen PR26 / S OPPN / / / / / / PR27 PR27/1 ZK / U6 A6 0,01 / (K) + P + 1 + M / PR27/2 PC / / / / / PR27/3 ZD PR27/4 PO PR28 / CDd / U3 A2 0,40 30 % ST / PR29 / SS / U3 A2 0,35 35 % ST / PR30 / SS / U3 A2 0,35 35 % ST / PR31 / SK / U5 A2, A4 0,40 30 % ST / PR32 / CDp / U3 A2 0,40 30 % ST / PR33 / SK / U3 A2, A4 0,40 30 % ST / PR34 / ZP / / / / / /
člen PR35 / ZS / U6 A6 0,1 / (K) + P / PC / / / / / PR36 / ZD / / / / / /
člen PR37 / ZD, ZS PC / / / / / /
člen PR38 / ZS / U6 A6 / / (K) + P
člen PR39 / ZS / U6 A6 / / (K) + P
člen PR40 / ZD / / / / / /
člen PR41 PR41/1 B OPPN* / / / / /
člen PR41/2 S PR42 / Ak / U7 A2, A4 0,40 30 % ST / PR43 / As / U7 A2 0,40 30 % ST / PR44 / As / U7 A2 0,40 30 % ST / PR45 / As / U7 A2 0,40 30 % ST / PR46 PR46/1 PC / / / / / / / PR46/2 ZP PR46/3 PO PR46/4 PC PR47 / PC / / / / / /
člen PR48 / O / / / / / / / PR49 / SS / U3 A2 0,35 35 % ST / PR50 / SS / U3 A2, A4 0,35 35 % ST / PR51 / ZS / U6 A6 0,1 / (K) + P
člen PR52 / O / / / / / / / PR53 / SS / U4 A2 0,35 35 % ST / PR54 PR54/1 PO / / / / / /
člen in
člen PR54/2 PC Sveti Lovrenc LO1 / SK / U2 A1, A4 0,4 30 % ST / LO2 / CDv / U2 A6 0,4 30 % / / LO3 / SK / U3 A2, A4 0,4 30 % ST / LO4 / SS / U5 A2 0,35 35 % ST / LO5 / CDp / U3 A6 0,4 30 % (K) + P + 1 + M / LO6 / CDp / U3 A2 0,4 30 % ST / LO7 / SS / U3 A1 0,35 35 % ST
člen LO8 / SK / U2 A2, A4 0,4 30 % ST / LO9 / SS / U3 A2 0,35 35 % ST / LO10 LO10/1 SS / U3 A2 0,35 35 % ST / LO10/2 SS
člen LO11 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / LO12 / ZS / U6 A6 0,1 / ST
člen LO13 / CDp / U6 A6 0,4 30 % (K) + P + 1 + M / LO14 / SS / U6 A2 0,35 35 % ST / LO15 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / LO16 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / LO17 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / LO18 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / LO19 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / LO20 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / LO21 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / LO22 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / LO23 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / LO24 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / LO25 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / LO26 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST
člen LO27 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / LO28 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / LO29 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / LO30 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / LO31 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / LO32 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / Šešče pri Preboldu ŠE1 / SK / U1 A1, A4 0,45 20 % ST / ŠE2 / CU / U6 A6 0,4 30 % (K) + P + 1 + M
člen ŠE3 / SK / U3 A2, A4 0,4 30 % ST
člen ŠE4 / SK / U2 A2, A4 0,4 30 % ST / ŠE5 / SK / U3 A2, A4 0,4 30 % ST / ŠE6 / SK / U3 A2, A4 0,4 30 % ST / ŠE7 ŠE7/1 Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST
člen ŠE7/2 ZS / U6 A6 0,4 30 % (K) + P ŠE8 / CDp / U3 A2 0,4 30 % ST / ŠE9 / SS / U3 A2 0,35 35 % ST / ŠE11 / SS / U6 A2 0,35 35 % ST / ŠE14 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / ŠE15 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / ŠE16 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / ŠE17 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST
člen ŠE18 / CDd / U7 A2, A4 0,4 30 % ST
člen ŠE19 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / ŠE20 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / ŠE21 / SS / U5 A2 0,35 35 % ST / ŠE23 ŠE23/1 S OPPN / / / / / / ŠE23/2 ŠE24 / ZS / U6 A6 0,1 / (K) + P / Odprti prostor RD1 / K1, K2, G, VC, PC / / / / / /
člen RD2 / K1, K2, G / / / / / /
člen RD5 / K1, K2, G, VC, PC / / / / / /
člen in
člen RD6 / G / / / / / /
člen RD7 RD7/1 K1, G / / / / / / / RD7/2 K1, K2, G, VC, PC DPN / / / / /
člen RD8 / K1, VC, PC / / / / / / / RD9 / K1, K2, G / / / / / / / RD10 RD10/1 VI / / / / / /
člen RD10/2 ZD, K2, G RD11 / K2 / / / / / / / RD12 / K2 / / / / / / / HRIBOVITI DEL Gorica GO1 / S OPPN / / / / / / GO2 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / GO3 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / GO4 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / GO5 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / GO6 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / GO7 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / GO8 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / GO9 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / GO10 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / GO11 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / GO12 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / GO13 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / GO14 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / GO15 / SS / U3 A2 0,4 30 % ST / Marija Reka MR1 / CDv / U6 / 0,4 30 % /
člen MR2 MR2/1 SK / U3 A2, A4 0,4 30 % ST / MR2/2 ZS U6 A6 0,1 / (K) + P / MR2/3 BT U3 A6 0,3 / (K) + P + 1 + M / MR3 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / MR4 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / MR5 / LN / / / / / /
člen MR6 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR7 / Ak / U7 A2, A3, A4 0,4 30 % ST
člen MR8 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR9 / As / U7 A2, A3 0,4 30 % ST / MR10 / Ak / U7 A2, A3, A4 0,4 30 % ST
člen MR11 / As / U7 A2, A3 0,4 30 % ST / MR12 / As / U7 A2, A3 0,4 30 % ST / MR13 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / MR14 MR14/1 ZS / U6 A6 0,1 / (K) + P / MR14/2 BT 0,3 / (K) + P + 1 + M / MR14/3 SS U3 A2 0,35 35 % ST / MR14/4 PC / / / / / / MR15 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR16 / Ak / U7 A1, A4 0,4 30 % ST / MR17 / Ak / U7 A1, A4 0,4 30 % ST / MR18 / Ak / U7 A1, A4 0,4 30 % ST / MR19 / Ak / U7 A1, A4 0,4 30 % ST / MR20 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR21 / Ak / U7 A1, A4 0,4 30 % ST / MR22 / As / U7 A1 0,4 30 % ST / MR23 / As / U7 A1, A3 0,4 30 % ST / MR24 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR25 / As / U7 A2, A3 0,4 30 % ST / MR26 / As / U7 A2, A3 0,4 30 % ST / MR27 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR28 / As / U7 A2, A3 0,4 30 % ST / MR29 / As / U7 A2, A3 0,4 30 % ST / MR30 / As / U7 A2, A3 0,4 30 % ST / MR31 / As / U7 A2, A3 0,4 30 % ST / MR32 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / MR33 / Ak / U7 A1, A4 0,4 30 % ST / MR34 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR35 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / MR36 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR37 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR38 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR39 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR40 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / MR41 / LN / / / / / /
člen MR42 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / MR43 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR44 / As / U7 A1 0,4 30 % ST / MR45 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR46 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR47 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR48 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR49 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR50 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR51 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / MR52 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR53 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR54 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR55 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR56 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR57 / SP / U3 A3 90 m² / ST
člen MR58 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR59 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR60 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR61 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR62 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR63 MR63/1 CDp / U3 A2 0,4 30 % ST / MR63/2 SS 0,35 35 % ST / MR64 / SS / U3 A2, A3 0,35 35 % ST
člen MR65 / As / U7 A2, A3 0,4 / ST / MR66 / Ak / U7 A2, A3, A4 0,4 / ST
člen MR67 / As / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR68 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR69 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR70 / Ak / U7 A2, A3, A4 0,4 30 % ST
člen MR71 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR72 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR73 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR74 / Ak / U7 A1, A4 0,4 30 % ST / MR76 / Ak / U7 A1, A4 0,4 30 % ST / MR77 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR78 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / MR79 / Ak / U7 A2, A3, A4 0,4 30 % ST
člen MR80 / Ak / U7 A1, A4 0,4 30 % ST / MR81 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR82 / Ak / U7 A1, A4 0,4 30 % ST / MR83 / Ak / U7 A1, A4 0,4 30 % ST / MR84 / PO / / / / / /
člen MR86 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / MR87 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / MR88 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MR89 / As U7 A2 0,4 30 % ST / MR90 / As U7 A2 0,4 30 % ST / Matke MA1 / CU / U3 A2, A4 0,4 30 % ST
člen MA2 / SK / U2 A2, A4 0,4 30 % ST / MA3 / SS / U3 A2 0,35 35 % ST / MA4 / SS / U3 A2 0,35 35 % ST / MA5 MA5/1 ZS / U6 A6 0,1 / (K) + P / MA5/2 BT U6 A2 0,3 / ST / MA6 MA6/1 CDv / U6 A6 0,4 30 % /
člen MA6/2 BT U3 A2 0,3 / ST MA7 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST
člen MA8 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST
člen MA9 / Ak / U7 A2, A3 0,4 30 % ST / MA10 / SK / U3 A2, A4 0,4 30 % ST / MA11 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA12 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA13 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / MA14 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA15 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA16 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA17 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA18 / CDd / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA19 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA20 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA21 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA22 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / MA23 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA24 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA25 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / MA26 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / MA28 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA29 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA30 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA31 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA32 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA33 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA34 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA35 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA36 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA37 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA38 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA39 / Ak / U7 A1, A4 0,4 30 % ST / MA40 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA41 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / MA42 MA42/1 S OPPN* / / / / /
člen MA42/2 ZD / / / / / / / MA43 / CDd / U5 A2, A4 0,4 30 % ST
člen MA44 MA44/1 SS / U3 A2 0,35 35 % ST / MA44/2 SB / U3 A2 0,4 30 % ST
člen MA45 MA45/1 S OPPN* / / / / /
člen MA45/2 OPPN / MA45/3 SK / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA45/4 MA45/5 MA45/6 MA46 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA47 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA48 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / MA49 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / MA50 / Ak / U7 A2, A4 0,4 30 % ST / MA53 / As / U7 A2 0,4 30 % ST / MA54 / K2 / / / / / /
člen Odprti prostor HD1 / K1, K2, G, PC / / / / / / /
člen (stopnja natančnosti mej) Meje makrocelot, EUP in podEUP ter namenske rabe prostora so določene na podlagi podatkov o zemljiških parcelah in topografskih podatkov v merilu 1:5000 ter podatkov o dejanskem stanju v prostoru.
Namenska raba prostora
člen (vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora) Preglednica 2 : Vrste osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ S OBMOČJA STANOVANJ , ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim SS stanovanjske površine , ki so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi SB stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin) SK površine podeželskega naselja , ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju SP površine počitniških hiš , ki so namenjene za počitek C OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI , ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju CU osrednja območja centralnih dejavnosti , kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja CDi druga območja centralnih dejavnosti , ki so namenjena izobraževanju CDv druga območja centralnih dejavnosti , ki so namenjena opravljanju verskih obredov CDd druga območja centralnih dejavnosti , ki so pretežno namenjena poslovnim in manjšim predelovalnim dejavnostim ter bivanju CDp druga območja centralnih dejavnosti , ki so pretežno namenjena poslovnim in predelovalnim dejavnostim ter bivanju I OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI IP površine za industrijo , ki so namenjene industrijskim dejavnostim IG gospodarske cone , ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim B POSEBNA OBMOČJA BC športni centri, so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam BT površine za turizem , ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev Z OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN ZS površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem ZP parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju ZD druge urejene zelene površine kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo ZK pokopališča , ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle P OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE PC površine cest PL površine letališča PO ostale prometne površine O OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE , ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki A POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja) As površine razpršene poselitve namenjene stanovanjski dejavnosti Ak površine razpršene poselitve namenjene pretežno kmetijski dejavnosti ▀ RAZPRŠENA GRADNJA , kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju) OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K1
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA K2
DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ G GOZDNA ZEMLJIŠČA , kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd OBMOČJA VODA V OBMOČJA POVRŠINSKIH VODA , ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda VC CELINSKE VODE VI OBMOČJA VODNE INFRASTRUKTURE , ki so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ L OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN , ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin LN površine nadzemnega pridobivalnega prostora
Prostorski izvedbeni pogoji 3.
Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 3.1.1 Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen, možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti, vrste pomožnih objektov glede na namen ter vrste drugih posegov v prostor
člen (splošno)

