Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023, stran

(1)Ta uredba določa vsebino dogovora o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: programi), opredelitev zmogljivosti, potrebnih za njegovo izvajanje, in obseg sredstev za leto 2023.

(2)Programi se ne nanašajo na osebe, zavarovane v skladu z evropskim pravnim redom ter bilateralnimi sporazumi o socialni varnosti, ter na osebe, ki so prostovoljno zdravstveno zavarovane za pravice do zdravstvenih storitev v obsegu, ki je določen za obvezno zdravstveno zavarovanje.

1. člen (pomen izrazov) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
2. administrativno tehnični kader je kader, ki izvaja podporne funkcije za temeljne procese;
3. brezšivna skrb je zagotavljanje neprekinjene preskrbe pacienta z zdravili in farmacevtska obravnava pri prehajanju med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva;
4. celotna vrednost programa pomeni vrednost storitev, ki je zagotovljena z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, in vrednost storitev, ki si jo zavarovane osebe zagotovijo z doplačili ali prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem za doplačilo do polne vrednosti storitev;
5. CKZ je center za krepitev zdravja;
6. defektolog v zdravstveni dejavnosti je zdravstveni sodelavec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poklica defektolog v zdravstveni dejavnosti;
7. DMS je diplomirana medicinska sestra in diplomirani zdravstveni tehnik;
8. DORA je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka dojk;
9. DPOR je državni program za obvladovanje raka;
10. DS1, DS2, DS3, DS4, DS5 je dežurna služba v skladu s pravilnikom, ki ureja službo nujne medicinske pomoči;
11. iCKZ je integrirani center za krepitev zdravja;
12. izvajalec je izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe;
13. javni zavod je zdravstveni dom, lekarna, bolnišnica in druga oblika zdravstvene organizacije v skladu z zakonoma, ki urejata zdravstveno in lekarniško dejavnost;
14. koncesionar je pravna ali fizična oseba, ki ji je na podlagi zakona, ki določa zdravstveno dejavnost, podeljena koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti;
15. logoped v zdravstveni dejavnosti je zdravstveni sodelavec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poklica logoped v zdravstveni dejavnosti;
16. LZM je ločeno zaračunljiv material;
17. ministrstvo je Ministrstvo za zdravje;
18. MoE NRV je mobilna enota nujnega reševalnega vozila v skladu s pravilnikom, ki določa službo nujne medicinske pomoči;
19. MoE REA je mobilna enota reanimobila v skladu s pravilnikom, ki določa službo nujne medicinske pomoči;
20. NIJZ je Nacionalni institut za javno zdravje;
21. NMP je nujna medicinska pomoč;
22. nacionalna evidenca je evidenca vseh pacientov oziroma nosilcev bolezni, prizadetih zaradi bolezni, okvar in drugih motenj, za katere velja posebna pozornost na nacionalni ravni, kamor pa ne sodijo interne evidence izvajalcev. Naziv evidence, vsebino, namen, naziv upravljavca ter druge karakteristike so opredeljene v zakonu, ki ureja zbirke podatkov oziroma v drugih predpisih;
23. nacionalni register bolezni je register vseh pacientov, prizadetih zaradi bolezni, okvar in drugih motenj, za katere velja posebna pozornost na nacionalni ravni. Naziv registra, vsebina, namen, naziv upravljavca in druge karakteristike nacionalnega registra so opredeljeni v zakonu, ki ureja zbirke podatkov v zdravstvu, oziroma v drugih predpisih;
24. navodila o beleženju in obračunavanju storitev so navodila, kjer so opisana pravila obračunavanja storitev in materialov po posameznih dejavnostih ter nabor podatkov, ki jih morajo izvajalci evidentirati za opravljene storitve ter pravila za pripravo in izstavljanje dokumentov za obračun, ki jih pripravi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod) in objavi na svoji spletni strani. Sestavni del navodil so šifranti za obračun zdravstvenih storitev;
25. neakutna bolnišnična obravnava je obravnava pacienta, pri katerem je končana diagnostika bolezenskega stanja, zaradi katerega je bil sprejet v akutno bolnišnično obravnavo, uvedena ustrezna terapija in določena rehabilitacija. Pred namestitvijo v neakutno bolnišnično obravnavo mora izvajalec pacientu izdati ustrezno odpustnico iz akutne bolnišnične obravnave. Neakutna bolnišnična obravnava predstavlja obliko bolnišničnega zdravljenja po končani akutni bolnišnični obravnavi, ko iz zdravstvenih ali socialnih razlogov ni možen odpust pacienta v domače okolje ali ni več možna nega v domačem okolju. Neakutna bolnišnična obravnava obsega podaljšano bolnišnično zdravljenje, zdravstveno nego in paliativno oskrbo;
26. OZG je Osnovno zdravstvo Gorenjske;
27. pediater je zdravnik specialist pediatrije;
28. podvrsta zdravstvene dejavnosti je vrsta zdravstvene dejavnosti, ki v pravilniku, ki določa vrste zdravstvene dejavnosti, sodi pod raven 2;
29. prvi pregled je prvi pregled v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice;
30. psiholog je zdravstveni sodelavec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poklica psiholog v zdravstveni dejavnosti;
31. socialni delavec je zdravstveni sodelavec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poklica socialni delavec v zdravstveni dejavnosti;
32. SVIT je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki;
33. TZN je tehnik zdravstvene nege;
34. tim je opredeljen za enega nosilca programa posamezne vrste zdravstvene dejavnosti ali za storitev ter vključuje vrsto in število zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter administrativno tehnični kader;
35. utež je storitev, izražena v relativnih enotah;
36. visoka cena količnika je cena, ki se izračuna na podlagi načrtovanega celotnega prihodka za dejavnost otroškega in šolskega dispanzerja, ambulant splošne in družinske medicine, dispanzerja za ženske in načrtovanega števila količnikov za storitve;
37. vrsta zdravstvene dejavnosti je vrsta zdravstvene dejavnosti, ki v pravilniku, ki določa vrste zdravstvene dejavnosti, sodi pod raven 1 (v nadaljnjem besedilu: VZD);
38. ZD je zdravstveni dom;
39. zdravstvena storitev je storitev, ki jo določa zakon, ki ureja pacientove pravice;
40. zobozdravnik je doktor dentalne medicine, ki izpolnjuje pogoje za samostojno opravljanje zdravniške službe v skladu z zakonom, ki ureja zdravniško službo;
41. ZORA je državni presejalni program za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu;
42. ZTM je Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino;
43. ZVC je zdravstveno vzgojni center. II. DEL PROGRAM STORITEV OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA I. Splošne usmeritve za načrtovanje programa
44. člen (načrtovanje programov)

(1)Izvajalec programe načrtuje na ravni plana iz pogodb preteklega leta, razen za programe, za katere je s to uredbo določeno drugače.

(2)Javni zavod programe storitev iz 181. člena te uredbe načrtuje na podlagi realizacije preteklega leta, razen programov splošne in družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja, ki se načrtujejo na ravni plana iz pogodb preteklega leta.

(3)Če izvajalec za program, ki je plačan po realizaciji, v preteklem letu ni imel priznane realizacije, se zanj obseg programa opredeli na podlagi pričakovane realizacije, ki jo oceni izvajalec, vendar ne manj kot 1.

(4)Če izvajalec določeno storitev izvaja v obsegu, ki je na letni ravni manjši od 75 storitev, Zavod z izvajalcem ne sklene pogodbe o izvajanju te storitve.

(5)Prejšnji odstavek se ne uporablja za storitve, kjer je število storitev na nacionalni ravni manjše od 75 in te storitve izvajata največ dva izvajalca, ter za programe, ki se načrtujejo na podlagi realizacije preteklega leta.

(6)Izvajalec programe načrtuje in poroča realizacijo ločeno po vrstah in podvrstah zdravstvene dejavnosti, razen v dejavnostih odraslega in mladinskega zobozdravstva ter zobozdravstva za študente, kjer program zdravljenja in protetike načrtuje skupaj.

1. člen (dogovor o spremembi programa) Zavod in izvajalec lahko tekom koledarskega leta s pogodbo dogovorita dodatni program ali povečanje obstoječega programa za tiste vrste zdravstvene dejavnosti, za katere so v tej uredbi opredeljena dodatna finančna sredstva (sprememba programa).
2. člen (nadomestitev izbranega osebnega zdravnika)

(1)V primeru prenehanja delovnega razmerja izbranega osebnega zdravnika je izvajalec dolžan zagotoviti drugega zdravnika, sicer se mu program ustrezno zmanjša. Ko izvajalec zaposli novega izbranega osebnega zdravnika, se mu program poveča.

(2)Povečanje oziroma zmanjšanje programa se izvede na podlagi pisnega obvestila izvajalca Zavodu o zaposlitvi novega izbranega osebnega zdravnika s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, ko Zavod prejme obvestilo, brez sklenitve aneksa k pogodbi. 6. člen (začasni in trajni prevzem in prestrukturiranje programa)

(1)Če izvajalec šest zaporednih mesecev ne zagotavlja vsaj 85 % dogovorjenega programa posamezne podvrste zdravstvene dejavnosti, lahko Zavod z drugim izvajalcem dogovori začasni prevzem nerealiziranega programa in o tem obvesti ministrstvo.

(2)Zavod spremlja realizacijo posameznih programov, in sicer do

1. oktobra za prvo polovico pogodbenega leta ter do
2. aprila za drugo polovico pogodbenega leta in celotno pogodbeno leto.

(3)Če izvajalec eno leto ne zagotavlja vsaj 85 % dogovorjenega programa posamezne podvrste zdravstvene dejavnosti, lahko Zavod z drugim izvajalcem dogovori trajni prevzem nerealiziranega programa v soglasju z ministrstvom.

(4)Zavod in izvajalec lahko v skladu s potrebami prebivalstva dogovorita prestrukturiranje programa med dejavnostmi v okviru sredstev, izračunanih v skladu s to uredbo. Dogovorjeno prestrukturiranje programa med dejavnostmi potrdi ministrstvo.

(5)Dogovorjeno prestrukturiranje se ne sme nanašati na preteklo obdobje.

(6)Prestrukturiranje programov, za katera so bila s to uredbo dogovorjena dodatna sredstva z namenom skrajševanja čakalnih dob, ni mogoče.

(7)Izvajalec ob sklepanju pogodbe za novo pogodbeno leto, v primeru prestrukturiranja programov glede na predhodno leto, posreduje Zavodu predlog prestrukturiranja v enem mesecu od uveljavitve te uredbe.

(8)Prestrukturiranje programov ob sklepanju pogodbe za novo pogodbeno leto lahko predlaga tudi Zavod, pri čemer upošteva podatke o številu čakajočih in čakalnih dobah.

(9)Dajanje predlogov prestrukturiranja programov tekom pogodbenega leta ni vezano na časovne roke.

1. člen (načrtovanje števila timov) Pri načrtovanju števila timov se število zaokroži na največ pet decimalnih mest. II. Posebne usmeritve za načrtovanje programa
2. Program otroškega in šolskega dispanzerja, splošne in družinske medicine, antikoagulantne ambulante in turistične ambulante
3. člen (program v dispanzerju za otroke in šolarje)

(1)V dispanzerju za otroke in šolarje se program kurative in preventive načrtuje ločeno, in sicer program kurative v obsegu 75 % tima in program preventive v obsegu 25 % tima. Delež je vezan na zdravnika oziroma izvajalca.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se za koncesionarja, ki ima v koncesijski pogodbi opredeljeno drugačno razmerje med programom kurative in programom preventive, program načrtuje v skladu s koncesijsko pogodbo. 9. člen (program otroškega in šolskega dispanzerja v drugih zavodih)

(1)ZD Koper za zagotavljanje storitev v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije Debeli rtič ter ZD Ajdovščina za zagotavljanje dispanzerja za otroke in šolarje v CIRIUS Vipava načrtujeta kurativno dejavnost dispanzerja za otroke in šolarje na ravni iz pogodbe iz preteklega leta in v skladu s kalkulacijo za to dejavnost iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2)CIRIUS Kamnik načrtuje program kurative in preventive dejavnost dispanzerja za otroke in šolarje na ravni iz pogodbe preteklega leta in v skladu s kalkulacijo za otroški in šolski dispanzer kurativa iz Priloge 1 te uredbe.

(3)Izvajalec iz prvega in drugega odstavka tega člena storitve, opravljene v teh dispanzerjih, Zavodu obračuna po visoki ceni količnika.

(4)Tim, ki izvaja program v zavodih iz prvega in drugega odstavka tega člena, se ne upošteva za ugotavljanje preskrbljenosti prebivalstva s programom otroškega in šolskega dispanzerja ter splošne in družinske medicine. 10. člen (dodatni tim)

(1)Javni zavod lahko za izvajanje programa splošne in družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja zaposli in v pogodbi z Zavodom dogovori dodatni tim, če presega število glavarinskih količnikov glede na pogodbeno dogovorjene time in normativ iz Priloge 1 te uredbe.

(2)Preseganje števila glavarinskih količnikov se ugotavlja na datum, ki se uporablja za izračun indeksa doseganja glavarine.

(3)Ob zaposlitvi dodatnega tima javni zavod Zavodu sporoči ime in priimek novega nosilca programa in njegov ordinacijski čas, pri čemer javni zavod ni upravičen do uveljavljanja prehodnega obdobja dveh let za financiranje dodatnega tima v višini 80 % kalkulacije iz Priloge 1 te uredbe. 11. člen (program splošne in družinske medicine v socialno varstvenem zavodu)

(1)Program splošne in družinske medicine, ki se izvaja v socialno varstvenem zavodu, se načrtuje na podlagi števila postelj iz Priloge 15, ki je sestavni del te uredbe, in pet ur dela tima na posteljo na leto, pri čemer je 1.250 ur en tim.

(2)Izvajalec programa iz prejšnjega odstavka in socialno varstveni zavod s posebnim dogovorom natančneje uredita izvajanje tega programa.

(3)Če izvajalec programa ne zagotavlja v pogodbenem obsegu ali ne sklene dogovora o izvajanju programa s socialno varstvenim zavodom, lahko socialno varstveni zavod Zavodu predlaga sklenitev pogodbe z drugim izvajalcem splošne in družinske medicine. V tem primeru se izvajalcu, ki bi sicer moral zagotoviti program splošne in družinske medicine v socialno varstvenem zavodu, ta program odšteje od dogovorjenega programa.

(4)Ob ustanovitvi novega socialno varstvenega zavoda ali ob širitvi obstoječih zmogljivosti se izvajalcu dodeli dodaten obseg programa oziroma tima splošne in družinske medicine.

1. člen (program splošne in družinske medicine v socialno varstvenem zavodu Dutovlje) Program splošne in družinske medicine v socialno varstvenem zavodu Dutovlje, ki ga izvaja ZD Sežana, se zaradi potreb po dodatni psihiatrični obravnavi stanovalcev v dogovorjenem deležu prestrukturira v program psihiatrija v ZD Sežana.
2. člen (program družinske obravnave za zdrav življenjski slog) Program družinske obravnave za zdrav življenjski slog izvajajo ZD dr. Adolfa Drolca Maribor (v nadaljnjem besedilu: ZD Maribor), ZD Murska Sobota, ZD Velenje, ZD Nova Gorica, ZD Kamnik, ZD Žalec, ZD Črnomelj, ZD Metlika, ZD Slovenska Bistrica, ZD Lenart, ZD Ormož, ZD Ajdovščina, ZD Piran, OZG Kranj, ZD Slovenske Konjice, ZD Brežice, ZD Ivančna Gorica, ZD Idrija in ZD Logatec.
3. člen (pediatrični tim v programu družinske obravnave za zdrav življenjski slog)

(1)Pediater in DMS za program družinske obravnave za zdrav življenjski slog sta del pediatričnega tima za preventivo.

(2)Materialni stroški, ki so del kalkulacije za pediatrični tim, vključujejo: – materialne stroške družinske obravnave za zdrav življenjski slog, – materialne stroške za delovanje pediatričnega tima (npr. udeležba na usposabljanjih in rednih izpopolnjevanjih ter drugih strokovnih srečanjih), – aktivnosti sodelovanja in povezovanja v zdravstveni dejavnosti s partnerji v lokalnih skupnostih (npr. šola), – izvajanje komunikacijskih/medijskih aktivnosti, – nakup didaktičnih pripomočkov/orodij za izvajanje obravnav. 15. člen (načrtovanje antikoagulantnega programa)

(1)ZD oziroma koncesionar antikoagulantni program načrtuje na ravni pogodb preteklega leta v skladu s kalkulacijo iz Priloge 1 te uredbe.

(2)Bolnišnica antikoagulantni program načrtuje v obsegu realiziranega antikoagulantnega programa v okviru specialistične zunajbolnišnične dejavnosti v preteklem letu, v skladu s podatki izvajalca, upoštevajoč kalkulacijo iz Priloge 1 te uredbe. 16. člen (turistične ambulante)

(1)Zavod ZD, ki pokriva območje občine Bovec, Piran in Kranj ter občin, ki mejijo na te občine, kadar število storitev za paciente, ki imajo stalno prebivališče izven navedenih občin, v letnem merilu presega 5 % vseh opravljenih storitev v dejavnosti splošne in družinske medicine, otroških in šolskih dispanzerjih, zagotovi dodatna sredstva, in sicer za ZD Piran v višini sredstev za 0,20 tima, ZD Tolmin v višini 0,5 tima in OZG Kranj v višini 0,4 tima.

(2)Timi iz prejšnjega odstavka se ne upoštevajo za ugotavljanje preskrbljenosti prebivalstva s programom splošne in družinske medicine. 2. Dispanzer za ženske 17. člen (program v dispanzerju za ženske)

(1)Program dispanzerja za ženske je sestavljen iz količnikov iz glavarine in količnikov iz obiskov.

(2)Plan količnikov iz obiskov vključuje storitve preventive in kurative.

(3)Za izvajalca se letni plan količnikov iz obiskov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu načrtuje na podlagi opredeljenih zavarovanih žensk na aktivnega nosilca dejavnosti in neaktivnega nosilca, največ dve leti na dan 30. november 2022.

(4)Letni plan količnikov iz obiskov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu se oblikuje v višini tretjine opredeljenih zavarovanih žensk v starostnem obdobju od 20 do 64 let in na podlagi relativne vrednosti odvzema brisa na malignost iz preventivnega namena.

(5)Sestavni del programa dispanzerja za ženske so tudi storitve ultrazvoka. Izvajalec, ki teh storitev ne opravlja sam, storitve ultrazvoka naroča pri drugem izvajalcu in kot naročnik tudi plača storitev. 3. Farmacevtsko svetovanje 18. člen (program farmacevtskega svetovanja)

(1)Zdravniki na primarni ravni v program farmacevtskega svetovanja napotujejo paciente s polifarmakoterapijo in paciente, za katere menijo, da so težave lahko posledica jemanja zdravil.

(2)Pogoj za pridobitev programa farmacevtskega svetovanja je sklenjena pogodba o delu specialista klinične farmacije z bolnišnico ali javno lekarno oziroma z zaposlitvijo specialista klinične farmacije.

(3)Seznam oseb, ki lahko opravljajo delo v programu farmacevtskega svetovanja, vodi Lekarniška zbornica Slovenije v sodelovanju s Sekcijo kliničnih farmacevtov, Zavod pa ga objavi na svojih spletnih straneh.

(4)Izvajalec, ki ima sklenjeno pogodbo za izvajanje programa farmacevtskega svetovanja, organizira ambulanto za program farmacevtskega svetovanja za izvajanje farmakoterapijskih pregledov najmanj enkrat tedensko, če ima v pogodbi dogovorjeno 0,2 tima oziroma sorazmerno več ali manj, ob večjem ali manjšem pogodbeno dogovorjenem timu, v okviru delovnih tednov ter z upoštevanjem delovnega časa.

(5)Izvajalec iz prejšnjega odstavka v sklopu programa farmacevtskega svetovanja organizira sestanke kakovostnega predpisovanja zdravil, ki jih sestavlja od šest do 15 zdravnikov in specialist klinične farmacije. Delo v skupini iz prejšnjega stavka poteka po vnaprej dogovorjenem programu, ki ga Zavod objavi na svojih spletnih straneh.

(6)Zavod spremlja kazalnike kakovostnega predpisovanja zdravil in o njih letno obvešča zdravnike. 4. Fizioterapija 19. člen (program fizioterapije)

(1)Izvajalec program fizioterapije načrtuje v številu timov in v številu uteži v skladu s kalkulacijo iz Priloge 1 te uredbe. Program fizioterapije ne vključuje specialnih fizioterapevtskih obravnav, ki jih izvajalec načrtuje posebej.

(2)Specialne fizioterapevtske obravnave se opredelijo v pogodbi med izvajalcem in Zavodom, če ima izvajalec zaposlenega fizioterapevta, ki je na podlagi predhodnega mnenja Razširjenega strokovnega kolegija za fizioterapijo vpisan v Seznam izvajalcev za specialne fizioterapevtske obravnave. Seznam iz prejšnjega stavka objavi Zavod na svoji spletni strani.

(3)Podlaga za načrtovanje specialne fizioterapevtske obravnave je realizirano število specialnih fizioterapevtskih obravnav v preteklem letu. Ob vključitvi novega fizioterapevta, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se v izvajanje specialne fizioterapevtske obravnave, v letu, ko začne opravljati delo, načrtuje 100 specialnih fizioterapevtskih obravnav letno. 5. Patronažna zdravstvena nega 20. člen (program patronažne zdravstvene nege)

(1)Izvajalec število nosilcev v dejavnosti patronažne zdravstvene nege načrtuje na podlagi pogodbe preteklega leta in po izobrazbeni strukturi.

(2)Načrtovani obseg programa izvajalca se opredeli v številu storitev, in sicer se za en tim načrtuje 1.350 storitev na letni ravni.

(3)V program patronažne zdravstvene nege sodijo tudi storitve, povezane z asistirano peritonealno dializo. Načrtovani obseg teh storitev Zavod dogovori v pogodbi z izvajalcem.

1. člen (patronažna zdravstvena nega v oskrbovanih stanovanjih) Patronažno zdravstveno nego v oskrbovanih stanovanjih lahko izvaja javni zavod, ki ima to dejavnost opredeljeno v ustanovitvenem aktu, ali zasebni izvajalec s koncesijo za izvajanje zdravstvene nege na domu oziroma patronažne zdravstvene nege.
2. Centri za duševno zdravje, dispanzer za mentalno zdravje, centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog
3. člen (program centrov za duševno zdravje)

(1)Program centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (v nadaljnjem besedilu: CDZOM) in centrov za duševno zdravje odraslih (v nadaljnjem besedilu: CDZO) se vzpostavi in izvaja na primarni ravni zdravstvene dejavnosti.

(2)CDZOM sestavlja en tim v skladu s Prilogo 1 te uredbe, CDZO pa dva tima, in sicer tim za ambulantno obravnavo in tim za skupnostno psihiatrično obravnavo, določen v Prilogi 1 te uredbe.

(3)Če izvajalec ne pridobi potrebnega kadra iz Priloge 1 te uredbe, se mu za manjkajoči kader zniža financiranje kadra in obseg programa, sorazmerno z znižanim obsegom programa pa tudi materialni stroški in amortizacija.

(4)Po vzpostavitvi programa CDZOM oziroma CDZO se ZD na regionalnem območju, ki ga pokriva CDZOM oziroma CDZO, za vsak program priznata dva tima patronažne zdravstvene nege. 23. člen (CDZOM)

(1)CDZOM se vzpostavi postopoma, v skladu z razpoložljivostjo kadra, do obsega standarda za tim iz Priloge 1 te uredbe.

(2)Pogoj za začetek financiranja programa CDZOM je zaposlitev nosilca programa, ki je zdravnik specialist otroške in mladostniške psihiatrije, v polovičnem obsegu polnega delovnega časa ali zaposlitev specialista klinične psihologije za polni delovni čas.

(3)Minimalna kadrovska sestava tima CDZOM obsega:

1. zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, zaposlenega za polovični delovni čas ali specialista klinične psihologije za polni delovni čas,
2. tri psihologe,
3. enega defektologa ali enega delovnega terapevta ali dva logopeda,
4. enega socialnega delavca,
5. enega DMS ali dva tehnika zdravstvene nege,
6. administrativno tehnični kader v skladu s četrtim odstavkom
7. člena te uredbe.

(4)Izvajalec minimalno kadrovsko sestavo tima iz prejšnjega odstavka zagotovi v 12 mesecih od zaposlitve nosilca programa CDZOM. 24. člen (CZDO)

(1)CZDO se vzpostavi postopoma, v skladu z razpoložljivostjo kadra, do obsega standarda za ambulantno obravnavno in skupnostno psihiatrično obravnavo iz Priloge 1 te uredbe.

(2)Pogoj za začetek financiranja programa ambulantne obravnave CDZO je zaposlitev nosilca programa, ki je zdravnik specialist psihiatrije, v polovičnem obsegu polnega delovnega časa.

(3)Minimalna kadrovska sestava tima programa ambulantne obravnave CZDO obsega: – enega zdravnika specialista psihiatrije, zaposlenega v polovičnem obsegu polnega delovnega časa, – enega DMS ali dva tehnika zdravstvene nege, – enega socialnega delavca, zaposlenega v polovičnem obsegu polnega delovnega časa, – dva psihologa, – administrativno tehnični kader v skladu s četrtim odstavkom 77. člena te uredbe.

(4)Izvajalec minimalno kadrovsko sestavo tima iz prejšnjega odstavka zagotovi v 12 mesecih od zaposlitve nosilca programa iz prvega odstavka tega člena.

(5)Pogoj za začetek financiranja programa skupnostna psihiatrična obravnava v okviru CDZO je zaposlitev nosilca programa, ki je zdravnik specialist psihiatrije, v polovičnem obsegu polnega delovnega časa.

(6)Minimalna kadrovska sestava tima programa skupnostne psihiatrične obravnave v okviru CZDO obsega:

1. enega zdravnika specialista psihiatrije, zaposlenega v polovičnem obsegu polnega delovnega časa,
2. enega delovnega terapevta,
3. tri DMS,
4. enega socialnega delavca, zaposlenega v polovičnem obsegu polnega delovnega časa,
5. enega psihologa,
6. administrativno tehnični kader v skladu s četrtim odstavkom
7. člena te uredbe.

(7)Izvajalec minimalno kadrovsko sestavo tima iz prejšnjega odstavka zagotovi v 12 mesecih od zaposlitve nosilca programa iz petega odstavka tega člena. 25. člen (vključitev obstoječih programov v CDZOM in CZDO)

(1)Ob vzpostavitvi CDZOM oziroma CDZO se obstoječi program izvajalca s področja psihiatrije, pedopsihiatrije, klinične psihologije in dispanzerja za mentalno zdravje do obsega standarda iz Priloge 1 te uredbe vključijo v program CDZOM in CDZO.

(2)Pri OZG Kranj in ZD Ljubljana se vključitev programov iz prejšnjega odstavka izvede v okviru ZD, vključenih v OZG Kranj, in enot ZD Ljubljana. 26. člen (program dispanzerja za mentalno zdravje)

(1)Nosilec dejavnosti dispanzerja za mentalno zdravje je psiholog, defektolog ali logoped.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je nosilec dispanzerja za mentalno zdravje v Območni enoti Kranj ortopedagog, v Območni enoti Ljubljana pa za tri time specialist pedagog. 27. člen (program centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog)

(1)Program centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog se, upoštevajoč število obravnav v letu 2021 in število vzdrževanih v metadonskem programu v letu 2021, oblikuje v številu timov, v skladu s Prilogo 22, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Podatki o obravnavanih osebah in številu oseb, vključenih v opioidno substitucijsko terapijo oziroma opioidno agonistično terapijo vzdrževalni metadonski program, se ob pripravi letnega programa posodobijo z zadnjimi znanimi podatki. Na tej podlagi se izvede ustrezna prerazporeditev timov med ZD iz Priloge 21, ki je sestavni del te uredbe, v okviru skupnega števila timov. 7. Zdravstvena vzgoja 28. člen (program zdravstvene vzgoje za otroke, šolarje in študente, šola za starše ter reproduktivno zdravstveno varstvo žensk)

(1)Načrtovani letni obseg ur efektivnega dela za izvajanje in pripravo vsebin zdravstvene vzgoje znaša 1.400 ur na nosilca tima zdravstvene vzgoje.

(2)Izvajalci v okviru programa zdravstvene vzgoje opravljajo tudi program šole za starše.

(3)Če šolo za starše na posameznem območju opravlja izvajalec, ki ne izvaja programa zdravstvene vzgoje, se ta program določi na podlagi kalkulacije iz Priloge 1 te uredbe in načrtovanega števila delavnic.

(4)Izvajalec zdravstvene vzgoje nameni najmanj 40 % letnega obsega ur efektivnega dela za izvajanje zdravstvene vzgoje in največ 60 % za ostale aktivnosti povezane s programom, kot so organizacija, priprava in prevoz. 29. člen (ZVC in iCKZ)

(1)Plan zdravstveno vzgojnih delavnic je določen v Prilogi 17, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Finančna sredstva za izvajanje podpornih aktivnosti so določena glede na velikost centra in so opredeljena v Prilogi 17 te uredbe. 30. člen (nadgrajen program integrirane preventive kroničnih bolezni)

(1)ZD Celje, ZD Vrhnika in ZD Sevnica izvaja nadgrajen program integrirane preventive kroničnih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju. Plan delavnic in individualnih svetovanj je določen v Prilogi 17 te uredbe.

(2)Pri izvajanju zdravstveno vzgojnih delavnic Zdravo hujšanje in S sladkorno boleznijo skozi življenje sodeluje dodaten kader, ki ni del standardnega tima CKZ iz Priloge 1 te uredbe, in sicer: Izvajalec Zdravnik specialist družinske medicine DMS edukator za sladkorno bolezen Magister farmacije Delavci iz ur ZD Celje 0,1519 0,0314 0,0078 ZD Vrhnika 0,0653 0,0140 0,0035 ZD Sevnica 0,0440 0,0105 0,0026

(3)Finančna sredstva za plačilo dodatnega kadra iz prejšnjega odstavka so zagotovljena v okviru materialnih stroškov standardnega tima CKZ iz Priloge 1 te uredbe.

(4)Ukrep iz tega člena velja do

1. avgusta
3. člen (program iCKZ)

(1)iCKZ izvaja programe za krepitev zdravja in pogovornih ur odrasle populacije, otrok in mladostnikov, aktivnosti krepitve zdravja v lokalnih skupnostih, vodenju iCKZ, zdravstveni vzgoji projektnega učenja mladih odraslih in v mladinskih centrih ter varni vadbi za nosečnice.

(2)Program iCKZ izvaja ZD Maribor, ZD Murska Sobota, ZD Velenje, ZD Kranj, ZD Nova Gorica, ZD Kamnik, ZD Žalec, ZD Slovenj Gradec, ZD Dravograd, ZD Črnomelj, ZD Metlika, ZD Slovenska Bistrica, ZD Gornja Radgona, ZD Lenart, ZD Ormož, ZD Ajdovščina, ZD Izola, ZD Piran, ZD Slovenske Konjice, ZD Šentjur, ZD Kočevje, ZD Brežice, ZD dr. Franca Ambrožiča Postojna (v nadaljnjem besedilu: ZD Postojna), ZD Ivančna Gorica, ZD Trebnje, ZD Idrija in ZD Logatec.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek od 1. septembra 2023 program iCKZ izvaja tudi ZD Celje, ZD Vrhnika, ZD Sevnica, ZD Ljubljana, ZD Domžale, ZD Ptuj, ZD Krško, ZD Laško, ZD Radovljica, ZD Litija, ZD Ribnica, ZD Trbovlje, ZD Ljutomer, ZD Mozirje in ZD Radlje ob Dravi.