(1)Osnovne dejavnosti so dejavnosti, ki v posamezni EUP oziroma podEUP prevladujejo (določajo pretežno rabo).

(2)Dopolnilne dejavnosti so dejavnosti, ki služijo osnovnim dejavnostim v posamezni EUP oziroma podEUP ali jih dopolnjujejo. Dejavnosti s področja izobraževanja, javne uprave, zdravstva in socialnega varstva ter kulturnih, razvedrilnih in športnorekreacijskih dejavnosti, ki so namenjene širši javnosti, lahko služijo tudi širšemu območju. Dopolnilne dejavnosti se v EUP oziroma podEUP praviloma umešča po osnovnih dejavnostih ali sočasno z njimi. Dopolnilne dejavnosti praviloma ne smejo presegati 50 % bruto tlorisne površine stavbe, v EUP oziroma podEUP s stavbnim tipom blok (A2) pa se jih lahko umesti v pritlične in kletne etaže. Izjemoma je obseg dopolnilnih dejavnosti lahko tudi večji, in sicer: – v primeru gradnje objektov za potrebe javnih ustanov (dejavnosti s področja izobraževanja, javne uprave, zdravstva in socialnega varstva ter kulturne, razvedrilne in športnorekreacijske dejavnosti); – v primeru umeščanja dopolnilnih dejavnosti kmetij (vključno z bivanjem na območjih kmetij, kjer je opredeljeno kot dopolnilna dejavnost); – v primeru, da je to posebej navedeno pri določilih za posamezno območje namenske rabe oziroma v posebnih določbah za posamezno EUP oziroma podEUP.

(3)Umestitev dopolnilnih dejavnosti v posamezno EUP oziroma podEUP je potrebno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(4)Preglednica 3 : Dopustne dejavnosti in pojasnilo povezav s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti Poimenovanje dejavnosti v tem odloku Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 Podrobnejša opredelitev dejavnosti bivanje / pojem bivanje se uporablja za opredelitev dejavnosti na območjih, kjer ljudje lahko stalno ali občasno prebivajo občasno bivanje / pojem občasno bivanje se uporablja za opredelitev dejavnosti na območjih počitniških hiš (bivanje za potrebe turizma, zdravstva in socialnega varstva ter drugih dejavnosti je opredeljeno s pojmi iz spodnjih alinej) kmetijstvo (a/01.1 do a/01.6) kmetijska proizvodnja in z njo povezane storitve / dopolnilne dejavnosti kmetij / lovstvo, gozdarstvo, ribištvo, manjše predelovalne dejavnosti (razen (c/16.1) žaganje, skobljanje in impregniranje lesa), trgovina, nastanitvene dejavnosti, druge gostinske dejavnosti, poslovne dejavnosti, izobraževanje, kulturne in razvedrilne dejavnosti ter športnorekreacijske dejavnosti, vse v skladu s predpisi, ki urejajo vrsto, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji lovstvo (a/01.7) lovstvo / gozdarstvo (a/02) gozdarstvo / ribištvo (a/03) ribištvo in gojenje vodnih organizmov / rudarstvo (

b)rudarstvo / predelovalne dejavnosti (
c)predelovalne dejavnosti, razen: (c/15.11) strojenje in dodelava usnja in krzna, (c/19) proizvodnja koksa in naftnih derivatov, (c/20) proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, (c/21) proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, (c/22.1) proizvodnja izdelkov iz gume, (c/23.51) proizvodnja cementa, (c/24.1) proizvodnja surovega železa, jekla, ferozlitin, (24.2) proizvodnja jeklenih cevi, votlih profilov in fitingov, (c/24.3) druga primarna predelava železa in jekla), (c/24.4) proizvodnja plemenitih in drugih neželezni kovin, (c/24.5) livarstvo, (c/25.4) proizvodnja orožja in streliva / manjše predelovalne dejavnosti / pojem se uporablja za opredelitev dejavnosti iz prejšnje alineje (razen (c/16.1) žaganje, skobljanje in impregniranje lesa), ki imajo naravo obrtnih dejavnosti v skladu s predpisi, ki veljajo za to področje in drugimi pogoji, kar pomeni, da: – gre za dejavnosti na podlagi individualnih naročil, proizvodnja se opravlja le v majhnih serijah, serijska proizvodnja pa ne obsega pretežnega dela dejavnosti, – se uporabljajo stroji, orodja in tehnične naprave, ki nimajo značilnosti tekočih trakov ali avtomatiziranega delovnega procesa – dejavnosti ne potrebujejo površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t in gradbene stroje oskrba z energijo (
d)oskrba z električno energijo, plinom in paro / oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja (
e)oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja dejavnost je dopustna samo, če gre za dejavnosti v sklopu izvajanja gospodarskih javnih služb države ali lokalne skupnosti ali za dejavnosti, ki se izvajajo neposredno na lokaciji nastanka odplak in odpadkov; izjemoma (v primerih, ko je to izrecno navedeno v posebnih določbah tega odloka) pa tudi za dejavnosti, pri katerih se predelujejo nenevarni gradbeni odpadki gradbeništvo (
f)gradbeništvo / trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil (g/45) trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil / trgovina (g/46, 47) posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili; trgovina na drobno, razen z motornimi vozili / promet in skladiščenje (
h)promet in skladiščenje razen (h/53) poštna in kurirska dejavnost / nastanitvene dejavnosti (i/55) gostinske nastanitvene dejavnosti, razen (i/55.203) oddajanje zasebnih sob gostom / oddajanje zasebnih sob gostom (i/55.203) oddajanje zasebnih sob gostom / druge gostinske dejavnosti (i/56) dejavnost strežbe jedi in pijač / poslovne dejavnosti (h/53) poštna in kurirska dejavnost / (
j)informacijske in komunikacijske dejavnosti / (
k)finančne in zavarovalniške dejavnosti / (
l)poslovanje z nepremičninami / (
m)strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti / (
n)druge raznovrstne poslovne dejavnosti / (
s)druge dejavnosti razen (s/94) dejavnost članskih organizacij / (
u)dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles / javna uprava (
o)dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti / izobraževanje (
p)izobraževanje / zdravstvo in socialno varstvo (
q)zdravstvo in socialno varstvo / kulturne in razvedrilne dejavnosti (r/90) kulturne in razvedrilne dejavnosti / (r/91) dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti / prirejanje iger na srečo (r/92) prirejanje iger na srečo razen (r/92.001) dejavnost igralnic / dejavnost igralnic (r/92.001) dejavnost igralnic / športnorekreacijske dejavnosti (r/93) športne in druge dejavnosti za prosti čas / dejavnost članskih organizacij (s/94) dejavnost članskih organizacij / dejavnost gospodinjstev (
t)dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo /

(4)Pomožni objekti se v posamezno EUP oziroma podEUP umeščajo kot spremljajoči objekti k vrstam objektov glede na namen oziroma k posameznim dejavnostim in nimajo samostojnega namena. V EUP oziroma podEUP se jih praviloma umešča po osnovnih objektih (tj. objektih, ki so glavni namen gradnje na posameznem območju) oziroma dejavnostih ali sočasno z njimi. Preglednica 4 : Poimenovanje in razvrstitev pomožnih objektov in pojasnilo povezav s predpisi, ki urejajo razvrščanje objektov Poimenovanje v tem odloku Navedba objektov iz predpisa, ki ureja razvrščanje objektov Navedba drugih objektov in ureditev pomožni objekti za lastne potrebe utrjene površine, garaža, pokrito parkirišče, kolesarnica ipd. ureditve dvorišča in vrta (parkirišča za lastne potrebe, dovozi, dostopi, druge zunanje grajene ureditve za dostop in neovirano rabo objekta ipd.), nadstrešek, senčnica, drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, uta, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt, vetrolov, rezervoar, bazen za kopanje, grajen ribnik, okrasni bazen, nepretočna greznica ipd. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti nestanovanjske kmetijske stavbe, drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža ipd.) urbana oprema urbana oprema, javna telefonska govorilnica, javne sanitarije, kolesarnica, nadstrešnica, ekološki otok ipd. / objekti za oglaševanje objekti za oglaševanje in informacijski panoji ipd. / nadkrite čakalnice na avtobusnih, železniških ali taksi postajališčih nadstrešnica za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih ipd. / spominska obeležja spominska obeležja ipd. / začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam / gostinski vrt, objekti, ki so proizvodi, dani na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti kot so kioski, montažni šotori, odri, tribune, cirkus ipd. začasni objekti, namenjeni skladiščenju / objekti, ki so proizvodi, dani na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti kot so montažni šotori ipd. ograje ograje, ograje za zaščito pred hrupom, protivetrne ograje ipd. / oporni zidovi oporni zidovi ipd. / pomožni obrambni objekti ter objekti, namenjeni zaščiti in reševanju obrambni objekti ipd. / otroška in druga javna igrišča otroška in druga javna igrišča, grajena igrala ipd. / javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine javni vrtovi, parki, trgi ipd. zelenice in druge urejene zelene površine ipd. vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem športna igrišča ipd. grajena oprema trim steze in vadbena oprema ipd. pomožne stavbe na športnih igriščih / pomožne stavbe na športnih igriščih (sanitarije, slačilnice, prostori za športne rekvizite ipd.) pomožni objekti vodne infrastrukture objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode ipd. grajeno zajetje na tekoči vodi, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik, bazen za gašenje požara ipd. pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja ipd. / pomožni objekti prometne infrastrukture pripadajoči objekti prometne infrastrukture ipd. priključek na cesto ipd. drugi pomožni infrastrukturni objekti pripadajoči objekti cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov ipd. priključki na vode gospodarske javne infrastrukture ipd. pomožni objekti na smučiščih pripadajoča oprema smučarskih prog, žičniške naprave ipd. / opazovalnice / netemeljene lesene konstrukcije (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica ipd.) Preglednica 4 : Poimenovanje in razvrstitev pomožnih objektov in pojasnilo povezav s predpisi, ki urejajo razvrščanje objektov 8. člen (celotno območje ID OPN, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN)