(4)Finančna sredstva za vodenje strokovne skupine za preventivo ter preventivnih timov posameznih šol oziroma vrtcev se zagotavljajo za ZD Maribor, ZD Murska Sobota, ZD Velenje, ZD Kranj, ZD Nova Gorica, ZD Kamnik, ZD Žalec, ZD Slovenj Gradec, ZD Dravograd, ZD Črnomelj, ZD Metlika, ZD Slovenska Bistrica, ZD Gornja Radgona, ZD Lenart, ZD Ormož, ZD Ajdovščina, ZD Izola, ZD Piran, ZD Slovenske Konjice, ZD Šentjur, ZD Kočevje, ZD Brežice, ZD Postojna, ZD Ivančna Gorica, ZD Trebnje, ZD Idrija, ZD Logatec, ZD Celje, ZD Vrhnika in ZD Sevnica v skladu s Prilogo 1 te uredbe.

1. člen (zmanjšanje tveganega pitja alkohola) Izvajalec, ki v skladu s pravilnikom, ki ureja izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, zagotavlja preventivni program, načrtuje dve individualni svetovanji za zmanjšanje tveganega pitja alkohola na leto.
2. Pravica do obnovitvene rehabilitacije invalidov, udeležbe v organiziranih skupinah za usposabljanje ter letovanja otrok in šolarjev
3. člen (obnovitvena rehabilitacija invalidov, udeležba v organiziranih skupinah za usposabljanje ter letovanja otrok in šolarjev)

(1)Za izvedbo javnega razpisa za program obnovitvene rehabilitacije invalidov, udeležbe v organiziranih skupinah za usposabljanje ter letovanja otrok in šolarjev se pooblasti Zavod. Ministrstvo poda soglasje na osnutek razpisane dokumentacije in na izbor izvajalcev.

(2)Finančna sredstva za izvedbo javnega razpisa iz prejšnjega odstavka zagotovi ministrstvo.

1. Državni preventivni programi SVIT, DORA, ZORA, DPOR
2. člen (program SVIT)

(1)Program SVIT in storitve, ki jih obsega, so določene v pravilniku, ki ureja izvajanje državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka. Nosilec programa SVIT je NIJZ.

(2)Zavod sklene pogodbo s pooblaščenimi presejalnimi kolonoskopskimi centri in pooblaščenimi kolonoskopisti. NIJZ enkrat letno, do 15. februarja, seznani Zavod in izvajalce z ažurnim seznamom pooblaščenih centrov.

(3)Za paciente s pozitivnim testom na prikrito krvavitev v blatu, za katere izbrani osebni zdravnik presodi, da zdravstveno niso sposobni za ambulantno presejalno kolonoskopijo, se presejalna diagnostična, presejalna terapevtska ali operativna kolonoskopija lahko opravi z varnostno hospitalizacijo zavarovane osebe. Hospitalne skrining kolonoskopije se plačajo po SPP iz rednega programa. Pogoj za obračun hospitalno izvedenih kolonoskopij Zavodu je poročanje v informacijski sistem Progama SVIT in potrditev Programa SVIT o opravljeni storitvi. 35. člen (program DORA) Program DORA in storitve, ki jih obsega, so določene v pravilniku, ki ureja izvajanje državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka. 36. člen (program ZORA)

(1)Program ZORA in storitve, ki jih obsega, so določene v pravilniku, ki ureja izvajanje državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka.

(2)Za promocijo, spremljanje, vodenje in koordiniranje programa ZORA se Onkološkemu inštitutu Ljubljana zagotovijo sredstva v višini iz pogodbe preteklega leta. Sredstva so namenjena za financiranje plače vodje registra ZORA, DMS, epidemiologa in analitika ter za materialne stroške podjemnih pogodb, izobraževanj in službenih poti, tiskovin, promocije, poštnino in informacijsko podporo.

(3)V pogodbi med Onkološkim inštitutom Ljubljana in Zavodom se sredstva za dejavnost programa ZORA določijo namensko in jih ni mogoče prerazporejati na druge programe. 37. člen (program DPOR)

(1)Nosilec programa DPOR je Onkološki inštitut Ljubljana, ki opravlja dejavnosti koordinacije, spremljanja, vodenja, spodbujanja in promocije aktivnosti za zmanjševanje bremena raka v državi.

(2)Sredstva za dejavnost programa DPOR so namenjena za plače koordinatorja DPOR, namestnika koordinatorja DPOR, strokovnega sodelavca za komunikacijsko podporo in materialne stroške za podjemne pogodbe, komunikacijske aktivnosti, organizacijo dogodkov, izobraževanja, službene poti in tiskovine.

(3)V pogodbi med Onkološkim inštitutom Ljubljana in Zavodom se sredstva iz prejšnjega odstavka določijo namensko in jih ni mogoče prerazporejati na druge programe.

1. Dežurstvo v osnovni zdravstveni dejavnosti, nujna medicinska pomoč in reševalni prevozi
2. člen (dežurstvo)

(1)Dežurna služba se izvaja: – ob praznikih, – ob delavnikih od

1. do
2. ure naslednjega dne, – ob vikendih: od petka od
3. ure do ponedeljka do
4. ure naslednjega dne.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se dežurna služba v zobozdravstveni dejavnosti pri izvajalcih izvaja ob sobotah, nedeljah in praznikih na lokacijah in v ordinacijskem času: – Ljubljana od

1. do
2. ure; – Celje, Kranj in Maribor od
3. do
4. ure; – Koper, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto od
5. do
6. ure.

(3)K ordinacijskemu času iz prvega in drugega odstavka tega člena se izvajalcu prizna ena ura za pripravo na delo.

(4)Dežurna služba se izvaja v ambulanti ZD ali v urgentnem centru (v nadaljnjem besedilu: UC) in se financira s sredstvi nosilcev dežurne službe, ki imajo za program dežurne službe sklenjeno pogodbo z Zavodom.

(5)Odškodninsko odgovornost v primeru škodnega dogodka nosi organizator dežurne službe.

1. člen (helikopterska NMP) Zdravstveno ekipo za helikoptersko enoto NMP zagotavlja OZG in ZD Maribor, ekipo za sekundarne helikopterske prevoze pa zagotavlja Univerzitetni klinični center (v nadaljnjem besedilu: UKC) Ljubljana.
2. člen (program NMP) Program NMP z dežurno službo je določen v Prilogi 17 te uredbe.
3. člen (zagotavljanje NMP v posameznih UC)

(1)Splošna bolnišnica Celje zagotavlja NMP z 1,5 ekipe MoE REA in 2,5 ekipe MoE NRV za prebivalce na območju izpostav območne enote Zavoda Celje, Šentjur in Žalec ter delovanje programa DS1 v Enoti za hitre preglede UC Celje.

(2)V zagotavljanje NMP iz prejšnjega odstavka, vključno z dežurno službo, se po razporedu, ki ga določi Splošna bolnišnica Celje, vključujejo zdravniki ZD Celje in koncesionarji z območja občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik.

(3)Splošna bolnišnica Celje za zagotavljanje delovanja pediatrične urgentne službe (v nadaljnjem besedilu: PUC) načrtuje 1 ekipo standarda »PUC – Pediatrična urgentna ambulanta«. V delovanje PUC se vključujejo pediatri iz območne enote Zavoda Celje. 42. člen (zagotavljanje NMP na območju izpostav območne enote Zavoda Koper, Izola, Piran)

(1)Za prebivalce na območju izpostave območne enote Zavoda Koper, Izola in Piran, NMP zagotavlja UC v Splošni bolnišnici Izola in ekipe NMP ZD Koper, ZD Izola in ZD Piran, v skladu s Prilogo 17 te uredbe.

(2)Delovanje enote za hitre preglede v UC v rednem delovnem času zagotavlja Splošna bolnišnica Izola, v dežurni službi pa ZD Koper, ZD Izola in ZD Piran s timi iz Priloge 17 te uredbe, ki vključujejo: – dve dežurni ekipi v času dežurstva, – eno dodatno dežurno ekipo pediatra ob sobotah, nedeljah in praznikih med

1. in
2. uro, – eno dodatno dežurno ekipo v poletnem času in ob praznikih, skupaj 102 dni letno na lokaciji ZD Piran v Luciji med
3. in
4. uro, ki vključuje tudi reševalno vozilo z reševalcem, – zdravstveni kader za izvajanje koordinacije.
5. člen (zagotavljanje NMP na območju Ljubljane)

(1)Za izvajanje NMP z dežurno službo na območju mestne občine Ljubljana ZD Ljubljana načrtuje: – 3 time vozila urgentnega zdravnika, – 1 tim vozila dežurnega zdravnika – neodložljivi hišni obiski, – 2,5 tima enote za hitre preglede v rednem delovnem času, – 5 timov dežurne službe 1, – 1,5 tima triaže in sprejema, – 0,8 tima programa UC – Enote za bolezni.

(2)Za izvajanje programa NMP UKC Ljubljana zagotovi: – 11,609 timov MOE nujnega reševalnega vozila, – 1 tim motornega kolesa, – sredstva za izvajanje helikopterske NMP in dispečerske službe zdravstva v višini sredstev iz pogodbe preteklega leta.

1. člen (program nenujnih reševalnih prevozov) Program nenujnih reševalnih prevozov se oblikuje v skladu s Prilogo 17 te uredbe.
2. Zobozdravstvena dejavnost
3. člen (program zobozdravstvene dejavnosti za odrasle)

(1)V zobozdravstveni dejavnosti za odrasle, z izjemo Stomatološke klinike UKC Ljubljana in Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Ljubljana, se število točk za plačilo določi na podlagi: – dogovorjenega števila timov in 70 % standardnega obsega programa na tim v skladu s Prilogo 1 te uredbe in – števila opredeljenih zavarovanih oseb na dan

1. februar za drugi kvartal,
2. maj za tretji kvartal,
3. avgust za četrti kvartal in
4. november za prvi kvartal naslednjega leta. Po strukturi opredeljenih oseb Zavod razporedi 30 % programa, načrtovanega za dejavnost zobozdravstva za odrasle.

(2)Pri ugotavljanju števila zavarovanih oseb, opredeljenih na posameznega izvajalca, se pri izračunu planiranega števila točk, ki je odvisen od števila opredeljenih zavarovanih oseb, upošteva: – če izvajalec v skladu s pogodbo opravlja samo eno dejavnost, se štejejo vse zanj opredeljene osebe v dejavnosti, ki je pogodbeno dogovorjena; – če izvajalec v skladu s pogodbo opravlja dejavnost mladinskega zobozdravstva in zobozdravstva za odrasle, se štejejo opredeljene osebe, stare 19 let in več, v zobozdravstvo za odrasle; – osebe, opredeljene za zobozdravnike specialiste otroškega in preventivnega zobozdravstva (pedontologe), se štejejo med neopredeljene osebe; – če izvajalec v izvajanje prevzame program drugega izvajalca, ki je prenehal z dejavnostjo, se nanj za obdobje največ dveh let prenesejo vsi njegovi opredeljeni pacienti. Po preteku dveh let ali če se zavarovane osebe, ki jih je prevzel, že prej opredelijo za drugega zobozdravnika, se v izračun največjega možnega števila točk za plačilo štejejo le zanj opredeljene osebe. Če se zavarovane osebe v tem obdobju ne opredelijo za drugega zobozdravnika, se te zavarovane osebe uvrstijo med neopredeljene osebe, pri čemer velja, da se, če zobozdravniku preneha delovno razmerje in je imel opredeljene zavarovane osebe, se štejejo te zavarovane osebe dve leti k ZD oziroma h koncesionarju, po tem obdobju pa se štejejo kot neopredeljene osebe; – izvajalcu, ki v pogodbenem letu začne z opravljanjem dejavnosti brez opredeljenih zavarovanih oseb oziroma izvajalcu za dodatne time v primeru širitev mreže, se prvi dve leti del plana, ki je odvisen od števila opredeljenih zavarovanih oseb, določi na ravni 80 % obsega programa na tim v skladu s Prilogo 1 te uredbe.

(3)Za dejavnost zobozdravstva za odrasle Zavod na svojih spletnih straneh za vsako tromesečje objavi plan točk po izvajalcih. 46. člen (program zobozdravstvene dejavnosti oseb s posebnimi potrebami)

(1)Program zobozdravstvene dejavnosti oseb s posebnimi potrebami Zavod dogovori v pogodbi z UKC Ljubljana, ZD Maribor in ZD Murska Sobota.

(2)Storitve iz programa iz prejšnjega odstavka se izvajajo v splošni anesteziji.

1. člen (program čeljustne in zobne ortopedije) V dejavnosti čeljustne in zobne ortopedije (v nadaljnjem besedilu: ortodontija) izvajalec načrtuje vključitev najmanj 60 dodatnih zavarovanih oseb v ortodontsko zdravljenje in najmanj 90 prvih pregledov, šifra Šifranta Zavoda 01008, preračunano na en tim.
2. člen (vzgoja za ustno zdravje)

(1)Načrtovani letni obseg ur efektivnega dela na enega nosilca tima za izvajanje in pripravo vsebin vzgoje za ustno zdravje znaša 1.400 ur.

(2)Izvajalec vzgoje za ustno zdravje realizira najmanj 40 % letnega obsega efektivnega dela iz ur za izvajanje vzgoje za ustno zdravje in največ 60 % letnega obsega efektivnega dela iz ur za pripravo (npr. organizacija, čas za prevoz, čas za pripravo, vabljenje). 12. Dejavnost Nacionalnega inštituta za javno zdravje 49. člen (dejavnost NIJZ)

(1)Program ugotavljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni se načrtuje v obsegu, in sicer: Območna enota Zavoda (izvajalec) Število timov – program NIJZ – OE Celje 1,95 – program NIJZ – OE Koper 0,91 – program NIJZ – OE Kranj 1,29 – program NIJZ – OE Ljubljana 3,93 – program NIJZ – OE Maribor 2,09 – program NIJZ – OE Murska Sobota 0,81 – program NIJZ – OE Nova Gorica 0,67 – program NIJZ – OE Novo mesto 0,88 – program NIJZ – OE Ravne na Koroškem 0,48 Skupaj: 13,01

(2)NIJZ program nabave in distribucije cepiv načrtuje v skladu s sprejetim letnim programom cepljenja in zaščite z zdravili ter v sklopu tega programa zagotavlja odgovorne osebe, ki na cepilnem mestu skrbi za sprejem, shranjevanje, izdajo in transport zdravil ter pregled dokumentacije, ki omogoča sledljivost zdravil.

(3)Distribucija cepiv iz prejšnjega odstavka vključuje: – zagotovitev sistema sledenja serije, – zagotovitev hitrega odpoklica serije, – zagotovitev stalnih evidenc o zalogah in razdeljenih cepivih, – vodenje podatkov o nepravilnem transportu in shranjevanju, uporabi in ostalih podatkov za varno uporabo cepiv.

(4)NIJZ zagotavlja stalno pripravljenost zdravnika specialista s področja epidemiologije in v ta namen načrtuje sredstva v višini 194.700,64 eura v cenah za januar 2023. Sredstva se valorizirajo po enaki metodologiji kot materialni stroški, ki so vračunani v programe storitev.

(5)NIJZ program priprave, koordiniranja, vodenja in evalvacije programov vzgoje za zdravje otrok in mladostnikov, vzgoje za ustno zdravje, priprave na porod in starševstvo oziroma šole za starše, zdravstvene vzgoje za odrasle in preventivnih programov, ki se izvajajo v okviru primarne zdravstvene dejavnosti načrtuje v številu timov iz razpredelnice, in sicer: Izvajalec glede na območno enoto Zavoda Število timov – program NIJZ – OE Celje 3,00 – program NIJZ – OE Koper 2,00 – program NIJZ – OE Kranj 2,00 – program NIJZ – OE Ljubljana 5,00 – program NIJZ – OE Maribor 3,00 – program NIJZ – OE Murska Sobota 1,80 – program NIJZ – OE Nova Gorica 1,00 – program NIJZ – OE Novo mesto 1,80 – program NIJZ – OE Ravne na Koroškem 1,00 Skupaj: 20,60

(6)NIJZ je nosilec koordinacije in vodenja programa preventive srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni v osnovnem zdravstvu ter spremljanja dejavnikov tveganja in ogroženosti za srčno-žilne bolezni. Sredstva za izvajanje programa so opredeljena v Prilogi 1 te uredbe. Sredstva NIJZ nakazuje redno v trimesečjih tistim koordinatorjem, ki delo opravljajo v obsegu dva dni na mesec in o tem poročajo. Preostala sredstva se porabijo za nacionalno vodenje in koordiniranje programa ter spremljanje podatkov o dejavnikih tveganja in ogroženosti za srčno-žilne bolezni.