(1)Na celotnem območju ID OPN, razen na območjih, ki se urejajo z DPN ali OPPN, so dovoljene naslednje: (1.1) vrste gradenj – gradnja novih objektov v skladu z določili tega člena – gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta, pri čemer se ne sme bistveno spreminjati namembnosti in velikosti objekta – rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov, pri čemer se ne sme bistveno spreminjati velikost in namembnost objektov – vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov – odstranitev objektov (1.2) vrste objektov glede na namen (1.2.1) splošno – objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih – lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, razen samostojnih parkirišč – mostovi, viadukti, predori in podhodi na cestah iz prejšnje alineje – druga infrastruktura lokalnega pomena (praviloma gre za objekte in objekte gospodarske javne infrastrukture, izjemoma pa tudi druge objekte in omrežja, ki zagotavljajo ustrezno infrastrukturno opremljenost): – daljinski (transportni) vodovodi, lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) energetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja (razen baznih postaj, telekomunikacijskih stolpov in infrastrukture za radijske komunikacije), pri čemer so od čistilnih naprav dovoljene samo male čistilne naprave – objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode – na vodnih in priobalnih zemljiščih v skladu s predpisi o vodah pa so dovoljeni še: – objekti na rekah in kanalih ali ob njih, obale in obrežne poti za vleko – pragovi, drče ipd. – objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug, objekti na rekah in kanalih ali ob njih in obale – nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami – hudourniške pregrade – pomoli (1.2.2) posebnosti pri gradnjah objektov iz točke (1.2.1) tega člena na kmetijskih zemljiščih – gradnja novih objektov iz prve alineje točke (1.2.1) tega člena ni dopustna, razen v primeru, ko gre za začasne objekte – gradnja novih objektov iz skupine lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, razen poljskih poti in gozdnih cest (kadar ni možna drugačna rešitev) ni dopustna – kolesarske steze in pešpoti je možno urejati v sklopu rekonstrukcij cest ali na način, da se uporabljajo obstoječe prometnice – gradnja novih objektov iz skupine mostovi, viadukti, predori in podhodi je dopustna le ob rekonstrukciji cest – gradnja novih objektov, razen pomolov (vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov) kot začasnih objektov, iz zadnje alineje točke (1.2.1) tega člena (posegi na vodnih in priobalnih zemljiščih) ni dopustna (1.3) vrste pomožnih objektov glede na namen (1.3.1) splošno – spominska obeležja – pojasnjevalne table, namenjene izobraževanju ali orientaciji v prostoru (npr. predstavitvi naravnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti) – opazovalnice – nadkrite čakalnice na avtobusnih, železniških, tramvajskih ali taksi postajališčih – pomožni objekti vodne infrastrukture – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov – pomožni objekti prometne infrastrukture – drugi pomožni infrastrukturni objekti (1.3.2) posebnosti pri gradnjah objektov iz točke (1.3.1) tega člena na kmetijskih zemljiščih – gradnja novih nadkritih čakalnic na avtobusnih, železniških, tramvajskih ali taksi postajališčih je dopustna le v sklopu rekonstrukcije občinskih javnih cest – gradnja novih priključkov na cesto, objektov za odvodnjavanje ceste, cestnih snegolovov, objektov javne razsvetljave in cestnih silosov je dopustna le ob obstoječih prometnicah oziroma v primeru rekonstrukcij le-teh ter v primeru izvedbe priključkov posameznih objektov na obstoječe prometnice, pri čemer se pomožni objekti iz te alineje lahko gradijo le kot nezahtevni ali enostavni objekti v skladu s predpisom, ki razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje – gradnja dostopov do obstoječih zakonito zgrajenih objektov razpršene gradnje ter objektov, ki jih je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih ali območjih razpršene poselitve (1.4) vrste drugih ureditev – posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami – trajno reliefno preoblikovanje terena

(2)Pri gradnjah in drugih posegih v prostor na celotnem območju ID OPN je potrebno upoštevati tudi omejitve, ki jih določajo različni režimi, določeni s predpisi kot je varovanje zdravja ljudi, varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo gozdov, varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture, varstvo voda, omejitve zaradi zračnega prometa, omejitve zaradi ogroženosti zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda itd.

(3)Varovalni gozdovi, območja varovanja kulturne dediščine (kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine in registrirana dediščina) in ohranjanja narave, vodna in priobalna zemljišča, ogrožena območja (poplavna, erozijska, plazljiva in druga podobna območja), vodovarstvena območja, varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture, območja vojnih grobišč, območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe ter druga območja varovanj in omejitev so razvidna iz prikaza stanja prostora, prostorskega informacijskega sistema in veljavnih področnih predpisov. Pogoj za poseganje na zemljišča ali v objekte, na katerih veljajo določeni režimi (vključno z registrirano kulturno dediščino), za vse vrste objektov (vključno s pomožnimi objekti) je pridobitev soglasja službe, pristojne za varstvo in upravljanje varovanih objektov, območij in dobrin na podlagi posameznega režima. Pri preverjanju ali na območju posamezne namenske rabe, EUP oziroma podEUP velja posamezni pravni režim, je potrebno upoštevati tudi položajno natančnost geodetskih podlag, uporabljenih pri določanju meja namenske rabe, EUP oziroma podEUP v skladu z določili 5. člena tega odloka. 9. člen (stavbna zemljišča, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN)

(1)Na stavbnih zemljiščih (razen na območjih, ki se urejajo z DPN in OPPN) so, poleg vrst gradenj, ki so dovoljene na celotnem območju OPN, dovoljene naslednje: (1.1) vrste gradenj – gradnja novih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP – rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP – sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP

(2)Vrste dejavnosti ter vrste objektov in pomožnih objektov glede na namen, ki so na stavbnih zemljiščih dovoljene poleg objektov in pomožnih objektov glede na namen, dovoljenih za celotno območje OPN, so v nadaljevanju določene po posameznih namenskih rabah.

(3)stanovanjske površine (SS) (3.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – bivanje (do dve stanovanji na stavbo), razen v EUP oziroma podEUP s stavbnim tipom blok (A5) , kjer je dovoljenih tudi več stanovanj – kmetijstvo, vendar le v primeru, da gre za obstoječe dejavnosti, pri čemer obsega (zmogljivosti) dejavnosti ni dovoljeno povečati (3.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – dejavnost gospodinjstev – dejavnost članskih organizacij – oddajanje zasebnih sob gostom – druge gostinske dejavnosti – manjše predelovalne dejavnosti – javna uprava – izobraževanje – kulturne in razvedrilne dejavnosti – zdravstvo in socialno varstvo – trgovina – poslovne dejavnosti – športnorekreacijske dejavnosti (3.3) vrste objektov glede na namen – stanovanjske stavbe – muzeji, arhivi in knjižnice – stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – stavbe javne uprave – gasilski domovi – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP – kotlovnice z nazivno močjo največ 1 MW za potrebe stavb oziroma skupin stavb znotraj EUP oziroma podEUP (3.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – ograje – oporni zidovi – urbana oprema – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine

(4)stanovanjske površine za posebne namene (SB) (4.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – bivanje – zdravstvo in socialno varstvo (4.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – druge gostinske dejavnosti – trgovina in poslovne dejavnosti – športnorekreacijske dejavnosti – javna uprava – izobraževanje – kulturne in razvedrilne dejavnosti – dejavnost članskih organizacij (4.3) vrste objektov glede na namen – stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine – stavbe za zdravstveno oskrbo – stavbe javne uprave – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP – igrišča za športe na prostem – kotlovnice z nazivno močjo največ 1 MW za potrebe stavb oziroma skupin stavb znotraj EUP oziroma podEUP (4.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – pomožne stavbe na športnih igriščih – ograje – oporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za prostor – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine

(5)površine podeželskega naselja (SK) (5.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – bivanje – trgovina – nastanitvene dejavnosti – druge gostinske dejavnosti – poslovne dejavnosti – manjše predelovalne dejavnosti – javna uprava – izobraževanje – zdravstvo in socialno varstvo – kulturne in razvedrilne dejavnosti – prirejanje iger na srečo – športnorekreacijske dejavnosti – kmetijska dejavnost do 40 GVŽ (v primeru, ko je kmetija postavljena na rob naselja, se dopušča 120 GVŽ) (5.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – dopolnilne dejavnosti kmetij – dejavnost gospodinjstev – oddajanje zasebnih sob gostom – dejavnost članskih organizacij (5.3) vrste objektov glede na namen – stanovanjske stavbe – nestanovanjske kmetijske stavbe – stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij – gostinske stavbe – poslovne in upravne stavbe – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen sejemskih dvoran, razstavišč, bencinskih servisov in avtopralnic – stavbe splošnega družbenega pomena – gasilski domovi – garažne stavbe in parkirišča – kotlovnice z nazivno močjo največ 1 MW za potrebe stavb oziroma skupin stavb znotraj EUP oziroma podEUP – bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (5.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – ograje – oporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine

(6)površine počitniških hiš (SP) (6.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – občasno bivanje, dopušča se eno stanovanje na stavbo – druge gostinske dejavnosti – oddajanje zasebnih sob gostom (6.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – dejavnost gospodinjstev – dejavnost članskih organizacij (6.3) vrste objektov glede na namen – počitniške hišice – gostilne, restavracije in točilnice – parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP (6.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – ograje – oporni zidovi – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine

(7)osrednja območja centralnih dejavnosti (CU) (7.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – bivanje – trgovina – nastanitvene dejavnosti – druge gostinske dejavnosti – poslovne dejavnosti – javna uprava – izobraževanje – zdravstvo in socialno varstvo – kulturne in razvedrilne dejavnosti – prirejanje iger na srečo – športnorekreacijske dejavnosti – dejavnost članskih organizacij – kmetijstvo, vendar le v primeru, da gre za obstoječe dejavnosti, pri čemer obsega (zmogljivosti) dejavnosti ni dovoljeno povečati (7.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – dejavnost gospodinjstev – oddajanje zasebnih sob gostom (7.3) vrste objektov glede na namen – gostinske stavbe – poslovne in upravne stavbe – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen sejemskih dvoran, razstavišč, bencinskih servisov in avtopralnic – stavbe splošnega družbenega pomena – stanovanjske stavbe – gasilski domovi – garažne stavbe in parkirišča – bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije – kotlovnice z nazivno močjo največ 1 MW za potrebe stavb oziroma skupin stavb znotraj EUP oziroma podEUP (7.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – ograje – oporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine

(8)druga območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena izobraževanju (CDi) (8.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – izobraževanje – kulturne in razvedrilne dejavnosti – športnorekreacijske dejavnosti (8.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – dejavnost članskih organizacij (8.3) vrste objektov glede na namen – stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo – stavbe za šport – muzeji, arhivi in knjižnice – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP – igrišča za športe na prostem – kotlovnice z nazivno močjo največ 1MW za potrebe stavb oziroma skupin stavb znotraj EUP oziroma podEUP (8.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožne stavbe na športnih igriščih – ograje – oporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem

(9)druga območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena opravljanju verskih obredov (CDv) (9.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom – dejavnost verskih organizacij – pogrebna dejavnost – kulturne in razvedrilne dejavnosti (9.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – bivanje za potrebe dejavnosti verskih organizacij do dveh stanovanj na stavbo – izobraževanje za potrebe dejavnosti verskih organizacij – trgovina – dejavnost članskih organizacij (9.3) vrste objektov glede na namen – obredne stavbe – stanovanjske stavbe – stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – muzeji, arhivi in knjižnice – pokopališča – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP (9.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – ograje – oporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – urbana oprema, – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine

(10)druga območja centralnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena poslovnim in manjšim predelovalnim dejavnostim ter bivanju (CDd) (10.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – bivanje – trgovina – trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil – druge gostinske dejavnosti – nastanitvene dejavnosti – poslovne dejavnosti – kulturne in razvedrilne dejavnosti – manjše predelovalne dejavnosti (10.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – javna uprava – športnorekreacijske dejavnosti – dejavnost gospodinjstev – dejavnost članskih organizacij (10.3) vrste objektov glede na namen – poslovne in upravne stavbe – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov in veleblagovnic, sejemskih dvoran in razstavišč – industrijske in skladiščne stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP – stanovanjske stavbe – gostilne, restavracije in točilnice – stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – muzeji, arhivi in knjižnice – gasilski domovi – garažne stavbe in parkirišča – kotlovnice z nazivno močjo največ 1MW za potrebe stavb oziroma skupin stavb znotraj EUP oziroma podEUP – bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (10.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – ograje – oporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – trgi, zelenice in druge urejene zelene površine – začasni objekti, namenjeni skladiščenju

(11)druga območja centralnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena poslovnim in predelovalnim dejavnostim ter bivanju (CDp) (11.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – bivanje – trgovina – trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil – druge gostinske dejavnosti – nastanitvene dejavnosti, vendar le ob lokalnih in regionalnih cestah – poslovne dejavnosti – kulturne in razvedrilne dejavnosti – predelovalne dejavnosti – gradbeništvo (11.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – javna uprava – športnorekreacijske dejavnosti – dejavnost gospodinjstev – dejavnost članskih organizacij (11.3) vrste objektov glede na namen – poslovne in upravne stavbe – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov in veleblagovnic, sejemskih dvoran in razstavišč – industrijske in skladiščne stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP – stanovanjske stavbe – gostinske stavbe – stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – muzeji, arhivi in knjižnice – gasilski domovi – garažne stavbe in parkirišča – kotlovnice z nazivno močjo največ 1 MW za potrebe stavb oziroma skupin stavb znotraj EUP oziroma podEUP – bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (11.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – ograje – oporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – trgi, zelenice in druge urejene zelene površine – začasni objekti, namenjeni skladiščenju

(12)površine za industrijo (IP) (12.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – predelovalne dejavnosti – gradbeništvo – trgovina – trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil – promet in skladiščenje – poslovne dejavnosti – oskrba z energijo – oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja (12.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – druge gostinske dejavnosti – dejavnost članskih organizacij (12.3) vrste objektov glede na namen – industrijske in skladiščne stavbe – poslovne in upravne stavbe – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti – gasilski domovi – gostilne, restavracije in točilnice – kotlovnice za potrebe daljinskega ogrevanja – sončne elektrarne – garažne stavbe in parkirišča – bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (12.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – ograje – oporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – urbana oprema – trgi, zelenice in druge urejene zelene površine – začasni objekti, namenjeni skladiščenju

(13)gospodarske cone (IG) (13.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – predelovalne dejavnosti – gradbeništvo – trgovina – trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil – druge gostinske dejavnosti – promet in skladiščenje – poslovne dejavnosti – oskrba z energijo – oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja (13.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – dejavnost članskih organizacij (13.3) vrste objektov glede na namen – industrijske in skladiščne stavbe – poslovne in upravne stavbe – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti – gasilski domovi – gostilne, restavracije in točilnice – kotlovnice za potrebe daljinskega ogrevanja – sončne elektrarne – garažne stavbe in parkirišča – bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (13.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – ograje – oporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – urbana oprema – trgi, zelenice in druge urejene zelene površine – začasni objekti, namenjeni skladiščenju

(14)površine športnih centrov (BC) (14.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – kulturne in razvedrilne dejavnosti – športnorekreacijske dejavnosti – nastanitvene dejavnosti – druge gostinske dejavnosti (14.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – dejavnost članskih organizacij (14.3) vrste objektov glede na namen – stavbe za šport – gostinske stavbe – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP – igrišča za športe na prostem – bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (14.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožne stavbe na športnih igriščih – ograje – oporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem

(15)površine za turizem (BT) (15.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – nastanitvene dejavnosti – druge gostinske dejavnosti (15.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – trgovina – izobraževanje – kulturne in razvedrilne dejavnosti – prirejanje iger na srečo – dejavnost igralnic – športnorekreacijske dejavnosti – dejavnost članskih organizacij (15.3) vrste objektov glede na namen – gostinske stavbe – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov in veleblagovnic, sejemskih dvoran in razstavišč, bencinskih servisov in avtopralnic – stavbe za kulturo in razvedrilo – stavbe za šport – igrišča za športe na prostem – bazenska kopališča na prostem – prostori za športnike in gledalce (garderobe, sanitarije, tribune, gostilne, restavracije in točilnice ipd.) – sanitarne stavbe ter druge stavbe in objekti (npr. glamping hišice) v počitniških kampih – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP – kotlovnice z nazivno močjo največ 1 MW za potrebe stavb oziroma skupin stavb znotraj EUP oziroma podEUP (15.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožne stavbe na športnih igriščih – ograje – oporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – urbana oprema, – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem

(16)površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS) (16.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – športnorekreacijske dejavnosti (16.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – druge gostinske dejavnosti – trgovina – dejavnost članskih organizacij – za umestitev dejavnosti iz te točke ni potrebno izpolniti omejitev obsega iz točke

(2)7. člena tega v odloka v primeru, ko gre za gradnjo spremljajočih objektov za potrebe športnorekreacijskih dejavnosti (16.3) vrste objektov glede na namen – objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, razen zabaviščnih parkov – prostori za športnike in gledalce (garderobe, sanitarije, tribune, gostilne, restavracije in točilnice ipd.) – sanitarne stavbe ter druge stavbe in objekti (npr. glamping hišice) v počitniških kampih – poslovne in upravne stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP (16.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožne stavbe na športnih igriščih – pomožni objekti na smučiščih – ograje – oporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem

(17)parki (ZP) (17.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – športnorekreacijske dejavnosti (17.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – kulturne in razvedrilne dejavnosti do 50 m 2 na EUP oziroma podEUP – druge gostinske dejavnosti do 50 m 2 na EUP oziroma podEUP (17.3) vrste objektov glede na namen – paviljoni in drugi objekti vrtne arhitekture (pergole ipd.) – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine (17.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – oporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe – urbana oprema

(18)druge zelene površine (ZD) (18.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – športnorekreacijske dejavnosti – v primeru izvedbe začasnih objektov kot dopolnitev obstoječi pozidavi tudi dejavnosti kot so dopustne na območju obstoječe pozidave (18.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – / (18.3) vrste objektov glede na namen – začasni objekti kot dopolnitev obstoječi pozidavi – zelenice in druge urejene zelene površine (18.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – ograje – oporni zidovi – urbana oprema

(19)pokopališča (ZK) (19.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom: – pogrebna dejavnost (19.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – trgovina – poslovne dejavnosti – za umestitev dejavnosti iz te točke ni potrebno izpolniti omejitev obsega iz točke

(2)7. člena tega v odloka v primeru, ko gre za gradnjo spremljajočih objektov za potrebe pogrebne dejavnosti (19.3) vrste objektov glede na namen – pokopališča – pokopališke stavbe – kapele, molilnice in podobno – parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP (19.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – ograje – oporni zidovi – urbana oprema – parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine

(20)površine cest (PC) (20.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – promet in skladiščenje (20.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – / (20.3) vrste objektov glede na namen – avtoceste, hitre ceste in glavne ceste – regionalne ceste – mostovi, viadukti, predori in podhodi – cestno vzdrževalne baze – parkirišča – bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (20.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – ograje – oporni zidovi – zelenice in druge urejene zelene površine

(21)površine letališč (PL) (21.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – promet in skladiščenje (21.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – / (21.3) vrste objektov glede na namen – vzletišča – stavbe in terminali na letališčih – svetilniki in druge signalizacijske stavbe, – letališki hangarji, kontrolni stolpi za vodenje zračnega prometa, stavbe centrov za iskanje in reševanje zrakoplovov, stavbe letalskih informacijskih centrov, radarske in druge podobne radio-navigacijske stavbe – garažne stavbe in parkirišča za potrebe EUP ali podEUP – bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (21.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – ograje – oporni zidovi – zelenice in druge urejene zelene površine