(7)Delo regijskih koordinatorjev se opravlja izven rednega delovnega časa.

(8)NIJZ se za koordinacijo, strokovno podporo pri implementaciji, spremljanju in evalviranju programa Skupaj za zdravje, za zagotavljanje stroškov kadra in materialne stroške zagotovi 280.662 eurov.

(9)NIJZ se za program zmanjševanja škode uporabe prepovedanih drog zagotovi 189.349 eurov.

(10)NIJZ se za koordinacijo in upravljanje implementacije centrov za duševno zdravje zagotovi 494.562 eurov.

(11)NIJZ se za zagotavljanje podpornih zdravstveno-vzgojnih gradiv zagotovi 220.642 eurov.

(12)NIJZ se za širitev mentorske mreže edukatorjev – mentorjev za podporo izvajalcem nemedikamentoznih obravnav na področju sladkorne bolezni tipa 2 v ZVC za povezovanje med primarno in sekundarno ravnjo zdravstvene dejavnosti zagotovi 8.700 eurov.

(13)NIJZ se za razvojno-implementacijski tim za implementacijo nemedikamentoznih obravnav za zmanjševanje tveganega in škodljivega pitja alkohola v 61 ZD zagotovi 547.062,53 eura.

1. Zdravstveno varstvo obsojencev in pripornikov
2. člen (zdravstveno varstvo obsojencev in pripornikov) Izvajalec zagotavlja zdravstveno varstvo obsojencev in pripornikov v ambulanti zavoda za prestajanje kazni zapora, v obsegu in času, ki je določen v programu Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe. V preostalem času zdravstveno varstvo obsojencev in pripornikov zagotavljajo na klic, s hišnim obiskom ali na lokaciji ZD.
3. Specialistična zunajbolnišnična dejavnost
4. člen (minimalno število prvih pregledov)

(1)Zavod v pogodbah z izvajalec opredeli minimalno število prvih pregledov na tim za naslednje vrste oziroma podvrste zdravstvene dejavnosti: VZD Podvrsta zdr. dej. Naziv Min. št. prvih pregledov na tim 204 205 Rehabilitacija 2.590 204 207 Fiziatrija 2.230 206 209 Ginekologija 2.100 208 214 Infektologija 4.085 209 215 Internistika 735 211 220 Kardiologija in vaskularna med. 930 220 229 Okulistika 2.615 222 231 Ortopedija 3.254 234 251 Splošna kirurgija 1.772 239 257 Urologija 1.190 249 217 Tireologija 1.753

(2)Kadar se posamezna subspecialna vrsta zdravstvene dejavnosti izloči iz druge vrste zdravstvene dejavnosti, se prvi pregledi pri tej subspecialni dejavnosti načrtujejo na podlagi izvajalčevih podatkov o realiziranih prvih pregledih. 52. člen (program CT in MR preiskav)

(1)Načrtovani obseg CT in MR preiskav izvajalca je enak realiziranemu številu preiskav v preteklem letu po posameznih skupinah radioloških diagnostičnih postopkov (v nadaljnjem besedilu: SRDP).

(2)Za SRDP z nazivom CT primerjava in SRDP z nazivom MR primerjava se število preiskav ne načrtuje.

(3)Pogodbena vrednost programa za CT in MR preiskave je enaka realizirani vrednosti programa v preteklem pogodbenem letu. 15. Urgentni centri 53. člen (program UC)

(1)V UC se financirajo naslednje organizacijske enote: – triaža in administrativni sprejem, – enota za hitre preglede (v nadaljnjem besedilu: EHP), – enota za bolezni (v nadaljnjem besedilu: EzB), – enota za poškodbe (v nadaljnjem besedilu: EzP), – enota za opazovanje in nadzor.

(2)Bolnišnica, ki ima vzpostavljen UC, ne načrtuje drugih urgentnih specialističnih ambulant.

(3)Delovanje EHP izvajalec zagotavlja 24 ur na dan vse dni v letu, in sicer v naslednjem obsegu: URGENTNI CENTER Delovanje EHP zagotavljajo Zagotavljanje EHP BREŽICE ZD Brežice Do vzpostavitve dispečerske službe zdravstva: ZD Brežice v okviru 1,3 MoE NRV in DS

1. ZD Brežice se priznajo dodatna sredstva v višini vrednosti laboratorija iz kalkulacije 302 001 Splošna ambulanta. CELJE SB Celje SB Celje se v rednem delovnem času prizna 41.232 količnikov letno po visoki ceni količnika Splošne ambulante 302
2. IZOLA SB Izola ZD Koper ZD Izola ZD Piran V času dežurstva ZD Izola, ZD Koper in ZD Piran v okviru DS 3b. V rednem delovnem času SB Izola. Prizna se največ 19.000 količnikov letno po visoki ceni količnika Splošne ambulante 302 001 JESENICE ZD Jesenice Do vzpostavitve dispečerske službe zdravstva: ZD Jesenice v okviru DS2 in MoE NRV. Dodatno se priznajo sredstva v dvojni višini vrednosti laboratorija iz kalkulacije 302 001 Splošna ambulanta. MARIBOR ZD Maribor ZD Maribor ambulanta v okviru DS
3. Za delo v rednem delovnem času od ponedeljka do petka od
4. do
5. ure se prizna največ 19.000 količnikov letno po visoki ceni količnika Splošne ambulante 302
6. MURSKA SOBOTA SB Murska Sobota ZD Murska Sobota V času dežurstva ZD Murska Sobota v okviru DS
7. V rednem delovnem času se skladno z medsebojno pogodbo SB MS in ZD MS prizna največ 19.000 količnikov letno po visoki ceni količnika Splošne ambulante 302
8. NOVA GORICA SB Nova Gorica ZD Nova Gorica V času dežurstva ZD Nova Gorica v okviru DS
9. V rednem delovnem času se izvajalcu, v skladu z medsebojno pogodbo SB Nova Gorica in ZD Nova Gorica, prizna največ 10.000 količnikov letno po visoki ceni količnika Splošne ambulante 302
10. NOVO MESTO SB Novo mesto V času dežurstva SB Novo mesto v okviru pavšala za 1,3 DS
11. V rednem delovnem času se SB Novo mesto prizna največ 32.744 količnikov letno po visoki ceni količnika Splošne ambulante 302
12. SLOVENJ GRADEC ZD Slovenj Gradec Do vzpostavitve dispečerske službe zdravstva: ZD Slovenj Gradec v okviru ekip DS2 in MoE NRV. Dodatno se priznajo sredstva v dvojni višini vrednosti laboratorija iz kalkulacije 302 001 Splošna ambulanta. TRBOVLJE ZD Trbovlje Do vzpostavitve dispečerske službe zdravstva: ZD Trbovlje v okviru 1,6 ekipe MoE NRV in DS
13. Dodatno se priznajo sredstva v višini vrednosti laboratorija iz kalkulacije 302 001 Splošna ambulanta. ZD Ljubljana ZD Ljubljana se za delo ambulante v okviru EHP v rednem delovnem času od ponedeljka do petka od
14. do
15. ure priznajo sredstva v obsegu 68.826 količnikov letno, po visoki ceni količnika Splošne ambulante 302 001.

(4)EHP uporabljajo storitve laboratorija UC, tudi ko delovanje EHP zagotavlja ZD.

(5)V primeru iz prejšnjega odstavka lahko bolnišnica zaračuna laboratorijske storitve za EHP ZD največ v višini cene točke za laboratorij, ki jo v kalkulacijah priznava Zavod, znižane za 20 %. 54. člen (satelitski urgentni center)

(1)Triažo izvaja tudi satelitski urgentni center (v nadaljnjem besedilu: SUC) v obsegu po en tim, in sicer v ZD Kočevje, ZD Postojna, ZD Tolmin, ZD Sežana, ZD Idrija, ZD Ilirska Bistrica, ZD Šmarje, ZD Sevnica, ZD Kranj in ZD Velenje.

(2)SUC mora biti dostopen in odprt vse dni v letu, 24 ur na dan, in sicer tudi v času, ko je ekipa NMP na terenu. 55. člen (mobilni paliativni tim)

(1)Nosilec programa mobilnega paliativnega tima je zdravnik specialist družinske medicine, urgentne medicine, interne medicine, anesteziologije, reanimatologije in perioperativne medicine ali splošne kirurgije.

(2)Do

1. marca 2023 je program enak programu preteklega leta, od
2. aprila 2023 pa en mobilni paliativni tim poleg ostalih vključuje še enega zdravnika specialista.

(3)Glede na število zdravnikov specialistov lahko Zavod in izvajalec skleneta pogodbo za več timov, vendar ne več kot znaša načrtovano število zdravnikov v enem timu do 31. marca 2023. 16. Dializna dejavnost 56. člen (program dializne dejavnosti)

(1)Program posameznih vrst dializ je določen na podlagi predloga izvajalca, ki ga posreduje Zavodu v 14 dneh od objave te uredbe. Če izvajalec predloga ne poda v navedenem roku, je program dializ enak realizaciji števila dializ v preteklem letu.

(2)V primeru novega izvajalca dializ se program določi tako, da se realizacija v preteklem letu razdeli med izvajalce na območju območne enote Zavoda v skladu z deležem števila dializnih mest posameznega izvajalca v območni enoti Zavoda.

1. Specialistična bolnišnična dejavnost A. Akutna bolnišnična obravnava – skupine primerljivih primerov
2. člen (načrtovanje programa akutne bolnišnične obravnave – skupine primerljivih primerov)

(1)Program akutne bolnišnične obravnave – skupine primerljivih primerov (v nadaljnjem besedilu: SPP) se načrtuje v številu primerov in uteži.

(2)V primeru širitve ali novega programa se posamezni program akutne bolnišnične obravnave SPP opredeli na podlagi uteži šifer SPP iz šifrantov Zavoda za obračun storitev, in sicer se upoštevajo šifre SPP, v katere se uvršča pretežni delež primerov.

(3)V okviru akutne bolnišnične obravnave – SPP se ločeno načrtujejo prospektivni programi iz Priloge 11, ki je sestavni del te uredbe.

(4)Plan primerov in uteži posameznih prospektivnih programov, ki so plačani po realizaciji in plan primerov ostalih prospektivnih programov, se opredeli na ravni plana iz pogodbe preteklega leta. Plan uteži posameznih prospektivnih programov se določi na podlagi fiksne uteži iz Priloge 11 te uredbe (utež za obračun) oziroma na podlagi priznane uteži na primer iz leta 2022.

(5)Za program kirurškega zdravljenja rakavih bolezni in program možganske kapi se plan uteži določi na podlagi realizirane uteži na primer iz leta

1. B. Akutna bolnišnična obravnava – drugo
2. člen (načrtovanje programa akutne bolnišnične obravnave – drugo) Programi, ki jih izvajalec ne obračunaval Zavodu na podlagi SPP, so: – programi v bolnišnični dejavnosti: psihiatrija, rehabilitacija, transplantacije, neakutna bolnišnična obravnava, bolnišnična obravnava invalidne mladine, nevrokirurška obravnava – stimulacija globokih možganskih jeder, nevromodulacijski program – stimulacija zadnjih stebričkov hrbtenjače, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, – bolnišnična obravnava zdravih novorojenčkov, – spremstvo oseb, ki so bolnišnično obravnavane, – obravnava klinično mrtvih darovalcev organov in tkiv.
3. člen (programi, ki se načrtujejo na podlagi realizacije) Programi, plačani po realizaciji iz
4. člena te uredbe, se načrtujejo na podlagi priznane realizacije preteklega leta.
5. Psihiatrija
6. člen (program psihogeriatrije) Program psihogeriatrije izvaja psihiatrična bolnišnica, ki ima organizirane ločene geriatrične oddelke.
7. člen (program varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu) Program varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu izvaja UKC Maribor v enoti za forenzično psihiatrijo.
8. člen (program obravnave otrok, mladostnikov in odraslih z nekemičnimi oblikami zasvojenosti in komorbidnimi stanji) Program obravnave otrok in mladostnikov z nekemičnimi oblikami zasvojenosti in komorbidnimi stanji izvaja Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna, program obravnave odraslih z nekemičnimi oblikami zasvojenosti in komorbidnimi stanji pa Psihiatrična bolnišnica Idrija.
9. člen (program skupnostnega bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja)

(1)Program skupnostnega bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja izvajajo Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Psihiatrična bolnišnica Begunje, Psihiatrična bolnišnica Idrija, Psihiatrična bolnišnica Ormož, UKC Maribor in Psihiatrična bolnišnica Vojnik.

(2)Pogoj za sklenitev pogodbe z Zavodom za izvajanje programa iz prejšnjega odstavka, je predložena klinična pot, na podlagi katere izvajalec izvaja obravnave.

(3)V sklopu programa skupnostnega bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja se izvaja tudi nadzorovana obravnava po kalkulaciji primera dnevne obravnave. 19. Terciarna zdravstvena dejavnost 64. člen (program terciarne dejavnosti)

(1)Program terciarne zdravstvene dejavnosti izvaja javni zavod oziroma oddelek javnega zavoda, ki mu je v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in s pravilnikom, ki določa pogoje za pridobitev naziva klinika oziroma inštitut, podeljen naziv klinika, klinični oddelek ali klinični inštitut.

(2)Izvajalec terciarne zdravstvene dejavnosti je UKC Ljubljana, UKC Maribor, Onkološki inštitut Ljubljana, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, NIJZ in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (v nadaljnjem besedilu: NLZOH).

(3)Terciarna dejavnost je sestavljena iz programov terciar I in terciar II. 65. člen (program terciar I)

(1)Terciar I obsega program učenja, program usposabljanja za posebna znanja, program razvoja in raziskovanja ter vzpostavitev in koordiniranje posameznih nacionalnih evidenc in nacionalnih registrov.

(2)Program učenja obsega podiplomsko izobraževanje specializacije, znanstvenega magisterija in doktorata.

(3)Program usposabljanja za posebna znanja obsega: – usposabljanja, ki so organizirana v okviru izvajalca terciarne zdravstvene dejavnosti za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, ki niso zaposleni pri njem, v smislu prenosa znanja in najnovejših dognanj iz prakse in literature v prakso na konkretnem zdravstvenem področju in niso sestavni del standardnih izobraževanj za specializante, ter – daljša usposabljanja (en mesec in več) v tujini za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce zaposlene pri izvajalcu terciarne zdravstvene dejavnosti.

(4)Program razvoja in raziskovanja obsega raziskovalne (aplikativne, klinične) in razvojne projekte, ki zagotavljajo napredek v izvajanju najvišje izvedenske ravni zdravstvene obravnave ter oblikovanje usmeritev zdravstvene obravnave za celo oziroma večji del države.

(5)Razvojni projekt iz prejšnjega odstavka se izvaja na vseh področjih zdravstva in obsega: – patente in inovacije (razvoj in vpeljava novih metod in postopkov dela ter analize in izboljšave že obstoječih v pri izvajalcu terciarne zdravstvene dejavnosti), – prenos lastnega znanja in dosežkov izvajalca terciarne zdravstvene dejavnosti v domači prostor in v tujino ter obratno, – razvojne naloge in naloge nacionalnega pomena, in sicer vzpostavitev in delovanje nacionalnega sistema za farmakovigilanco, ki obsega vzpostavitev in vzdrževanje nacionalne mreže regijskih koordinatorjev v bolnišnicah in večjih zdravstvenih centrih, izobraževanje na področju farmakovigilance, spodbujanje zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev glede poročanja o neželenih učinkih zdravil, svetovanje v primeru neželenih učinkov, zbiranje in dopolnjevanje poročil o neželenih učinkih, posredovanje poročil Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, sodelovanje pri vzpostavitvi uporabnikom prijaznega elektronskega on-line sistema za poročanje, priprava polletnega in letnega poročila za ministrstvo (Svet za zdravila); sodelovanje v nacionalnem odboru za farmakovigilanco, sodelovanje v preventivnih programih za zvečanje varnosti pacientov oziroma varne rabe zdravil.