(22)ostale prometne površine (PO) (22.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – promet in skladiščenje (22.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – / (22.3) vrste objektov glede na namen – garažne stavbe in parkirišča – bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (22.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – ograje – oporni zidovi – objekti za oglaševanje, pri čemer je za postavitev potrebno pridobiti soglasje pristojne občinske službe – urbana oprema – zelenice in druge urejene zelene površine

(23)območja okoljske infrastrukture (O) (23.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja (23.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – / (23.3) vrste objektov glede na namen – daljinski vodovodi in pripadajoči objekti – čistilne naprave – objekti za ravnanje z odpadki – poslovne in upravne stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP – parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP (23.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – ograje – oporni zidovi – urbana oprema – zelenice in druge urejene zelene površine – začasni objekti, namenjeni skladiščenju

(24)površine razpršene poselitve, namenjene bivanju (As) (24.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – bivanje (do dve stanovanji na stavbo) (24.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – dejavnost gospodinjstev – dejavnost članskih organizacij – oddajanje zasebnih sob gostom – druge gostinske dejavnosti – izobraževanje – zdravstvo in socialno varstvo – kulturne in razvedrilne dejavnosti – trgovina – poslovne dejavnosti – športnorekreacijske dejavnosti – manjše predelovalne dejavnosti (24.3) vrste objektov glede na namen – stanovanjske stavbe – parkirišča za potrebe EUP oziroma podEUP (24.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – ograje – oporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine

(25)površine razpršene poselitve, namenjene bivanju in kmetijstvu (Ak) (25.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – bivanje (do dve stanovanji na stavbo) – kmetijstvo (25.2) vrste dopolnilnih dejavnosti z dopustnim obsegom – dopolnilne dejavnosti kmetij – dejavnost gospodinjstev – dejavnost članskih organizacij – oddajanje zasebnih sob gostom – druge gostinske dejavnosti – izobraževanje – zdravstvo in socialno varstvo – kulturne in razvedrilne dejavnosti – trgovina – poslovne dejavnosti – športnorekreacijske dejavnosti – manjše predelovalne dejavnosti (25.3) vrste objektov glede na namen – nestanovanjske kmetijske stavbe – stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij – stanovanjske stavbe – gostinske stavbe – poslovne in upravne stavbe – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen sejemskih dvoran, razstavišč, bencinskih servisov in avtopralnic – stavbe splošnega družbenega pomena – gasilski domovi – garažne stavbe in parkirišča (25.4) vrste pomožnih objektov glede na namen – pomožni objekti za lastne potrebe – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – ograje – oporni zidovi – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – urbana oprema – otroška in druga javna igrišča – javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine 10. člen (kmetijska in gozdna zemljišča, območja voda in druga zemljišča, razen območja, ki se urejajo z DPN ali OPPN)

(1)Na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih (razen na območjih, ki se urejajo z DPN in OPPN) so, poleg vrst gradenj, ki so dovoljene na celotnem območju ID OPN, dovoljene naslednje: (1.1) vrste gradenj – gradnje novih objektov v skladu z določili tega člena, glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP – gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta razpršene gradnje, ki je bil uničen zaradi požara, škodljivega delovanja voda, dotrajanosti ali podobno, pri čemer se ne sme bistveno spreminjati namembnosti in velikosti objekta (odstopanje od prvotnih gabaritov objekta ne sme biti večje kot 10 %) – spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP, pod pogojem, da je nova namembnost v skladu določili tega člena – nadzidave in dozidave zakonito zgrajenih stavb razpršene gradnje, pri čemer se ne sme povečevati zmogljivosti stavb

(2)Vrste dejavnosti ter vrste objektov in pomožnih objektov glede na namen, ki so na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih dovoljene poleg objektov in pomožnih objektov glede na namen, dovoljenih za celotno območje OPN, so v nadaljevanju določene po posameznih namenskih rabah.

(3)Kmetijska zemljišča (K1 in K2) (3.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – kmetijstvo – lovstvo – ribištvo (3.2) vrste objektov glede na namen – dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni kanali – bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (3.3) vrste pomožnih objektov glede na namen (pomožni objekti iz te točke se lahko gradijo le kot nezahtevni ali enostavni objekti, pri čemer se lahko pomožni kmetijsko-gozdarski objekti uporabljajo le v kmetijske namene, kar je potrebno ustrezno utemeljiti tudi v postopku pridobivanja upravnih dovoljenj za gradnjo; staje in pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, lahko na kmetijskem zemljišču gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu

a)najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali
b)najmanj 5.000 m 2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.) – ograje za pašo živine – ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči – betonska korita, namenjena zbiranju vode za namakanje – vodni zbiralniki, vrtine ali vodnjaki za namakanje kmetijskih zemljišč – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, pri čemer je potrebno po odstranitvi objektov vzpostaviti prvotno stanje na zemljiščih – v 20 m pasu ob območju z namensko rabo SK, CDd in Ak je dovoljena še gradnja rastlinjakov – na območju gozdnega prostora (v kolikor ni možna drugačna rešitev, pa tudi izven njega) v skladu s predpisi o gozdovih so dovoljene še ureditve grajenih gozdnih vlak in gozdnih učnih poti – kozolci s tlorisno površino največ 60 m 2 , v kolikor zemljišče ni v gozdnem prostoru po predpisu, ki določa gozdni prostor – krmišča in molzišča s tlorisno površino največ 30 m 2 , vendar le na zemljiščih, ki so v skladu s predpisi o kmetijstvu evidentirana kot pašniki in se uporabljajo kot pašniki – premični čebelnjaki s tlorisno površino največ 20 m 2 v kolikor zemljišče ni v gozdnem prostoru po predpisu, ki določa gozdni prostor, in je od stavbnih zemljišč (namenske rabe SK, CDp, CDd in Ak) oddaljeno največ 500 m – obore za rejo divjadi – v 30 m pasu okrog grajenega območja kmetije je dovoljena gradnja vseh pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov (od čebelnjakov so dopustni le premični, gradnja novih kleti in vinskih kleti pa ni dopustna) (3.4) vrste drugih ureditev – agrarne operacije v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča – krčitev gozdov za kmetijske namene

(4)Gozdna zemljišča (G) (4.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – gozdarstvo – lovstvo – ribištvo (4.2) vrste objektov glede na namen – gozdne žičnice – bazne postaje za mobilno telefonijo – telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (4.3) vrste pomožnih objektov glede na namen – grajene gozdne vlake – gozdne učne pot – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem, ki ne zahtevajo krčitve gozda – parkirišča za potrebe dejavnosti, ki so vezane na gozdni prostor – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, v kolikor umestitev takih objektov ni v nasprotju z rabo gozda oziroma gozdnega prostora – urbana oprema – bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (4.4) vrste drugih ureditev – gozdarska investicijska vzdrževalna dela – gospodarjenje z gozdovi v skladu z veljavnimi načrti za gospodarjenje z gozdovi ter predpisi s področja gozdov – krčitev gozdov za kmetijske namene do površine 0,5 ha na lokacijah, kjer stopnja poudarjenosti gozda tako krčitev dopušča in je možno zaokrožiti obstoječa kmetijska zemljišča, pod pogojem, da taka krčitev ni v gozdu, ki je v skladu s predpisi opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom – sanacije območij izkoriščanja, odlagališč odpadkov in drugih degradiranih območij v osnovno namensko rabo

(5)Celinske vode (VC) (5.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – lovstvo – ribištvo (5.2) vrste objektov glede na namen – / (5.3) vrste pomožnih objektov glede na namen – / (5.4) vrste drugih ureditev – /

(6)Območja vodne infrastrukture (VI) (6.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – / (6.2) vrste objektov glede na namen – jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti (6.3) vrste pomožnih objektov glede na namen – / 6.4) vrste drugih ureditev – /

(7)Površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) (7.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – rudarstvo (7.2) vrste objektov glede na namen – objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin (7.3) vrste pomožnih objektov glede na namen – začasni objekti, namenjeni skladiščenju – ograje – oporni zidovi – urbana oprema – bazne postaje, telekomunikacijski stolpi in infrastruktura za radijske komunikacije (7.4) vrste drugih ureditev – rudarska dela v skladu z veljavnimi programi in načrti ter področnimi predpisi

(8)Razpršena gradnja (8.1) vrste osnovnih dejavnosti z dopustnim obsegom – / (8.2) vrste objektov in drugih ureditev glede na namen – objekti v skladu z določili druge alineje točke (1.1)

člena in druge alineje točke (1.1) tega člena, namenjeni komunalni in oblikovni sanaciji razpršene gradnje, pri čemer je potrebno smiselno upoštevati tudi druga določila tega odloka (pri oblikovanju stavb se upošteva stavbna tipa A1 in A4) (8.3) vrste pomožnih objektov glede na namen – znotraj funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele, določene z upravnimi dovoljenji (v primeru zakonito zgrajenih stavb, ki funkcionalnega zemljišča ali gradbene parcele nimajo določene, pa se te objekte lahko postavlja znotraj funkcionalno zaokroženega območja, ki se ga določi tako, da se skupno tlorisno površino osnovne stavbe pomnoži s faktorjem 2,5): – pomožni objekti za lastne potrebe – ograje – oporni zidovi (8.4) vrste drugih ureditev – / 3.
Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
člen (lega)

(1)Od obstoječih objektov morajo biti novi objekti oddaljeni najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni in drugi pogoji, določeni z veljavnimi predpisi.

(2)Novi objekti morajo biti odmaknjeni od meja sosednjih zemljišč najmanj 4,0 m in tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele. Manjši odmiki so dovoljeni v primeru, da so za njih pridobljena pisna soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.

(3)Ograje (razen ograj ob javnih cestah in javnih površinah) se lahko postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. Ograje se lahko gradi tudi na meji parcel, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem sporazumejo (pisna soglasja).

(4)Minimalni odmik objektov od roba cestišča regionalne ceste se določi v skladu s pogoji upravljavca.

(5)Od roba cestišča ostalih javnih cest in površin v javni lasti (lokalne ceste, javne poti, javne poti za kolesarje, površine v javni lasti, ki so namenjene širši rabi) morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj 4,0 m, ograje pa najmanj 2,0 m. V enem metru merjeno od roba cestišča javnih cest (lokalne ceste, javne poti, javne poti za kolesarje in površin v javni lasti, ki so namenjene širši rabi) niso možne nobene gradnje in zasaditve, v pasu od enega metra do štirih metrov pa je odstopanje od teh določil možno le s pridobitvijo soglasja upravljavca teh cest.

(6)Pri posegih na gozdnem robu je potrebno pridobiti soglasje službe, pristojne za gozdarstvo in upoštevati varnostni odmik stavb od gozdnega roba. Ta praviloma znaša eno sestojno višino odraslega gozdnega drevja na danem rastišču. V kolikor okolico stavbe poraščajo gozdovi, ki trenutno ne dosegajo te višine (mlajše razvojne faze, degradirane površine), se le-ta določi na podlagi ohranjenih odraslih sestojev na podobnih rastiščih. Po izvedbi posega se pogoji za gospodarjenje z gozdom ne smejo poslabšati. V primeru manjšega odmika je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča.

(7)Objekti gospodarske javne infrastrukture in parterne ureditve (dvorišča, parkirišča, manipulacijske površine ipd.) se lahko postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče.

(8)Določil prejšnje alineje ni potrebno upoštevati pri gradnji objekta na mestu prej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta, kadar se bistveno ne spreminja namembnosti objekta. Tak objekt se lahko v istih ali manjših gabaritih kot dosedanji objekt zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. 12. člen (pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja)

(1)S posegi v prostor je potrebno ohranjati obstoječe dominante in značilne poglede. Pri določanju višin objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da novi objekti ne izstopajo iz silhuete naselja (višinski gabarit objektov ne sme presegati prevladujočega višinskega gabarita obstoječih stavb za več kot pol etaže, pri čemer se ne upošteva dominant).

(2)Ohranjati je potrebno čim več obstoječe lokalno značilne vegetacije zlasti travniške sadovnjake na vaških robovih, visoke zasaditve na robovih ograd, ki imajo značaj zaščite proti vetru, obvodno vegetacijo, posamezna drevesa ob domačijah ter posamezna drevesa, pomembna za prepoznavnost javnih površin. Kadar zelenih potez in posameznih dreves ni mogoče ohranjati, jih je potrebno po končani gradnji ponovno zasaditi, pri čemer je potrebno uporabiti avtohtone vrste. Delno ohranjene vaške robove je potrebno dopolniti z lokalno značilnimi sadnimi sortami. Ob pomembnejših prometnicah se ohranjajo in dopolnjujejo drevoredi v skladu z regulacijskimi črtami določenimi v grafičnem delu (regulacijske črte predstavljajo okvirne osi drevoredov, ki se ohranjajo in dopolnjujejo, v kolikor se lahko hkrati zagotovi tudi prostor za normalno delovanje in morebitne rekonstrukcije prometnic, ob katerih potekajo drevoredi). 13. člen (urbanistični tipi)

(1)Za posamezne EUP oziroma podEUP so glede na morfološke značilnosti pozidave določeni urbanistični tipi, za katere veljajo posebna merila in pogoji glede lege in razmestitve objektov. Urbanistični tip na območju posamezne EUP oziroma podEUP, če je za le-to določen, je razviden iz Preglednice 1 v 4. členu tega odloka.

(2)Preglednica 5 : Tipi oblikovanja grajene strukture na območju občine območja tradicionalne pozidave – historično jedro [U1] – gručasta pozidava [U2] – obcestna pozidava [U3] – pozidava po terenu [U5] – razpršena pozidava [U7] območja sodobne pozidave – mrežni (ulični) vzorec pozidave [U4] – svojevrstna območja [U6]

(3)Pri umestitvi novih objektov je potrebno upoštevati določila glede lege objektov iz 11. člena tega odloka, velikostna razmerja in razporeditev obstoječih objektov v EUP oziroma podEUP ter druge značilne poteze v prostoru, pri čemer je potrebno zagotavljati ustrezno prometno opremljenost območja. Upoštevanje določil tega člena se določi na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, s katero se utemelji umestitev načrtovanih objektov. Analiza mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(4)Pri območjih historičnih jeder (U1) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje: – Upoštevati je treba značilno postavitev stavb (okrog osrednjega trga, glede na komunikacijo ali v gručo). – Pomožne stavbe je praviloma potrebno umeščati v zaledje parcel, namenjenih gradnji (ne ob glavno komunikacijo oziroma osrednji trg). Izjemoma so možne tudi drugačne rešitve, če so značilne za posamezno EUP ali podEUP.

(5)Pri območjih gručaste pozidave (U2), obcestne pozidave (U3), pozidave po terenu (U5) in razpršene pozidave (U7) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje: – Pri tipu gručasta pozidava (U2) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov v gručo. – Pri tipu obcestna pozidava (U3) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov glede na komunikacijo in prevladujočo orientacijo slemen bodisi pravokotno na potek komunikacije bodisi vzporedno z njim. – Pri tipu pozidava po terenu (U5) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov glede na teren. Praviloma mora biti daljša stranica stavbe postavljena vzporedno s plastnicami. Izjemoma je možna tudi drugačna postavitev, če je značilna za EUP ali podEUP. – Pri tipu pozidave po terenu (U5) in razpršena pozidava (U7) je potrebno upoštevati značilno postavitev objektov glede na teren ter medsebojno postavitev objektov znotraj posameznega sklopa stavb (npr. domačije). Praviloma mora biti daljša stranica stavbe na raščenem terenu postavljena vzporedno s plastnicami. Izjemoma je možna tudi drugačna postavitev, če je značilna za EUP ali podEUP. (3.3) Pri območjih ulične pozidave (U4) in svojevrstne pozidave (U6) je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje: – Umestitev novih objektov mora upoštevati značilno postavitev ob komunikacijah, ki tvorijo mrežno zasnovo. Če je za posamezno EUP oziroma podEUP značilna (prevladuje – več kot 50 %) enotna orientacija slemen, jo je potrebno upoštevati. 14. člen (stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo)

(1)Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo po posameznih EUP oziroma podEUP je razvidna iz Preglednice 1 v 4. členu tega odloka.

(2)Na površinah z namensko rabo SP je na gradbeni parceli največja dovoljena zazidana površina 90 m 2 . Od nje je največ 60 m 2 namenjenih počitniški hišici, na preostali zazidani površini pa je dovoljeno graditi izključno nezahtevne in enostavne objekte. V zazidano površino iz te točke se ne štejejo napušči, ki od ravnine fasade ne segajo več kot 1 m.

(3)V primeru, ko je obstoječa zazidanost gradbene parcele večja od dovoljene, so na tej parceli dovoljene: – rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, – odstranitve objektov, – vzdrževanje in spremembe namembnosti objektov, slednje so dovoljene takrat, kadar se ne povečuje število potrebnih parkirnih mest, – gradnja na mestu prej odstranjenega objekta v istih ali manjših gabaritih. 15. člen (stavbni tipi)

(1)Za posamezne EUP oziroma podEUP so glede na značilnosti arhitekturnega oblikovanja določeni stavbni tipi, za katere veljajo posebna merila in pogoji glede velikosti, oblikovanja in rabe materialov. Stavbni tipi na območju posamezne EUP oziroma podEUP, če so za le-to določeni, so razvidni iz Preglednice 1 v 4. členu tega odloka.

(2)Preglednica 6 : Stavbni tipi na območju občine prostostoječa hiša I [A1] prostostoječa hiša II [A2] počitniška hišica [A3] blok [A5] svojevrstna stavba [A6] gospodarski objekt [A4] hala [A7]

(3)Odstopanja od določil za posamezni stavbni tip so možna pri oblikovanju prefabriciranih objektov, ki so v celoti standardizirani (npr. čistilna naprava, silos, rastlinjak ipd.). Dopustno višino lahko presegajo tudi deli stavbe, ki so sestavni deli inštalacij (komunikacije, ogrevanje, strojne in elektro inštalacije ipd.), sončni sprejemniki, fotovoltaične celice, ograje, telekomunikacijski objekti ipd., vendar le v skladu s pogoji iz 6. člena tega odloka. V kontrastu z okoljem in določili za posamezni stavbni tip je možno oblikovati posamezne stavbe, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov s ciljem vzpostavitve nove prostorske dominante in večje razpoznavnosti območja. V tem primeru je potrebno oblikovalske rešitve pridobiti z javnim natečajem.

(4)V primerih, ko je maksimalna višina podana v metrih, navedena vrednost predstavlja višino kapa nad koto urejenega terena. Ob gradnji na neravnem terenu se kot dovoljena višina upošteva višina na nevkopanem delu stavbe. V izjemnih primerih, ko se objekt umešča na teren z naklonom nad 25°, je možno odstopanje od teh določil, vendar ne več kot za 1,5 m. Odstopanje je potrebno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(5)Kot prostostoječa hiša ( A1 in A2 ) se oblikujejo stanovanjske, gostinske, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, garažne stavbe in stavbe splošnega družbenega pomena ter večnamenske stavbe. (5.1) Prostostoječa hiša I (A1) Velikost – Tlorisna površina stavbe se praviloma giblje med 60 m 2 in 400 m 2 . – Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,