(6)Nacionalne evidence in nacionalni registri iz prvega odstavka tega člena so: UPRAVLJALEC ZAP. ŠT. NACIONALNI REGISTER IN NACIONALNA EVIDENCA UKC Ljubljana NIJZ 13 Register o zastrupitvah in drugih učinkih kemikalij NIJZ 28 Register bolnikov s sladkorno boleznijo in vrojenimi presnovnimi motnjami in endokrinopatijami NIJZ 33 Register hemofilikov NIJZ 34 Register rizičnih otrok NIJZ 36 Register ekstrapiramidnih bolnikov NIJZ 39 Register oseb s cerebralno paralizo NIJZ 45 Register oseb, ki jih ogrožajo kardiovaskularne bolezni NIJZ 53.2 Register redkih nemalignih bolezni UKC Ljubljana skupaj z NIJZ NIJZ 35 Register cerebrovaskularnih bolnikov Onkološki inštitut Ljubljana NIJZ 25 Register raka NIJZ 26 Register organiziranega odkrivanja raka materničnega vratu NIJZ 38 Register družinske polipoze Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik NIJZ 29 Register TBC bolnikov NIJZ 32 Register bolnika, ki prejema kisik in umetno ventilacijo na domu NIJZ NIJZ 20 Register prirojenih anomalij NIJZ 35 Register cerebrovaskularnih bolnikov NIJZ 43 Register poklicnih bolezni, sumov na poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom NIJZ 44 Register bolnikov srca in ožilja NIJZ 48 Evidenca nalezljivih bolezni NIJZ 49 Register obveznikov za cepljenje in izvajanje cepljenja NIJZ 50 Evidenca varstva prebivalstva pred steklino NIJZ 51 Register stranskih pojavov po cepljenju NIJZ 52 Evidenca pojavnosti infekcije s HIV, AIDS-a in smrti zaradi AIDS-a NIJZ 53 Evidenca pojavnosti spolno prenesenih bolezni Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana NIJZ 30 Register hospitaliziranih psihiatričnih bolnikov NIJZ 31 Register samomorov in drugih samomorilnih poskusov NIJZ 37 Register oseb odvisnih od alkohola

1. člen (program terciar II) Terciar II obsega: – najvišjo stopnjo usposobljenosti zdravstvenih timov na posameznem strokovnem področju (subspecialni timi), vključno s podpodročji, – ozko specializirane laboratorije, diagnostične in terapevtske enote, – trajno ali občasno horizontalno povezanost več strok oziroma več strok pri različnih izvajalcih za najboljše reševanje problemov zdravstvene obravnave (interdisciplinarni ekspertni konziliji) vključno z izdajo mnenj v zvezi s postopki zdravljenja v tujini, – težavnost – najbolj zahtevna bolnišnična zdravljenja, kjer stroški praviloma presegajo zaračunano vrednost.
2. člen (mnenja pristojnih klinik oziroma kliničnih inštitutov za zdravljenje v tujini) Terciarna dejavnost zagotavlja tudi izdajo mnenj pristojnih klinik oziroma kliničnih inštitutov v zvezi s postopki uveljavljanja pravice do pregleda, preiskave in zdravljenja v tujini (v nadaljnjem besedilu: zdravljenje v tujini) v skladu zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zavarovanje, in pravili, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje.
3. Diagnostične preiskave vzorcev tkiv in krvi v tujini
4. člen (program diagnostičnih preiskav vzorcev tkiv in krvi v tujini)

(1)Program diagnostičnih preiskav vzorcev tkiv in krvi v tujini, vključno s stroški pošiljanja vzorcev prek hitre pošte v tujino, se UKC Ljubljana financira na podlagi pavšala, ki znaša 504.000 eurov.

(2)Odločanje o izvajanju diagnostičnih preiskav vzorcev tkiv in krvi v tujini je v pristojnosti UKC Ljubljana.

1. Lekarniška dejavnost
2. člen (program lekarniških storitev) Program lekarniških storitev zajema izdajo zdravil in živil za posebne zdravstvene namene, ki so razvrščena na pozitivno in vmesno listo in so predpisana na receptni obrazec Zavoda, izdajo zdravil za nadomestno zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog ter kognitivne storitve v okviru programa brezšivne skrbi.
3. člen (načrtovanje programa lekarniških storitev)

(1)Program lekarniških storitev se načrtuje v višini realizacije preteklega leta.

(2)Za lekarno, ki začne poslovati v letu 2023, se program načrtuje v obsegu enega tima iz Priloge 1 te uredbe.

(3)Dežurstvo v lekarnah se opravlja na območju mesta ali za več občin v skladu s Prilogo 14, ki je sestavni del te uredbe.

1. Zdravstvena dejavnost socialno varstvenih zavodov, zavodov za usposabljanje in zavodov za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami
2. člen (program v socialno varstvenem zavodu)

(1)Program v socialno varstvenem zavodu se določi s številom dni zdravstvene nege in se načrtuje v višini realizacije preteklega leta.

(2)Zmogljivosti za izvajanje programa zdravstvene nege so določene s številom postelj oziroma mest v posameznem socialno varstvenem zavodu, kar določa Priloga 15 te uredbe.

(3)Program v socialno varstvenem zavodu, pri katerem se število postelj spremeni, se določi glede na strukturo realizacije vrste zdravstvene nege preteklega leta.

(4)Socialno varstvenem zavodu, ki sklene prvo pogodbo z Zavodom, se: – obseg zdravstvene nege izračuna na podlagi števila postelj, 90 % deleža zasedenosti postelj ter števila dni v neprestopnem letu, – struktura storitev izračuna na podlagi realizirane povprečne strukture storitev zdravstvene nege izvajalcev istega tipa glede na Prilogo 15 te uredbe, v letu 2021, in sicer: Delež Delež Delež Tip storitev zdravstvena nega I zdravstvena nega II zdravstvena nega III Tip A 17,27 % 5,85 % 76,88 % Tip B + C 4,75 % 18,42 % 76,83 % Tip C1 0,66 % 1,60 % 97,74 %

(5)Načrtovani obseg storitev za asistirano peritonealno dializo izvajalec z Zavodom dogovori v pogodbi. 72. člen (zagotavljanje drugih dejavnosti socialno varstvenega zavoda)

(1)Socialno varstveni zavod v okviru programa iz prejšnjega člena izvaja tudi storitve fizioterapije in delovne terapije ter zagotavlja specialistične zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti v skladu s kadrovskim normativom za posamezne vrste zdravstvene nege iz Priloge 15 te uredbe.

(2)Za izvajalce, za katere storitve fizioterapije, delovne terapije in specialistične zdravstvene dejavnosti niso vključene v zdravstveno nego, preko kadrovskih normativov za izvajalce tip A, B, C in C 1 iz Priloge 15 te uredbe, je plan teh storitev enak planu iz pogodb preteklega leta.

(3)Izvajalec v okviru pogodbeno dogovorjenega programa za svoje oskrbovance izvaja fizioterapevtske storitve z naslednjimi šiframi Šifrantov Zavoda: 12051, 12052, 12053, 13621, 13622, 85501, 85531, 85532, 85550, 86001, 86010, 86021, 86022, 86040, 86050, 86120, 86210, 86310, 87120, 93301, 93320, 93321, 94301, 94302, 94320, 94401, 94402, 94420, 94430, 94440, 94450, 94501, 94502, 94511, 94512, 94520, 94530, 94540, 94551, 94601, 94610, 94620, 94630, 94640, 94701, 94712, 94720, 97740, 94770 in 94780. 73. člen (program socialno varstvenega zavoda za usposabljanje)

(1)Socialno varstveni zavod za usposabljanje v dnevnih centrih izvaja program za otroke in mladostnike do 26. leta starosti.

(2)Socialno varstveni zavod za usposabljanje v okviru pogodbeno dogovorjenega programa storitev izvaja tudi program obravnave oseb z nezgodno poškodbo glave. 74. člen (program v zavodu za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami)

(1)Program v zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami iz 18. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF in 90/12) se določi s številom dni zdravstvene nege oziroma v skladu s Prilogo 2 te uredbe, za programe v centru za sluh in govor, in se načrtuje v višini plana iz pogodbe preteklega leta.

(2)Program centra za sluh in govor v skladu s Prilogo 2 te uredbe obsega tudi logopedske, psihološke, defektološke, otorinolaringološke, avdiološke in pedopsihiatrične dejavnosti, ki se načrtujejo na ravni plana iz pogodb preteklega leta.

(3)Center za sluh in govor v okviru pogodbeno dogovorjenega programa storitev izvaja logopedske obravnave za oskrbovance in za zunanje uporabnike. 23. Zdraviliška dejavnost 75. člen (program zdraviliškega zdravljenja)

(1)Program zdraviliškega zdravljenja se določi posebej za stacionarno zdraviliško zdravljenje in posebej za ambulantno zdraviliško zdravljenje. Zdravilišče izvaja program v skladu s Prilogo 20, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Program nemedicinskih oskrbnih dni za stacionarno zdraviliško zdravljenje se načrtuje v višini realizacije preteklega leta, pri čemer ne sme biti manjši od 100 nemedicinsko oskrbnih dni.

(3)Program zdraviliških storitev za stacionarno zdraviliško zdravljenje se načrtuje v višini 20,5 točk na nemedicinski oskrbni dan.

(4)Program ambulantnega zdraviliškega zdravljenja se načrtuje v višini realizacije preteklega leta, pri čemer se število storitev načrtuje v višini 20,5 točke na dan. Število načrtovanih dni rehabilitacije ne sme biti manjše od

1. III. DEL ZMOGLJIVOSTI IN VREDNOTENJE PROGRAMOV OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
2. člen (vrednosti programov in cene zdravstvenih storitev) Vrednosti programov in cene storitev iz te uredbe se nanašajo na njihovo celotno vrednost, to je vrednost iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in vrednost iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
3. člen (načrtovanje števila timov in zaposlenih)

(1)Načrtovanje števila timov temelji na 1.430 urah letnega efektivnega dela ambulante, če je nosilec programa zdravnik, psiholog, specialist klinične psihologije, defektolog, logoped oziroma surdopedagog in specialist klinične logopedije.

(2)Če je nosilec programa zdravnik specialist v območju sevanja, načrtovano število timov temelji na 1.254 urah letnega efektivnega dela ambulante.

(3)Za nosilca programa, ki ni naveden v prvem in drugem odstavku tega člena, načrtovanje števila timov temelji na 1.700 urah letnega efektivnega dela ambulante.

(4)Delež administrativno-tehničnega kadra v kalkulacijah za načrtovanje in financiranje programov storitev lahko v bolnišnični dejavnosti znaša največ 17 %, v drugih dejavnostih pa največ 15,27 % zdravstvenega kadra, razen izjem, določenih v Prilogi 1 te uredbe.

(5)Načrtovano število zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev v socialno varstvenem zavodu je, glede na strukturo dni zdravstvene nege, v skladu z normativi za delo, dogovorjenimi v Prilogi 15 te uredbe.

(6)V dejavnosti, ki ni standardizirana, se kadrovske zmogljivosti določajo v številu in kadrovski sestavi iz pogodb preteklega leta.

(7)O elementih za oblikovanje cen storitev za nov program, ki ni posebej opredeljen, se dogovorita Zavod in izvajalec s pogodbo. Za pripravo predloga pogodbe izvajalec v roku sedmih dni po prejemu poziva Zavoda, Zavodu predloži kalkulacijo cene iz prejšnjega stavka v skladu s to uredbo.

1. člen (elementi za oblikovanje cen storitev) Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se upoštevajo naslednji elementi: – plače, – materialni stroški, – amortizacija, – drugi prejemki zaposlenih po kolektivni pogodbi, – druge zakonske obveznosti.
2. člen (sredstva za plače)

(1)Sredstva za plače se vračunajo v programe oziroma cene storitev tako, da se upošteva: – načrtovano število delavcev posamezne vrste zdravstvene dejavnosti, – plačni razred, – znesek osnovne plače, – sredstva za delovno dobo, – dodatki, določeni s kolektivno pogodbo.

(2)Če Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja sprejmejo aneks h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki posega na področje plač v javnem sektorju, ali v primeru sprememb zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, oziroma drugega predpisa, ki ureja navedeno področje, se te spremembe avtomatično upoštevajo v kalkulacijah cen storitev.

(3)Vračunanje osnovnih plačnih razredov v programih oziroma cenah storitev po dejavnosti je razvidno iz Priloge 5, ki je sestavni del te uredbe.

1. člen (sredstva za delovno dobo) Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se v vseh dejavnostih obračunajo sredstva za delovno dobo v višini 6,44 % vračunane osnovne plače.
2. člen (dodatki po kolektivni pogodbi)

(1)Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se dodatki po kolektivni pogodbi vračunajo v vrednost programov oziroma cene storitev tako, da se upoštevajo naslednji odstotki: Dejavnost Podvrste zdravstvene dejavnosti odstotek – v splošni in dispanzerski dejavnosti podvrste: od 001 do 004, 007, 009, 011, 013, 014, 025, od 026 do 028, od 031 do 033, 036, 039, 051, od 057 do 059, 258, 606 2,50 % – farmacevtsko svetovanje 302 001 Z0042 2,90 % – v dejavnosti NMP brez administrativno tehničnega kadra – dežurna služba 1, 2, 3a, 3b, triaža satelitski urgentni center (zdr. specialist 2 oziroma dipl. zdravstvenik 2) mobilna enota vozila urgentnega zdravnika (zdravnik specialist 2) 338 040, 338 041, 338 042, 338 043, 338 046 338 062 82,39 % – dežurna služba 2, 3a, 3b (zdr. specialist 1 in /ali dipl. zdravstvenik 1) mobilna enota vozila urgentnega zdravnika (zdravnik specialist 1) 338 041, 338 042, 338 043 338 062 5,73 % – dežurna služba 4 338 044 36,73 % * – dežurna služba 5 338 045 20,00 % * – dispečerska služba, mobilna enota reanimobila, mobilna enota nujnega reševalnega vozila mobilna enota vozila urgentnega zdravnika (diplomirani zdravstvenik) 338 038, 338 047, 338 049 338 062 39,23 % – helikopter, motorno kolo 338 024, 338 049 22,50 % – enota za hitre preglede 338 051 2,50 % – mobilna enota dežurnega zdravnika za neodložljive hišne obiske 338 063 * zdravnik specialist 73,64 % * tehnik zdravstvene nege 21,74 % – administrativno tehnični kader razen 338 038 2,50 % – administrativno tehnični kader 338 038 20,20 % – v zobozdravstveni dejavnosti od 404 101 do 404 107, 401 110, 402 111, 405 113, 406 114, 442 116, 446 125 2,50 % – dežurna služba v zobozdravstveni dejavnosti brez administrativno tehničnega kadra 438 115 85,26 % – administrativno tehnični kader 438 115 2,50 % – v dejavnosti reševalne službe – nenujni reševalni prevozi 513 150, 513 151, 513 153 39,23 % – v lekarniški dejavnosti 743 601, 743 602, 743 603, 743 604, 743 606, 743 615 3,20 % *** – v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti (s psihiatrijo) podvrste: 203, od 205 do 212, od 214 do 222, 224, 227, 229, 231, 232, 236, 237, od 239 do 242, od 246 do 249, 251, od 255 do 257, 259, od 261 do 263, 269, 276, 278, 282, 283 2,50 % – urgentni centri: triaža in sprejem, opazovalna enota 238 271, 238 272 9,60 % dispečerska služba, enota za bolezni, enota za poškodbe, PUC (brez administrativno tehničnega kadra) 238 273, 238 274, 238 275, 238 277, 238 280, 238 281 39,23 % administrativno tehnični kader 238 277, 238 280, 238 281 2,50 % – mobilni paliativni tim 241 279 33,14 % – v dializni dejavnosti 216 225 22,50 % – v specialistični bolnišnični dejavnosti (brez psihiatrije) podvrste: 300, 303, od 305**** do 307, 359 33,14 % ** – v specialistični bolnišnični dejavnosti – psihiatrija 130 312, 130 341 28,15 % ** – v specialistični bolnišnični dejavnosti: doječe matere, sobivanje starša ob hospitaliziranem otroku, program zdravljenja in rehabilitacije oseb s komorbidnostjo 701 308, 701 309, 701 310 2,50 % – sredstva za brezšivno skrb v bolnišnični dejavnosti 101 300 E0811, 104 305 E0811, 130 341 E0811, 130 312 E0811, 124 341 E0811 2,90 % – v zdravstveni dejavnosti domov za starejše 644 411, 644 412, 644 413, 644 415, 602 419, 644 410, 644 425 13,37 % – v zdravstveni dejavnosti posebnih socialno varstvenih zavodih za odrasle in enot za posebne oblike varstva v domovih starejših občanov in v domskem varstvu varstveno delovnih centrov 644 416, 644 417, 644 418 26,28 % – v socialno varstvenih zavodih za usposabljanje: Center Dolfke Boštjančič, Zavod dr. M. B. Dornava 644 406, 644 407, 644 408, 602 401, 602 402, 602 403, 644 405 E0690 25,26 % – v socialno varstvenih zavodih za usposabljanje: Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, Dom Matevža Langusa Radovljica ter Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem 644 406, 644 407, 644 408, 602 401, 602 402, 602 403 19,70 % – v zavodih za usposabljanje 602 402*****, 644 406, 644 407, 644 408 17,88 % – v zavodih za izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju in svetovalnih centrih 644 409 10,40 % – v zavodih za rehabilitacijo po pridobljeni možganski poškodbi 644 405 E0432 14,14 % – v centrih za korekcijo sluha in govora 644 409 10,40 % – podaljšan program bolnišnične rehabilitacije za starejše 104 305 13,37 % – v zdraviliški dejavnosti 104 501, 204 503 5,07 % – za nemedicinski oskrbni dan v zdraviliški dejavnosti, sobivanje starša ob stacionarnem zdraviliškem zdravljenju otroka in invalida 104 501, 701 310 5,80 % – v dejavnosti NIJZ in NLZOH 246 820, 246 821, 705 822 2,50 % * Dodatek se upošteva v višini 30 % (dodatek za pripravljenost) ** V bolnišnični dejavnosti (brez psihiatrije) sredstva za dodatke brez dežurstva znašajo 9,6 %, v bolnišnični dejavnosti psihiatrije pa 10,9 %. *** Brez dodatkov za dežurno službo – vrednost dodatkov za dežurno službo je opredeljena v Prilogi 14 te uredbe **** Razen 104 305 podaljšan program bolnišnične rehabilitacije za starejše ***** Samo CIRIUS Vipava

(2)Podlaga za izračun sredstev za dodatke je osnovna plača. 82. člen (vračunanje sredstev za zakonske obveznosti)

(1)Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se zakonske obveznosti izvajalca vračunajo v vrednost programov oziroma cene zdravstvenih storitev v višini 16,10 % od vračunanih bruto plač v skladu s to uredbo.

(2)Vračunane bruto plače vključujejo sredstva za vračunane osnovne plače iz Priloge 5 te uredbe, vračunana sredstva za delovno dobo iz

1. člena te uredbe, sredstva za dodatke po kolektivni pogodbi iz
2. člena te uredbe in sredstva za redno delovno uspešnost.
3. člen (vračunanje sredstev za regres, jubilejno nagrado, premijo kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja)

(1)Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se sredstva za regres vračunajo v vrednost programov oziroma cene zdravstvenih storitev v višini minimalne plače v tekočem letu na planiranega delavca oziroma v višini sredstev za regres, ki je dogovorjen za javni sektor.

(2)Sredstva za jubilejne nagrade, odpravnine in solidarnostne pomoči se vračunajo v vrednost programov oziroma cene storitev v višini 180,82 eura na planiranega delavca.

(3)Sredstva za premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se vračunajo v vrednost programov oziroma cene storitev v višini, dogovorjeni v preteklem letu, povečani za koeficient rasti povprečne plače, kot izhaja iz sklepa, ki določa uskladitev minimalne premije dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence. 84. člen (dodatek za dvojezičnost v kalkulaciji)

(1)Izvajalcu se za dodatek za dvojezičnost zagotovi 4 % od vračunane osnovne plače zaposlenih, ki delajo na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost.

(2)Osnova za izračun dodatka za dvojezičnost za program dermatologije, revmatologije, otorinolaringologije, pnevmologije, okulistike – presejanje diabetične retinopatije, zdravstvene nege in patronažne zdravstvene nege je 75 % vračunanih bruto plač za te dejavnosti iz pogodbe med Zavodom in izvajalcem.

(3)Na dodatke za dvojezičnost se dodatno obračunajo sredstva za zakonske obveznosti iz

1. člena te uredbe.
2. člen (materialni stroški v kalkulaciji)

(1)Materialni stroški se izračunajo po dogovorjenih normativih iz Priloge 1 te uredbe.

(2)Za programe, za katere standard ni določen, se višina materialnih stroškov izračuna na podlagi materialnih stroškov iz pogodb preteklega leta in v skladu s to uredbo.

(3)Vračunani materialni stroški vključujejo sredstva za obvezno strokovno izpopolnjevanje zdravnikov v višini 159,53 eura na zdravnika, sredstva za nezgodno zavarovanje delavcev in sredstva za investicijsko vzdrževanje.

(4)Sestavni del materialnih stroškov so namenska sredstva za informatizacijo, ki se v kalkulacijah prikazujejo ločeno.

(5)ZD in koncesionarju, ki izvaja koordinacijo preventive in NMP, se zagotovi 111,93 eura za vsak tim splošnega, otroškega in šolskega zdravnika, splošnega zdravnika v socialno varstvenem zavodu, zobozdravnika za odrasle, otroškega in mladinskega zobozdravnika ter zobozdravnika za študente v izpostavi oziroma občini (brez pedontologa) koncesionarja. Navedena sredstva se ob sklepanju pogodb vračunajo v materialne stroške programa zdravstvene vzgoje oziroma vzgoje za ustno zdravje na podlagi stanja na dan 1. januar tekočega leta, pri čemer se število nosilcev za koordinacijo preventive med letom ne spreminja.

(6)Izvajalec v breme materialnih stroškov pacientom zagotavlja oskrbo kroničnih ran s sodobnimi oblogami za nego rane. Če zdravnik na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti predlaga sodobno oblogo, jo izbrani osebni zdravnik upoštevajoč strokovne smernice lahko zamenja z enakovredno drugo sodobno oblogo.

(7)Izvajalec posebej obračunava preparate za fluorizacijo zob v skladu z navodili Zavoda.

(8)Vračunani materialni stroški v cenah storitev socialno varstvenega zavoda so namenjeni izvajanju storitev zdravstvene nege in rehabilitacije ter vključujejo tudi sredstva za zagotavljanje medicinskih pripomočkov v skladu s pravili, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, in za kritje drugih materialnih stroškov, potrebnih za izvajanje storitev. 86. člen (amortizacija v kalkulaciji)

(1)Amortizacija se izračuna na podlagi dogovorjenih normativov iz Priloge 1 te uredbe.

(2)Za programe, za katere standard ni določen, se višina amortizacije izračuna na podlagi amortizacije iz pogodb preteklega leta in v skladu s to uredbo. 87. člen (dodatek za obravnavo gluhe zavarovane osebe)

(1)Za zdravstveno obravnavo gluhe zavarovane osebe, ki potrebuje tolmača, izvajalec Zavodu zaračuna storitev dodatek za obravnavo gluhe zavarovane osebe. Vrednost storitve se določi v skladu s Tarifo za tolmače slovenskega znakovnega jezika (Uradni list RS, št. 106/12, 167/21 in 53/22).

(2)Stroški storitve se obračunajo v ustreznem deležu med obveznim in prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, in sicer se upoštevajo obračunani deleži za storitve, ob katerih je bila storitev tolmačenja opravljena. 88. člen (cene storitev)

(1)V pogodbah med izvajalci in Zavodom se za zdravstvene programe določijo naslednje cene: 1. V zdravstveni dejavnosti na primarni ravni za: – količnik za glavarino in količnik za kurativne in preventivne storitve za dejavnost ambulant splošne in družinske medicine, otroških in šolskih dispanzerjev ter dispanzerjev za ženske, – storitev v referenčni ambulanti do 31. decembra 2023, – visoko ceno količnika za ambulanto splošne medicine v socialno varstvenem zavodu, – utež v dejavnosti fizioterapije, – točko za mobilno enoto nujnega reševalnega vozila za tuje zavarovane osebe po zakonodaji Evropske unije in medržavnih pogodbah, evidenčna cena točke za poškodbe po tretji osebi itd., – točko v dejavnosti reševalne službe za nenujne reševalne prevoze, – točko v dejavnosti zobozdravstva, – točko v ostalih ožjih dejavnostih, – storitve iz Priloge 1 te uredbe, 2. V lekarniški dejavnosti za: – točko, 3. V specialistični zunajbolnišnični dejavnosti za: – točko, – posege, operacije, – nemedicinsko oskrbni dan, – storitve iz Priloge 1 te uredbe, 4. V dializni dejavnosti za: – dializo I (hemodializa kronična), – dializo II (hemodializa akutna), – dializo III (hemofiltracija, biofiltracija, hemodiafiltracija, hemoperfuzija, komplicirana bikarbonatna hemodializa), – dan dialize IV (peritonealna dializa), – dan dialize V (peritonealna dializa z uporabo IPD), – dializo VI (kronična dializa CVVHDF), 5. V specialistični bolnišnični dejavnosti za:

1. a)utež za programe akutne bolnišnične obravnave – SPP – dodatek k ceni uteži za primer izvajalcev terciarne zdravstvene dejavnosti. Ta se izračuna posebej za terciar I in terciar II, in sicer kot razmerje med načrtovano vrednostjo programa terciarne dejavnosti izvajalca (posebej za terciar I in terciar II) in načrtovanim številom uteži izvajalca,
2. b)povprečno ceno primera: – psihiatrična dejavnost (primer v bolnišnični dejavnosti psihiatrije, dnevna obravnava, skupnostna psihiatrija, nadzorovana obravnava, obravnava v tuji družini, zdravljenje in rehabilitacija oseb s komorbidnostjo, psihogeriatrija), – rehabilitacijska dejavnost, – rehabilitacija invalidne mladine, – motnje hranjenja in čustvovanja, – transplantacija ledvic, srca, kostnega mozga, jeter, roženice, pljuč itd.,
3. c)bolnišnični oskrbni dan (v nadaljnjem besedilu: BOD) ali nemedicinsko oskrbni dan (v nadaljnjem besedilu: NOD): – nego na oddelku za podaljšano bolnišnično zdravljenje (BOD), – rehabilitacijo invalidne mladine (BOD), – zdravstveno nego in paliativno oskrbo (BOD), – nemedicinsko oskrbo (NOD), – doječe matere (NOD), – sobivanje starša ob hospitaliziranem otroku (NOD), – forenzično psihiatrijo (BOD), – BOD za bolnišnično zdravljenje oseb z izrečenim ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja, ki temelji na izračunu povprečne cene primera posamezne psihiatrične bolnišnice. Zavod realizirane BOD do vključno 48. dne plača po polni ceni BOD, če je zdravljenje daljše, pa realizirane bolnišnično oskrbne dneve od vključno 49. dne naprej plača po 50 % vrednosti BOD, č) storitve iz Priloge 1 te uredbe,
4. d)robotsko asistirane posege pri večjih operacijah s področja urologije in ginekologije ter resekcije tumorjev jeter, želodca, debelega črevesa in danke izvajalec Zavodu zaračuna dodatek k storitvi iz Priloge 1 te uredbe, 6. V zdravstveni dejavnosti socialno varstvenih zavodov za: – dan najzahtevnejše zdravstvene nege, – povprečni dan zdravstvene nege, ki vključuje sredstva za nego I, II, III, zdravstveno rehabilitacijo in specialistične storitve, – povprečno ceno točke za storitve v centrih za korekcijo sluha in govora, 7. V zdraviliški dejavnosti za: – nemedicinski oskrbni dan, – točko zdraviliškega zdravljenja.

(2)Za dejavnosti iz prejšnjega odstavka so cene določene po podvrstah zdravstvenih dejavnosti iz šifrantov Zavoda za obračun storitev. Pri določanju cen za dejavnosti, ki so standardizirane, je dopustno 0,1 % odstopanje vrednosti programa na letni ravni posamezne kalkulacije glede na vrednost programa, ki je dogovorjena s kalkulacijo, oziroma 10 % odstopanje pri ceni storitve do 0,5 eura (maksimalno 1 cent), 2,5 % odstopanje pri ceni storitve nad 0,5 eura do 1 euro, 1 % odstopanje pri ceni storitve nad 1 do 2 eura ter 0,5 % odstopanje pri ceni storitve nad 2 eura.

(3)Cene iz prejšnjega odstavka se določijo za šest mesecev vnaprej s poračunom morebitne razlike v ceni v naslednjem šestmesečnem obdobju.

1. člen (določanje vrednosti programov v pavšalu) Ne glede na prejšnji člen izvajalci obračunavajo Zavodu naslednje programe v pavšalu:
2. glavarina za dejavnost ambulant splošne in družinske medicine, otroških in šolskih dispanzerjev ter dispanzerjev za ženske, pavšal za boljšo dostopnost do izbranega osebnega zdravnika, turistične ambulante, program zdravstvene vzgoje, vključno s ZVC in CKZ, služba NMP in dežurne službe v skladu s
3. členom te uredbe, program centrov za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, del preventivnih programov DORA, SVIT in ZORA, DPOR, 20 % programa dispanzerjev za mentalno zdravje, ki se organizacijsko in vsebinsko povezujejo na geografskem območju z vzpostavljenimi novimi CDZOM, 40 % programa centrov za duševno zdravje (centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ambulantna obravnava v okviru centrov za duševno zdravje odraslih, skupnostna psihiatrična obravnava v okviru centrov za duševno zdravje odraslih), družinska obravnava za zdrav življenjski slog. Ne glede na prejšnji stavek Zavod centre za duševno zdravje, ki so začeli z delovanjem po
4. juliju 2021, eno leto od začetka delovanja centra financira v pavšalu, nato 40 % programa v pavšalu in 60 % programa v storitvah,
5. vzgoja za ustno zdravje, dežurna služba v zobozdravstvu, program zobozdravstvene obravnave varovancev s posebnimi potrebami,
6. zdravljenje Fabryeve bolezni, medicina dela prometa in športa, subspecialistični ambulantni timi za obravnavo otrok in mladostnikov s kompleksnejšimi motnjami in kombiniranimi stanji, subspecialistični ambulantni gerontopsihiatrični tim, prednostna obravnava otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju na terciarni ravni (UKC Ljubljana, UKC Maribor in Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana),
7. UC: triaža in administrativni sprejem, enota za opazovanje in nadzor, enota za hitre preglede, dispečerska služba zdravstva,
8. pavšal za vzpostavitev in vodenje nacionalnih evidenc in registrov,
9. dežurna služba v lekarniški dejavnosti,
10. mesečni pavšali za dejavnost NIJZ in NLZOH,
11. dodatek za dvojezičnost,
12. diagnostične preiskave vzorcev tkiv in krvi v tujini, vključno s stroški pošiljanja vzorcev prek hitre pošte v tujino,
13. zdravstveno varstvo obsojencev in pripornikov, ki se pri posameznih ambulantah med obveznim zdravstvenim zavarovanjem in državnim proračunom za dopolnilno zdravstveno zavarovanje deli v naslednjem razmerju: Naziv podvrste zdravstvene dejavnosti Šifra podvrste zdravstvene dejavnosti obvezno zdravstveno zavarovanje državni proračun – splošna ambulanta 302 005 85 % 15 % – dispanzer za otroke in šolarje 327 015 100 % – psihiatrija 230 243 91 % 9 % – zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog 302 006 100 % – klinična psihologija 549 050 100 % – dispanzer za žene 306 008 90 % 10 % – zobozdravnik za odrasle 404 108 56 % 44 % – zobozdravnik za mladino 404 109 100 %
14. člen (ločeno zaračunljivi materiali in storitve)