Tloris je lahko tudi sestavljen pod pogojem, da je eden izmed krakov prepoznavno daljši od drugih. – Višinski gabarit stavbe je dovoljen pritličen do K + P + M, pri katerem je višina kolenčnega zidu največ 1,2 metra, ali nadstropen z gabaritom do K + P + 1 + M, pri katerem je kota pritličja največ 0,3 metra nad terenom (razen v primeru zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda), kolenčni zid skrit v napušču pa je visok največ 0,6 metra. – Višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 6,9 m nad koto urejenega terena. Oblikovanje – splošno – Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza (npr. v naklonu strehe) določilom iz te točke. Oblikovanje strešin – Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. – Naklon streh je dovoljen v razponu od 30° do 45°. Pri tem je potrebno upoštevati prevladujoči naklon obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP. Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°). – Dopušča se kombinacija dvokapnice z ravnimi površinami (npr. terase, strehe garaž in nadstreški), ki so lahko pohodne ali ozelenjene. Ravne površine lahko obsegajo največ 30 % celotne površine (pravokotna projekcija) strehe. V ta delež niso vštete strehe prostostoječih pomožnih objektov, ki so lahko v celoti ravne. – Strešna kritina je praviloma v opečnih tonih, izjemoma je lahko tudi siva, če je prisotna na območju EUP (pri tem se ne upoštevajo pomožni objekti). Pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične in pultne. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse odprtine enakega tipa. Skupna dolžina frčad ne sme presegati 1/2 dolžine strešine. Oblikovanje fasad – Priporoča se uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen). Fasade oziroma fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke in polkrožnih lesenih brun niso dovoljene. – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. Fasadne odprtine morajo biti praviloma pokončne in pravokotne. – Stolpiči, večkotni, okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) in vogalni izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni. Drugo – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki in kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma po predhodni preveritvi umestitve, za kar je potrebno pridobiti tudi kulturnovarstvene pogoje in soglasje. (5.2) Prostostoječa hiša II (A2) Velikost – Tlorisna površina stavbe se praviloma giblje med 60 m 2 in 400 m 2 . – Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,
Tloris je lahko tudi sestavljen. – Višinski gabarit stavbe je dovoljen do gabarita K + P + 1 + M, pri čemer višina kapne lege ne sme presegati višine 6,9 metra nad terenom ali do K + P + 1 pri ravnih strehah. Na terenu v naklonu se višina kapne lege meri od najvišjega dela terena, hkrati pa največja razdalja med terenom in kapno lego na sme presegati višine treh etaž in pripadajočega kolenčnega zidu. Pri določanju višine stavbe je potrebno poleg predpisane dovoljene višine upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nova stavba ne bo izstopala iz silhuete naselja. Višinski gabarit stavbe po posameznih EUP oziroma podEUP je razviden tudi iz preglednice v
členu tega odloka. Oblikovanje – splošno – Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza (npr. v naklonu strehe) določilom iz te točke. Oblikovanje strešin – Obliko, naklon, kritino in smer slemena je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe morajo biti praviloma dvokapnice (razen na območjih kulturne dediščine, kjer so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice obvezne) s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Oblika strehe je lahko tudi drugačna (ne pa tudi barva in tekstura, razen pri ravnih strehah), pod pogojem, da se jo določi na osnovi analize oblik streh v EUP, kjer se bo predvidena gradnja nahajala in s katero bo načrtovana oblika strehe utemeljena. Analiza mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. – Naklon streh je dovoljen v razponu od 30° do 45°, pri čemer je potrebno upoštevati prevladujoči naklon obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP. Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°). – Dopušča se kombinacija dvokapnice z ravnimi površinami (npr. terase, strehe garaž in nadstreški), ki so lahko pohodne ali ozelenjene. Ravne površine lahko obsegajo največ 30 % celotne površine (pravokotna projekcija) strehe. V ta delež niso vštete strehe prostostoječih pomožnih objektov, ki so lahko v celoti ravne. – Strešna kritina je praviloma v opečnih tonih, izjemoma je lahko tudi siva, če je prisotna na območju EUP (pri tem se ne upoštevajo pomožni objekti). Pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Možna je tudi ureditev zelenih streh. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične, trikotne in pultne, razen na območjih kulturne dediščine, kjer so dovoljene le klasično zidane – dvokapne. Skupna dolžina frčad ne sme presegati 1/2 dolžine strešine. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse odprtine enakega tipa. Oblikovanje fasad – Priporoča se uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen). Fasade oziroma fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke in polkrožnih lesenih brun niso dovoljene. – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. – Stolpiči, večkotni, okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) in vogalni izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni. Drugo – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno (razen na stavbah kulturne dediščine) uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje). Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki in kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma po predhodni preveritvi umestitve, za kar je potrebno pridobiti tudi kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

(6)Kot počitniška hišica (A3) se oblikujejo počitniške hišice. Velikost – Tlorisna površina stavbe ne sme presegati 60 m 2 . – Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 3:4. – Višinski gabarit stavbe je dovoljen do K + P + M pri čemer višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 5,4 metra nad koto urejenega terena. Oblikovanje – splošno – Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza (npr. v naklonu strehe) določilom iz te točke. Oblikovanje strešin – Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. Lahko so zaključene s čopi. Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. – Naklon streh je dovoljen v razponu od 30° do 45°, pri čemer je potrebno upoštevati prevladujoči naklon obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°). – Dopušča se kombinacija dvokapnice z ravnimi površinami (npr. terase, strehe garaž in nadstreški), ki so lahko pohodne ali ozelenjene. Ravne površine lahko obsegajo največ 25 % celotne površine (pravokotna projekcija) strehe. V ta delež niso vštete strehe prostostoječih pomožnih objektov, ki so lahko v celoti ravne. – Strešna kritina mora biti praviloma v opečnih tonih, izjemoma je lahko tudi siva, če je prisotna na območju EUP (pri tem se ne upoštevajo pomožni objekti). Glazirane kritine s trajno odbojnim svetlobnim učinkom niso dovoljene. Pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične in pultne. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse odprtine enakega tipa. Skupna dolžina frčad ne sme presegati 1/2 dolžine strešine. Oblikovanje fasad – Priporoča se uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen). Fasade oziroma fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic in fasadne opeke niso dovoljene. – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. – Stolpiči, večkotni, okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) in vogalni izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni. Drugo – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno (razen na stavbah kulturne dediščine) uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje). Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki in kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma po predhodni preveritvi umestitve, za kar je potrebno pridobiti tudi kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

(7)Kot gospodarski objekt (A4) in hala (A7) se praviloma oblikujejo industrijske stavbe in skladišča, nestanovanjske kmetijske stavbe ter objekti gospodarske javne infrastrukture, kot hala (A7) pa lahko tudi večje trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti ter športne dvorane. (7.1) Gospodarski objekt (A4) Velikost – Tlorisna površina stavbe je praviloma do 500 m 2 . – Tlorisni gabarit mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,

Tlorisni gabarit hlevov in rastlinjakov mora v razmerju stranic vsaj 1:1,
Če je za EUP oziroma podEUP to značilno, je tloris lahko tudi sestavljen pod pogojem, da je eden izmed krakov prepoznavno daljši od drugih. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tloris kozolca toplarja in nizkega kozolca mora biti pravokotne oblike v razmerju stranic vsaj 1:2, pri tem mora biti širina kozolca toplarja med 8,0 in 9,0 m. – Višinski gabarit objekta je lahko do K + P z možnostjo izrabe podstrešja, pri čemer je kolenčni zid maksimalne višine 0,6 metra, na območju vaške pozidave (U1) pa do K + P + 1 z možnostjo izrabe podstrešja, pri čemer višina kapne lege ne sme presegati višine 6,0 metra nad terenom (na terenu v naklonu se višina kapne lege meri od najvišjega dela terena). Pri kozolcih toplarjih mora biti višina kapa vsaj 10,0 m nad koto urejenega terena. Oblikovanje – splošno – Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. Pri določitvi stavbne mase je potrebno izhajati iz stavbnih mas obstoječih stavb iste dejavnosti v okolici. – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke. Oblikovanje strešin – Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štiri- in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. – Naklon streh je dovoljen v razponu od 30° do 45°, pri čemer je potrebno upoštevati prevladujoči naklon obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP. Naklon strehe toplarja je od 40° do 45°. Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°). – Strešna kritina naj bo v opečnih tonih ali siva. Pri nadstreških in za potrebe tehnologije se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Pri kozolcih toplarjih in nizkih kozolcih mora biti strešna kritina v opečnih tonih. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so pultne. Skupna dolžina frčad ne sme presegati 1/3 dolžine strešine. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse odprtine enakega tipa. Oblikovanje fasad – Barva fasade mora biti v svetlih tonih. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. Fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov mora biti enostavna. – Kozolci toplarji in nizki kozolci so lahko opaženi le v zatrepih, med podpornimi stebri morajo biti podolžne late. Drugo – Kozolci ne smejo imeti talne betonske plošče, razen točkovnih temeljev. Pohodni del se utrdi in izvede iz naravnih materialov. – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno (razen na stavbah kulturne dediščine) uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje). Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki in kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma po predhodni preveritvi umestitve, za kar je potrebno pridobiti tudi kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

(8)Kot blok (A5) se praviloma oblikujejo stanovanjske stavbe. Velikost – Tlorisni gabarit stavbe mora upoštevati značilno tlorisno zasnovo stavb v EUP oziroma podEUP. Tlorisni gabarit prostostoječega bloka mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,3, tlorisni gabarit stolpiča pa mora biti kvadraten do pravokoten v razmerju do 1:1,

Tlorisni gabarit drugih kompleksnih oblik je poljuben. – Višinski gabarit stavb je določen po posameznih EUP oziroma podEUP in je razviden iz Preglednice
člena tega odloka. Oblikovanje – splošno – Arhitektonsko oblikovanje mora upoštevati značilnosti obstoječih stavb na območju EUP ter kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. – Dozidave in nadzidave obstoječih objektov niso dovoljene. Oblikovanje strešin – Obliko, naklon in kritino je potrebno prilagoditi značilni podobi stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. – Strešna kritina mora biti praviloma v opečnih ali sivih tonih, pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Možna je tudi ureditev zelenih streh. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Skupna dolžina frčad na posamezni strešini ne sme presegati 1/2 dolžine te strešine. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse odprtine enakega tipa. Oblikovanje fasad – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih barvnih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, struktura in razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo upoštevati prevladujoče značilnosti na območju EUP oziroma podEUP. – Stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki niso dovoljeni. – Rekonstrukcije fasad so dovoljene pod pogojem, da se hkrati rekonstruira celotna fasada stavbe. Praviloma morajo biti izvedene tako, da se ohranja obstoječa členitev fasade in značilni rastri ter razmerja (prepoznavnost fasade). – Klimatske naprave je na fasado potrebno umestiti po enotnem konceptu. Drugo – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno (razen na stavbah kulturne dediščine) uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje). Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki in kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma po predhodni preveritvi umestitve, za kar je potrebno pridobiti tudi kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

(9)Kot svojevrstna stavba (A6) se praviloma oblikujejo gostinske, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe, garažne stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena, stavbe za opravljanje verskih obredov in pokopališke stavbe, lahko pa tudi stanovanjske stavbe z javnim pritličjem. Velikost – Tlorisni gabarit stavbe mora praviloma biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,

Tloris je lahko tudi sestavljen. Kadar se svojevrstna stavba umešča na svojevrstno območje (U6) je oblika tlorisa lahko poljubna, pod pogojem, da se prilagodi obstoječim stavbam na območju EUP oziroma podEUP. – Višinski gabarit stavb je določen po posameznih EUP oziroma podEUP in je razviden iz Preglednice
člena tega odloka. Oblikovanje – splošno – Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne principe tradicionalne in sodobne arhitekture, značilne za območje občine. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke. Oblikovanje strešin – Strehe so lahko ravne, enokapnice ali dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice enotnega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. – Upoštevati je potrebno prevladujoči naklon in obliko obstoječih stavb v EUP oziroma podEUP. Upoštevanje tega določila se utemelji na osnovi analize območja EUP oziroma podEUP, ki mora biti sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. – Strešna kritina mora biti praviloma v opečnih ali sivih tonih, pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Možna je tudi ureditev zelenih streh. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične in pultne. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse odprtine enakega tipa. Oblikovanje fasad – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih barvnih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. – Stolpiči, večkotni, okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) in vogalni izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni. Drugo – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno (razen na stavbah kulturne dediščine) uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje). Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki in kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma po predhodni preveritvi umestitve, za kar je potrebno pridobiti tudi kulturnovarstvene pogoje in soglasje.