(1)Izvajalec lahko poleg materialnih stroškov iz

1. člena te uredbe, glede na zdravstveno dejavnost, ki jo opravlja, posebej zaračunava:
2. standardno kovino za zobozdravstvene storitve v skladu s pravili, ki določajo obvezno zdravstveno zavarovanje,
3. materiale in elemente pri zobnoprotetični rehabilitaciji s pomočjo zobnih vsadkov – implantološka kirurgija (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 215 224, 442 116, 403 112, 406 114),
4. materiale in elemente pri zobnoprotetični rehabilitaciji s pomočjo zobnih vsadkov – implantološka protetika (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 405 113),
5. konfekcijske elemente za fiksne ortodontske aparate,
6. ICT, HBS-Ag, test na toksoplazmozo in test na okužbo HIV pri izbranem ginekologu in v dejavnosti ginekologije (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 206 209),
7. preiskave brisov pri ženskah (Papanicolau – kurativa in preventiva) pri izbranem ginekologu,
8. meritev nuhalne svetline in dvojni presejalni test (laboratorijske preiskave PAPP-A in prosti HCG opravljene skupaj z meritvijo nuhalne svetline) do
9. tedna nosečnosti pri izbranem ginekologu, v primeru, da storitev in preiskavo izvajalec zagotovi v breme svojih stroškov. Meritev nuhalne svetline lahko kot ločeno zaračunljiv material Zavodu zaračuna tudi izvajalec v javni mreži, ki je storitev dejansko opravil na podlagi napotitve izbranega ginekologa zavarovanke,
10. četverni presejalni test (AFP, hCG.uE3, Inhibin A in BIP), če je prvi obisk nosečnice pri izbranem ginekologu po
11. tednu nosečnosti,
12. v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti gastroenterologije in endoskopije: hemostazni klip, držalo za klipe, fleksibilno injekcijsko iglo za endoskop, ligacijsko zanko, aplikator za ligacijsko zanko, tuš označevalec za velike polipe, tumorje (SPOT), polipektomijske zanke (zanke za endoskopsko operativno odstranjevanje polipov). Polipektomijske zanke lahko izvajalci Zavodu zaračunajo posebej tudi v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti s področja ambulantne kirurgije, kjer se v okviru proktologije izvajajo za obravnavane paciente tudi storitve kolonoskopije in nimajo posebej opredeljene dejavnosti gastroenterologije in endoskopije,
13. v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti gastroenterologije: Kultura in antibiogram Helicobacter pylori po dveh neuspešnih poiskusih zdravljenja okužbe,
14. v dejavnosti urologije (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 139 301 in 239 257): diagnostično sredstvo za izvedbo fotodinamične diagnostike oziroma florescentne cistoskopije s hexaminolevulinatom pri odkrivanju in zdravljenju raka sečnega mehurja, ki se izvede na osnovi mejnega citološkega izvida,
15. material za oskrbo (prebrizgavanje) podkožne valvule (porta) pri onkoloških pacientih (po potrjeni diagnozi z ustreznim laboratorijskim izvidom histopatologije na vrstah in podvrstah zdravstvene dejavnosti: 202 204, 202 268, 210 219, 234 251, 241 279),
16. nadzorne kužnine na prisotnost večkratno odpornih mikroorganizmov,
17. CBCT slikanje in CBCT odčitavanje v specialistični zobozdravstveni dejavnosti (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 215 224, 401 110, 402 111, 403 112, 405 113, 406 114, 442 116),
18. direktna imunoflorescenčna preiskava kože za diagnostično potrditev ob kliničnem sumu na avtoimunske bulozne kožne bolezni, avtoimunske bolezni vezivnega tkiva in vaskulitise s kožno prizadetostjo (DIF kože); preiskava se kot ločeno zaračunljiv material lahko obračuna v specialistični zunajbolnišnični dermatološki dejavnosti, v okviru 1 tima največ desetkrat letno,
19. presejalni test za neinvazivno določitev plodovega genotipa RHD iz periferne krvi RhD negativnih nosečnic, kot določa pravilnik, ki ureja transfuzijske preiskave in postopke ob transfuziji,
20. histopatološke preiskave v dejavnosti zobozdravstvo za odrasle po odstranitvi obzobnih lezij brez ekstrakcije ali po ekstrakciji,
21. krvne in/ali imunološke preiskave v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti revmatologije (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 232 249),
22. odvzem brisa za potrditev okužbe z virusom SARS-CoV-2,
23. neposredno dokazovanje nukleinske kisline SARS-CoV-2,
24. odvzem brisa SARS-Cov-2 in HAGT,
25. odvzem brisa in enostavni test na virus SARS-CoV-2 z metodo verižne reakcije s polimerazo (bolnišnice, ki imajo dovoljenje in izvajajo enostavne teste na virus SARS-CoV-2 z metodo verižne reakcije s polimerazo),
26. v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti pnevmologije (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 229 239): alergeni za podkožno imunoterapijo,
27. v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti dermatologije (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 203 206): mikrobiološke preiskave pred uvedbo sistemske terapije,
28. v specialistični zunaj bolnišnične dejavnosti infektologije predizpostavitvena zaščita pred HIV (HBS-Ag – preiskava za dokaz virusnega hepatitisa in testiranje na HIV),
29. v ambulantah družinske medicine določitev vrednosti vitamina B12 in določitev vrednosti folne kisline (od
31. 2023),
32. serološke preiskave na boreliozo za izvajalce v specialističnih zunajbolnišničnih dejavnostih, ki izvedejo ambulantno zdravljenje borelioze na podlagi napotnice izbranega zdravnika zavarovane osebe.

(2)ZD, koncesionar, socialno varstveni zavod, ki je izvajalec splošne in družinske ambulante oziroma otroškega ali šolskega dispanzerja, ter bolnišnica za programe splošnih ambulant, ginekoloških dispanzerjev, ginekoloških ambulant, ambulant za bolezni dojk lahko posebej obračunava tudi:

1. serološke preiskave na boreliozo;
2. testiranje HIV v skladu s priporočili, ki jih izda ministrstvo;
3. histopatološke preiskave;
4. mikrobiološke preiskave;
5. citološke preiskave punktata dojke (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 202 204, 206 209, 206 210, 206 263, 228 238, 231 246, 234 251, 235 252, 306 007);
6. tumorske markerje za dejavnost bolezni dojk (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 206 209, 206 210, 206 263);
7. TSH, FT3 in FT4 (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 302 001, 302 002, 327 009, 327 013);
8. določitev PSA v skladu s strokovnimi priporočili. Preiskavo lahko izvajajo le verificirani laboratoriji iz seznama, ki ga je pripravilo ministrstvo (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 302 001, 327 009, 302 002);
9. HPV testiranje v skladu s smernicami za celostno obravnavo žensk s predrakavimi spremembami materničnega vratu v ginekološki dejavnosti (vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 306 007);
10. laboratorijske preiskave za nadzor pacienta zaradi vnetne revmatične bolezni med zdravljenjem z imunomodulirajočimi zdravili pri izbranem osebnem zdravniku (hemogram in DKS, kreatinin, AST, ALT, albumin, preiskave seča). Preiskave se izvajajo v skladu s Prilogo 8, ki je sestavni del te uredbe;
11. hitre teste za določanje povzročiteljev infekcij (streptokok A, specifični in nespecifični Mono test, vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti 302 001, 302 002, 327 009, 327 013).

(3)Bolnišnica za program ginekoloških ambulant ter ambulant za bolezni dojk lahko kot ločeno zaračunljiv material obračunava le tumorske markerje za dejavnost bolezni dojk in test na okužbo HIV v specialistični ambulantni dejavnosti ginekologije.

(4)Zavod določi seznam ampuliranih in drugih zdravil za ambulantno zdravljenje (seznam A) in način njihovega obračunavanja.

(5)Izvajalec posebej zaračunava zdravila iz seznamov A in B v skladu s pravilnikom, ki ureja razvrščanje zdravil na listo.

(6)Bolnišnica posebej zaračunava zdravila na recept iz pozitivne in vmesne liste izdane v okviru programa brezšivne skrbi.

(7)Bolnišnica načrtuje sredstva za citološke in patohistološke preiskave v odstotku od vračunanih sredstev za materialne stroške v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti, ki se načrtuje v točkah (vključno s funkcionalno diagnostiko) ali storitvah (dermatologija, revmatologija, otorinolaringologija, pnevmologija), v višini, in sicer: Naziv ter vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti % materialnih stroškov Dermatologija 203 206 24,21 % Ginekologija 206 209 64,67 % Infektologija 208 214 2,53 % Internistika 209 215 17,84 % Kirurgija 234 251 23,40 % Maksilofacialna kirurgija 215 224 5,18 % Okulistika 220 229 1,66 % Onkologija 210 219 12,83 % Otorinolaringologija 223 232 27,92 % Pediatrija 227 237 13,32 % Pnevmologija 229 239 16,14 % Revmatologija 232 249 6,07 % Urologija 239 257 105,75 % Bolezni dojk 206 210 32,90 % Gastroenterologija 205 208 105,51 % Tireologija 249 217 3,46 %

(8)Sredstva iz prejšnjega odstavka se načrtujejo ločeno. Citološke in patohistološke preiskave bolnišnica obračunava kot ločeno zaračunljive zdravstvene storitve največ do višine načrtovanih sredstev v posamezni dejavnosti v deležu obveznega zdravstvenega zavarovanja. Načrtovana sredstva se povečajo v primeru enkratnega dodatnega programa ali plačila preseganja programa v skladu z merili za obračun.

(9)Socialno varstveni zavod lahko posebej zaračunava infuzijske sisteme, i.v. kanile, komplete za dekolonizacijo ter ampulirana in druga zdravila iz seznama A, ki jih predpiše zdravnik specialist, ki dela na podlagi pogodbe s socialno varstvenim zavodom.

(10)Lekarna Zavodu posebej zaračunava zdravila in živila za posebne zdravstvene namene, izdana na recept, ter zdravila za nadomestno zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, po nabavni ceni oziroma največ do najvišje priznane vrednosti, ki je določena v Centralni bazi zdravil (v nadaljnjem besedilu: CBZ). Lekarna v okviru priprave metadona v obliki solucije zmešane s sadnim sokom Zavodu zaračuna sok, plastenko, signaturo ter konzervans za sok, in sicer po cenah, ki ne smejo preseči cen iz Priloge 5 te uredbe.

(11)NIJZ Zavodu posebej zaračunava imunološka zdravila v skladu s sprejetim letnim programom cepljenja in zaščite z zdravili. NIJZ kot ločeno zaračunljiv material Zavodu zaračunava tudi testerje za ugotavljanje prikrite krvavitve v blatu.

(12)ZTM Zavodu na podlagi sklenjene pogodbe posebej zaračunava: ‒ strošek priprave plazme, pridobljene v Republiki Sloveniji, za namen predelave v zdravila, ‒ strošek predelave plazme v zdravila ter ‒ stroške shranjevanja in razdeljevanja teh zdravil bolnišnicam na podlagi razdelilnika, ki ga pripravi ministrstvo za vsako leto posebej.

(13)Končne cene zdravil iz plazme, pridobljene v Republiki Sloveniji, morajo biti stroškovno utemeljene in ne smejo presegati cen, za katera ZTM predhodno pridobi soglasje ministrstva.

(14)Izvajalci zdraviliškega zdravljenja in koncesionarji, ki imajo podeljeno koncesijo na področju gastroenterologije, lahko Zavodu zaračunajo tudi varnostno hospitalizacijo (po ceni NOD in za en dan oskrbo na negovalnem oddelku – storitev 11416 iz šifrantov Zavoda za obračun storitev), ki je potrebna pri izvajanju nekaterih specialističnih ambulantnih storitev.

(15)Cene LZM in storitev v tej uredbi veljajo in se uporabljajo v medsebojnih poslovnih odnosih izvajalcev ter med izvajalec in Zavodom.

(16)Za obračun zdravil iz petega, desetega in enajstega odstavka tega člena izvajalec uporablja nabavne cene zdravil, oblikovane v skladu s predpisi, ki urejajo cene zdravil. Nabavne cene zdravil ne smejo biti višje od cen za obračun iz CBZ.

(17)Cena za obračun iz prejšnjega odstavka je regulirana cena, in sicer najvišja dovoljena cena (v nadaljnjem besedilu: NDC) ali izredna višja dovoljena cena (v nadaljnjem besedilu: IVDC). Če se Zavod s proizvajalec zdravil oziroma njegovim zastopnikom dogovori za nižjo ceno, je cena za obračun dogovorjena cena. V informacijskem sistemu Zavoda v CBZ se vodijo podatki o cenah za obračun na določen dan. Cene za obračun so v CBZ brez DDV, poročajo pa se v skladu z Navodilom o beleženju in obračunavanju storitev in izdanih materialov.

(18)Če ni cene za obračun, se pri obračunu zdravil upošteva nabavna cena zdravila.

(19)Če izvajalec z dobaviteljem za zdravila, LZM, cepiva, krvne pripravke in zdravila iz seznama A in B dogovori nižje cene, kot so določene v tej uredbi oziroma z drugimi predpisi, Zavodu navedeno zaračuna po dogovorjenih nižjih cenah.

(20)Za programe, ki so plačani v pavšalu, izvajalec Zavodu ne sme zaračunavati LZM, razen v primerih, kjer je to določeno v Navodilih o beleženju in obračunavanju storitev.

1. člen (posebnosti v zvezi z ločeno zaračunljivim materialom in storitvami) Naslednji izvajalci lahko Zavodu posebej obračunajo:
2. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – SOČA: polnjenje baklofenske črpalke. Če se v pogodbenem letu pojavi potreba po dodatnih reimplantacijah, Zavod vsako nadaljnjo reimplantacijo odobri na podlagi pisnega zahtevka, in sicer isti dan oziroma najpozneje naslednji dan po prejemu zahtevka. Odobritev je v pisni obliki;
3. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – SOČA: reimplantacija stimulatorja v nevromodulacijskem programu. Če se v pogodbenem letu pojavi potreba po dodatnih reimplantacijah stimulatorjev, Zavod vsako nadaljnjo reimplantacijo odobrava na podlagi pisnega zahtevka, in sicer isti dan oziroma najpozneje naslednji dan po prejemu zahtevka. Odobritev je podana v pisni obliki;
4. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – SOČA: pripomočki za nadomestno komunikacijo;
5. Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik in Pediatrična klinika UKC Ljubljana: zdravila za ambulantno zdravljenje tuberkuloze (antituberkulotiki).
6. člen (posebnosti pri oblikovanju cen)

(1)Cene, oblikovane po tej uredbi, in določene s pogodbo med izvajalec in Zavodom, se uporabljajo tudi za izračun doplačil zavarovanih oseb, za obračun storitev za tuje zavarovane osebe po zakonodaji Evropske unije in meddržavnih pogodbah, za begunce, za osebe, za katere se stroški zdravljenja krijejo iz državnega proračuna (npr. nezavarovane osebe) ter za obračun storitev med izvajalci, ki imajo sklenjeno pogodbo z Zavodom.

(2)Cene storitev izvajalca, ki opravlja storitve za drugega izvajalcega, ki se zagotavljajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, odobri minister, pristojen za zdravje. Pri tem se upoštevajo enaki kalkulativni elementi za oblikovanje cen, kot se uporabljajo za pogodbene izvajalce Zavoda.

(3)Cene presejalnih kolonoskopij, presejalnih terapevtskih kolonoskopij, delnih kolonoskopij, operativnih kolonoskopij in presejalnih patohistoloških preiskav izvedenih v okviru programa SVIT se revalorizirajo z indeksom spreminjanja vrednosti točke za specialistično zunajbolnišnično dejavnost gastroenterologije in endoskopije iz Priloge 1 te uredbe.