(10)Hala (A7) Velikost – Tlorisni gabarit mora biti podolgovat. Tloris je lahko tudi sestavljen. – Višinski gabarit stavb je določen po posameznih EUP oziroma podEUP in je razviden iz Preglednice

člena tega odloka. Oblikovanje – splošno – Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. – Oblikovanje osnovne stavbe ter dozidav in nadzidav je potrebno poenotiti. Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te točke. Oblikovanje strešin – Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu do 10°, pri čemer mora biti strešina skrita za fasado (vencem). – Strešna kritina mora biti praviloma v temnih tonih, pri nadstreških in za potrebe tehnologije se dovoljujejo še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Možna je tudi ureditev zelenih streh. – Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken. Oblikovanje fasad – Barva fasade mora biti iz spektra svetlih tonov. Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene. – Horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. Drugo – Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno (razen na stavbah kulturne dediščine) uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje). Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki in kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev ali vgradnja naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma po predhodni preveritvi umestitve, za kar je potrebno pridobiti tudi kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
člen (ureditev okolice objektov, oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin)

(1)Pri urejanju okolice objektov ter javnih in zelenih površin se upošteva oziroma zagotovi: – značilnosti terena, mikroklimo, osončenost in rastiščne razmere, – oblikovno skladnost in povezanost z okolico (merilo, značilni pogledi ipd.), – programsko ustreznost glede na namensko rabo in predvidene dejavnosti ter vse uporabniške skupine, vključno z otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter ljudmi s posebnimi potrebami, – trajnostne zahteve glede izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje padavinskih voda.

(2)Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico – obvezni sta sanacija terena in ozelenitev.

(3)Pri ureditvi okolice objektov je potrebno upoštevati konfiguracijo terena: (3.1) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. (3.2) Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. V kolikor je potrebna gradnja opornih zidov, je za to potrebno predložiti mnenje geologa. Oporni zidovi so praviloma dovoljeni le do višine 1,5 metra. Gradnja višjih podpornih zidov je dopustna v primeru objektov v javni rabi ter obstoječih zakonito zgrajenih objektov, zgrajenih pred uveljavitvijo tega odloka, kadar je to potrebno zaradi zagotavljanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pri drugih objektih pa le v primeru, kjer zaradi terenskih razmer ni možna drugačna izvedba. (3.3) Dostopne poti in manipulativne površine je treba izoblikovati po terenu.

(4)Pri ureditvi javnih površin je potrebno upoštevati kakovostne principe tradicionalnega oblikovanja (ureditev trgov z markantnim drevesom – vaško lipo, kostanjem ipd.).

(5)Ohranja naj se čim več obstoječe lokalno značilne vegetacije, pri čemer se smiselno upošteva tudi določila drugega odstavka 12. člena. Pri novih zasaditvah naj se praviloma uporabljajo lokalno značilne avtohtone drevesne in grmovne vrste, na parkovnih površinah in zelenicah ob javnih objektih posebnega pomena pa je izjemoma dopustna tudi uporaba tujerodnih vrst. Lokalno značilne rastlinske vrste se praviloma uporabljajo tudi za zasaditev živic in živih mej. Na javnih površinah ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. V območjih ohranjanja narave se za zasaditve uporabijo avtohtone, lokalnim rastiščnim razmeram prilagojene vrste drevnine. Tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst naj se v območjih z naravovarstvenim statusom ne sadi oziroma se sadijo izjemoma po predhodni presoji.

(6)Zasaditve javnih površin je potrebno izvajati s funkcionalnimi drevesi, glede na namen in funkcijo zasaditve.

(7)Okolico stavb večjih volumnov na vizualno izpostavljenih lokacijah (območje gospodarskih con ipd.) je potrebno intenzivno ozeleniti.

(8)Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z oblikovanjem okoliških stavb, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Praviloma se uporablja materiale v nevtralnih, neizstopajočih barvah. Materiali morajo biti propustni, tlakovanje pa izvedeno tako, da je možno zagotoviti ustrezen odtok padavinskih voda (čim večji delež padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin je potrebno ponikati in v največji možni meri zmanjšati hipni odtok z urbanih površin).

(9)Tlorisna površina otroškega igrišča mora biti najmanj 50 m², priporoča pa se ureditev igrišč z minimalno tlorisno površino 200 m² za mlajše otroke oziroma 500 m² za druge otroke in mladostnike. Površine za igro otrok na prostem je potrebno na parceli, namenjeni gradnji, urediti pri vsaki stavbi z več kot petimi stanovanji, pri čemer je za vsako stanovanjsko enoto je potrebno zagotoviti vsaj 10 m² igralne površine. Igrišča je na parceli, namenjeni gradnji, potrebno locirati tako, da je njihov odmik od prometnic čim večji. Če ustreznega odmika ni možno zagotoviti pa morajo biti ustrezno zavarovana z ograjo. 17. člen (pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet)

(1)Pri novogradnjah in pri spremembah namembnosti stavb ter rekonstrukcijah, s katerimi se spreminja namembnost stavb, je potrebno na parkiriščih in v garažah na parceli, namenjeni gradnji, zagotoviti zadostno število parkirnih mest za stanovalce, zaposlene in obiskovalce.

(2)Kadar na parceli, namenjeni gradnji, ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna uporaba. Pri stanovanjskih stavbah je te površine potrebno zagotoviti v oddaljenosti največ 200 m od stavbe, ki ji služijo. Vrednost manjkajočega deleža parkirnih mest se lahko zagotovi tudi tako, da investitor krije del stroškov za izgradnjo javnih parkirnih mest in garaž.

(3)Preglednica 7 : Število parkirnih mest, ki ga je poleg določil veljavnih predpisov, potrebno upoštevati pri izračunu parkirnih mest na posamezni parceli, namenjeni gradnji Vrsta objekta Število parkirnih mest (PM) STANOVANJSKE STAVBE Eno in dvostanovanjske stavbe 2 PM/stanovanje Večstanovanjske stavbe 2,5 PM/stanovanje Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji 1,5 PM/stanovanje Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (domovi za ostarele) 1 PM/6 postelj Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (dijaški in mladinski domovi ipd.) 1 PM/12 postelj GOSTINSKE STAVBE Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev 1 PM/2 sobi Gostilne, restavracije in točilnice 1 PM/4 sedeže + 1 PM/tekoči meter točilnega pulta Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev / POSLOVNE IN UPRAVNE STAVBE Stavbe javne uprave 1 PM/30 m 2 neto tlorisne površine Stavbe bank, pošt, zavarovalnic s strankami 1 PM/30 m 2 neto tlorisne površine Stavbe bank, pošt, zavarovalnic brez strank 1 PM/40 m 2 neto tlorisne površine Druge poslovne stavbe s strankami 1 PM/30 m 2 neto tlorisne površine Druge poslovne stavbe brez strank 1 PM/40 m 2 neto tlorisne površine TRGOVSKE STAVBE IN STAVBE ZA STORITVENE DEJAVNOSTI trgovske stavbe 1 PM/25 m 2 koristne prodajne površine (minimalno 2 PM) sejemske dvorane, razstavišča / bencinski servisi z osebjem 1 PM/30 m 2 neto tlorisne površine (minimalno 2 PM) stavbe za storitvene dejavnosti 1 PM/30 m 2 neto tlorisne površine (minimalno 2 PM) STAVBE ZA PROMET IN STAVBE ZA IZVAJANJE KOMUNIKACIJ avtobusne in železniške postaje (postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe) 1 PM/50 m 2 neto tlorisne površine garažne stavbe / INDUSTRIJSKE STAVBE IN SKLADIŠČA industrijske stavbe 1 PM/50 m 2 neto tlorisne površine (minimalno 2 PM) skladišča 1 PM/100 m 2 neto tlorisne površine (minimalno 2 PM) STAVBE SPLOŠNEGA DRUŽBENEGA POMENA stavbe za kulturo in razvedrilo 1 PM/5 sedežev muzeji in knjižnice 1 PM/60 m 2 neto tlorisne površine stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 2 PM/oddelek + 1 PM/2 zaposlena stavbe za zdravstveno oskrbo stavbe za šport (dvorane z gledalci) 1 PM/30 m 2 stavbe za šport (dvorane brez gledalcev) 1 PM/70 m 2 stavbe za šport (manjši objekti, npr. fitnes) 1 PM/15 m 2 DRUGE NESTANOVANJSKE STAVBE nestanovanjske kmetijske stavbe v sklopu območij za kmetijsko proizvodnjo 1 PM/150 m 2 neto tlorisne površine (minimalno 2 PM) stavbe za opravljanje verskih obredov 1 PM/20 sedežev (minimalno 2 PM) pokopališča (pokopališke stavbe) 1 PM/20 sedežev (minimalno 2 PM) kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene / druge stavbe, ki niso uvrščene drugje 1 PM/100 m 2 neto tlorisne površine OBJEKTI ZA ŠPORT, REKREACIJO IN PROSTI ČAS športna igrišča brez gledalcev 1 PM /250 m 2 površine igrišč športna igrišča z gledalci 1 PM/250 m 2 površine igrišč + 1 PM/10 sedežev za gledalce otroška in druga javna igrišča / smučišča in žičniške naprave 1 PM /600 m 2 površine smučišč igrišča za golf 1 PM /600 m 2 površine igrišč živalski in botanični vrtovi 1 PM /600 m 2 površine DRUGI GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI objekti za ravnanje z odpadki / pokopališča 1 PM/30 grobov (minimalno 10 PM)

(4)V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.

(5)V okviru parkirišč in garaž je potrebno zagotoviti parkirna mesta za funkcionalno ovirane osebe v skladu z veljavnimi predpisi. Pri objektih v javni rabi, ki morajo biti brez ovir, je potrebno zagotoviti vsaj 5 % parkirnih mest rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički (v primeru, da je parkirnih mest skupno manj kot 20, je potrebno zagotoviti vsaj 1 parkirno mesto za vozila oseb z invalidskimi vozički).

(6)Pri javnih zgradbah se zagotovi parkirna mesta za kolesa. Pri gradnjah, rekonstrukcijah in spremembah namembnosti stavb je treba na gradbeni parceli (na parkiriščih in v garažah) zagotoviti za stanovalce, zaposlene in obiskovalce zadostno število parkirnih mest za kolesa (garaže za kolesa s pokritimi nadstrešnicami ali podzemna parkirna mesta) blizu vhodov/izhodov objekta. Najbližji prostor vhodu je namenjen za neoviran dostop gibalno oviranim osebam in pešcem, šele nato parkiriščem, pri čemer so kolesarjih obravnavani prednostno pred avtomobili.

(7)Parkirišča se načrtujejo s čim manjšim številom prostostoječih prometnih znakov in informacijskih tabel. Slednje se nadomesti z uporabo talnih označb, uporabo različnih materialov in tlakov. Končna ureditev mora zagotavljati ustrezno prometno varnost. Med javno površino in uvozom na parkirišče al

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.

Odlok o Izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta Občine Prebold, stran 10943.