(4)Cena dihalnih testov in cena odvzema organov pri posameznem donorju iz Priloge 1 te uredbe ter sredstva za izvajanje podpornih aktivnosti zdravstveno vzgojnih centrov iz Priloge 17 te uredbe se revalorizirajo pri pripravi nove uredbe enkrat letno v skladu z revalorizacijo materialnih stroškov in to uredbo.

(5)Cena storitve ESWL iz Priloge 1 te uredbe se usklajuje skladno z revalorizacijo materialnih stroškov v skladu z določbami te uredbe.

(6)Cena transplantacije vključuje tudi stroške odvzema organov pri posameznem donorju v višini iz Priloge 1 te uredbe, ki jo izvajalec transplantacije krije bolnišnicam, ki izvede eksplantacijo. Nosilec oziroma izvajalec transplantacije krije tudi stroške priprave na transplantacijo, če je opravljena pri drugem izvajalcu, v višini, ki je vračunana v ceni transplantacije. Cenik določi izvajalec transplantacij.

(7)Cena poroda vključuje tudi strošek protibolečinske terapije.

(8)Če so za posamezne ambulantne storitve v tej uredbi dogovorjene cene storitev, je izvajalec te storitve v celoti dolžan načrtovati, evidentirati in obračunavati po cenah iz te uredbe.

(9)Cene storitev zdraviliškega zdravljenja vključujejo sredstva za kritje stroškov za vsa zdravila ter za druge pripomočke, ki jih izvajalci zdraviliškega zdravljenja morajo zagotavljati pri stacionarnem zdraviliškem zdravljenju zavarovanih oseb. Za zavarovane osebe napotene na zdraviliško zdravljenje izvajalci zdraviliškega zdravljenja zaračunajo Zavodu storitve NMP po ceni točke zdraviliškega zdravljenja.

(10)Če izvajalec ne zagotovi s kalkulacijo določenega kadra, se mu za manjkajoči kader zmanjšajo vračunana sredstva, in sicer v:

1. ZVC,
2. CKZ,
3. CDZOM,
4. ambulantni obravnavi v okviru CDZO,
5. skupnostni psihiatrični obravnavi v okviru CDZO,
6. subspecialističnih ambulantnih timih za obravnavo otrok in mladostnikov s kompleksnejšimi motnjami in kombiniranimi stanji,
7. psihogeriatriji,
8. mobilnih paliativnih timih.

(11)Izvajalcu iz

1. do
2. točke prejšnjega odstavka se za manjkajoči kader zniža financiranje, obseg programa in sorazmerno z znižanim obsegom programa tudi materialni stroški in amortizacija.

(12)Sredstva za laboratorijske preiskave, ki jih opravlja izvajalec, so vključena v ceno storitev in se ne obračunavajo posebej. V breme Zavoda je možno obračunati laboratorijske storitve v skladu z določbami te uredbe.

(13)Kemične in biokemične laboratorijske storitve si izvajalci med seboj obračunajo po evidenčni ceni točke za laboratorijske storitve, ki je določena v kalkulacijah za delo ambulant, diagnostične mikrobiološke preiskave po vrednosti točke kot jo potrjuje ministrstvo, ostale laboratorijske storitve pa po povprečni ceni točke za specialistično zunajbolnišnično dejavnost internistike, ki je dogovorjena v pogodbi z Zavodom.

(14)Storitve zobozdravstvenega rentgena si izvajalci med seboj obračunavajo po veljavni ceni točke. Število točk na preiskavo si izvajalci med seboj obračunavajo v skladu s šifranti Zavoda za obračun zdravstvenih storitev.

(15)Preiskave s področja laboratorijske biomedicine se izvajajo v medicinskih laboratorijih, ki izpolnjujejo pogoje iz pravilnika, ki ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine in imajo dovoljenje ministrstva za opravljanje te dejavnosti. Ta določba se ne uporablja za laboratorije s področja medicinske genetike in laboratorije s področja reproduktivne biologije.

(16)Pregledovanje brisov materničnega vratu (CPL) se izvaja v citopatoloških laboratorijih, ki izpolnjujejo pogoje iz pravilnika, ki ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za pregledovanje brisov materničnega vratu in imajo dovoljenje ministrstva za opravljanje te dejavnosti.

(17)Preiskave na toksoplazmozo, ki jih Zavod plačuje posebej, bodo izvajalci naročali v laboratorijih, ki izpolnjujejo pogoje iz pravilnika, ki ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine in imajo dovoljenje ministrstva za opravljanje te dejavnosti.

(18)Zavod plačuje ultrazvok ščitnice izvajalcem, ki jih določi Razširjeni strokovni kolegij za nuklearno medicino in so objavljeni na spletni strani Zavoda.

(19)Cene magistralnih pripravkov se oblikujejo tako, da se obračuna nabavna vrednost porabljenih surovin, elementov ovojnine in vrednost opravljenih storitev. Osnovni storitvi se obračuna dodatna storitev glede na pogoj dela, ki ga zahteva zdravilna učinkovina ali namen magistralnega zdravila. 93. člen (vrednotenje NMP)

(1)Za opravljene storitve mobilnih enot nujnih reševalnih vozil izvajalec Zavodu izstavi evidenčni obračun po ceni, ki predstavlja 2,5-kratno ceno točke za nenujne reševalne prevoze s spremljevalcem, določene v Prilogi 1 te uredbe. Evidenčni obračun vključuje tudi startnino v višini 30 točk. Po tej ceni izvajalec obračuna tudi storitve mobilnih enot nujnih reševalnih vozil za osebe, zavarovane po mednarodnih sporazumih v skladu z evropskim pravnim redom ter bilateralnimi sporazumi o socialni varnosti.

(2)Za določitev kilometrov, ki so podlaga za obračun opravljenih reševalnih prevozov v točkah, se uporablja aplikacija Google zemljevidi oziroma dejanska razdalja, če jo izvajalec prevoza verodostojno dokaže. Aplikacija Google zemljevidi se uporablja tudi v vseh drugih primerih, ko je obračun povezan z razdaljo (npr. v dejavnosti patronažne zdravstvene nege in nege na domu). V primeru dokazanih nepravilnosti v aplikaciji Google zemljevidi, izvajalec in Zavod sporazumno določita drugačno število kilometrov posamezne poti. Pri tem se upošteva število kilometrov po najhitrejši (in ne po najkrajši) poti. 94. člen (vrednotenje programa zdravstvene vzgoje in integriranih centrov za krepitev zdravja)

(1)Finančna sredstva, ki jih izvajalec prejme za iCKZ, so namenjena za izvajanje programov in zagotavljanje materialnih stroškov.

(2)Materialni stroški zajemajo tudi stroške dodatnega kadra za izvajanje programa za krepitev zdravja, za izvajanje komunikacijskih oziroma medijskih aktivnosti iCKZ-jev, za nakup didaktičnih pripomočkov oziromaorodij za izvajanje nemedikamentoznih obravnav, materialne stroške za delovanje iCKZ ter stroške za medkulturno mediacijo.

1. člen (financiranje programa SVIT) NIJZ se za izvajanje programa SVIT zagotovijo sredstva za upravljanje, vabljenje in testiranje na prikrito krvavitev v blatu ter za stroške testnih kompletov po cenah iz Priloge 17 te uredbe.
2. člen (vrednotenje terciarne zdravstvene dejavnosti) Terciarna zdravstvena dejavnost se vrednoti na podlagi meril in programa iz
3. poglavja te uredbe in se obračuna kot dodatek k ceni.
4. člen (načrtovanje sredstev za program terciar I in terciar II)

(1)Izhodiščna načrtovana sredstva za program terciarne dejavnosti znašajo: Planirana sredstva v tisoč EUR v izhodiščnih cenah 2023 IZVAJALEC Terciar I Terciar II SKUPAJ UKC Ljubljana 20.966 89.722 110.688 UKC Maribor 7.275 22.680 29.955 Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik 1.591 3.180 4.771 Onkološki inštitut Ljubljana 2.142 9.020 11.161 Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana 2.446 1.119 3.565 Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča 1.005 3.698 4.703 NIJZ 637 0 637 SKUPAJ 36.062 129.419 165.481

(2)Stomatološka klinika UKC Ljubljana vključi sredstva za program terciarne zdravstvene dejavnosti v ceno točke za storitve, in sicer v višini 10 % svojega celotnega prihodka (brez sredstev za LZM in sredstev za terciar).

1. člen (vrednost programa za terciar I) Vrednost programa za terciar I določa seštevek sredstev za program učenja, program usposabljanja za posebna znanja, program razvoja in raziskovanja ter vzpostavitev in koordiniranje nacionalnih čakalnih list, nacionalnih registrov in nacionalnih evidenc, in sicer:
2. izvajanje obveznih izobraževanj za specializacije zdravnikov poteka po predpisanem programu specializacije. Če klinika prepusti del usposabljanja drugemu izvajalcu, stroške tega usposabljanja zagotavlja iz sredstev za terciarno dejavnost: – za program učenja izvajalec vodi mesečno evidenco o številu udeležencev podiplomskega izobraževanja skupaj s številom mentorjev in opravljenih mentorskih ur za vaje. – vrednost programa učenja se določi na podlagi seštevka bruto plač zaposlenih (II bruto) (mentorjev, predavateljev v deležu za ta program) ter materialnih stroškov za ta program. Pri podiplomskem izobraževanju specializantov je iz sredstev za plače treba izločiti sredstva (mentorski dodatek II bruto) za glavne in neposredne mentorje.
3. v program usposabljanja za posebna znanja sodijo tista usposabljanja, za katera je izvajalec dobil soglasje pristojnega razširjenega strokovnega kolegija ter jih je nato dogovoril v pogodbi z Zavodom. Izobraževanja, ki so sestavni del podiplomskega izobraževanja, ne morejo biti vključena v ta program.
4. člen (vrednost programa za terciar II)

(1)Vrednost programa za terciar II določa seštevek sredstev za izvedenost in težavnost za posameznega izvajalca terciarne zdravstvene dejavnosti.

(2)Sredstva za izvedenost so po merilih razdeljena na letno nadomestilo stroškov vodenja subspecialnih laboratorijev, stroškov subspecialnih timov in interdisciplinarnih ekspertnih konzilijev: – subspecialni laboratorij je specializiran laboratorij v terciarni instituciji, ki edini v državi opravlja storitve za redke in kompleksne bolezni na nacionalni ravni ter tudi laboratoriji v okviru nacionalnih programov, ki jih odobri ministrstvo. Subspecialni laboratorij se od visoko specializiranega laboratorija razlikuje po poslanstvu in je zato plačan iz sredstev za terciar, visoko specializirani pa na podlagi SPP. – subspecialni tim je visoko specializiran tim strokovnjakov v terciarni instituciji, ki načrtuje in izvaja celovito zdravstveno obravnavo redkih in zapletenih bolezni v državi. – tematski interdisciplinarni ekspertni konziliji je skupina strokovnjakov iz različnih zdravstvenih področij, ki se sestajajo redno v določeni sestavi na opredeljeni lokaciji z namenom izmenjave mnenj in izkušenj o načinu obravnave kompliciranih pacientov iz svojega področja. 100. člen (financiranje zdravstvene nege v socialno varstvenih zavodih)

(1)Ne glede na spremembo obsega in strukture zdravstvene nege pri posameznem socialno varstvenem zavodu med letom se pogodbena cena storitev ne spremeni. Sprememba se upošteva kot osnova za izračun pogodbene cene storitev v naslednjem letu.

(2)Izvajalci domskega varstva v varstveno delovnih centrih za kategorizacijo oskrbovancev po zahtevnosti zdravstvene nege uporabljajo metodologijo Merila za razvrščanje oskrbovancev po zahtevnosti zdravstvene nege v delu, ki se nanaša na posebne socialno varstvene zavode in enote domov za starejše za posebne oblike varstva. Financiranje storitev se izvaja na podlagi izvedene kategorizacije oskrbovancev skladno z metodologijo in v višini, določeni za posamezno vrsto zdravstvene nege za splošne socialno varstvene zavode tipa B in varstveno delovne centre (domsko varstvo).

(3)Pri načrtovanju, evidentiranju in obračunavanju storitev zdravstvene nege v dnevnih centrih se kot planska obračunska enota storitev v socialno varstvenih zavodih upoštevajo dnevi zdravstvene nege I. 101. člen (boljše vrednotenje programov)

(1)Za boljše vrednotenje že dogovorjenih programov se z namenom povečanja kakovosti obravnave, dostopnosti in kadrovske okrepitve zagotovi dodatna sredstva, in sicer: Zap. št. Program Izvajalec Obseg Dodatna sredstva letna raven Dodatna sredstva 2023 1 Povišanje vračunanih sredstev za informatizacijo 17.378.381,80 15.930.183,32 2 Povišanje deleža administrativno tehničnega kadra (v nadaljnjem besedilu: ATK) v bolnišnični dejavnosti, iz ATK v bolnišnični dejavnosti in v splošni ambulanti, Otroško šolskem dispanzerju se izloči zdravstveni administrativni sodelavec 24.851.415,45 22.780.464,16 3 Uvedba nove klasifikacije SPP z začasnimi utežmi SPP Vsi izvajalci akutne bolnišnične obravnave v sistemu SPP 16.600.000,00 16.600.000,00 4 Laboratorijski delavci – povišanje vkalkuliranih plačnih razredov 6.084.767,51 5.577.703,56 5 Sprememba SMS v DMS v dejavnostih Dializa I, oralna in maksilofacialna kirurgija, psihiatrija in antikoagulantna ambulanta 1.232.842,00 1.130.105,17 6 Sredstva za informatizacijo (ePrijava nezgode in poškodbe pri delu – poročilo zdravnik) v ambulantah družinske medicine ter v otroško-šolskih dispanzerjih V skladu s Prilogo 10, ki je sestavni del te uredbe 341.936,11 7 Mobilni paliativni tim – nov model plačevanja 473.112,94 354.834,71 8 Povišanje cene ePosveta – finančna vzpodbuda za boljše sodelovanje med primarno in sekundarno ravnijo 56.485,00 42.363,75 9 Pripomočki za nadomestno komunikacijo URI Soča 58.000,00 43.500,00 10 Endodontija – prenova storitev 3.150.000,00 2.887.500,00 11 Postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) 1.578.852,23 1.184.139,17 12 Cena lekarniške točke – spremembe v strukturi tima 1.880.313,00 1.723.620,25 13 Določitev vrednosti vitamina B12 in določitev vrednosti folne kisline v ambulantah družinske medicine (LZM) 1.320.000,00 990.000,00 14 Povečanje kadra v integriranih centrih za krepitev zdravja – Zelo velik integriran CKZ ZD Maribor 1 tim 45.951,00 42.121,75 15 Povečanje kadra v integriranih centrih za krepitev zdravja – Velik integriran CKZ 4 timi 250.314,64 229.455,09 ZD Murska Sobota ZD Velenje ZD Kranj ZD Nova Gorica 16 Povečanje kadra v integriranih centrih za krepitev zdravja – Srednji integriran CKZ 3 timi 161.783,46 148.301,51 ZD Kamnik ZD Žalec ZD Slovenska Bistrica 17 Povečanje kadra v integriranih centrih za krepitev zdravja – Majhen integriran CKZ 15 timov 770.994,45 706.744,91 ZD Gornja Radgona ZD Lenart ZD Ormož ZD Ajdovščina ZD Izola ZD Piran ZD Slovenske Konjice ZD Šentjur ZD Kočevje ZD Brežice ZD Postojna ZD Ivančna Gorica ZD Trebnje ZD Idrija ZD Logatec 18 Upravljanje Programa Svit NIJZ 306.570,00 281.022,50 19 Vabljenje v Program Svit NIJZ 314.000 oseb 226.562,38 207.682,18 20 Testiranje na prikrito krvavitev v blatu NIJZ 192.465 oseb 378.440,38 346.903,68 21 Povišanje cen testerjev za ugotavljanje prikrite krvavitve v blatu (SVIT) NIJZ 300.000 oseb 342.000,00 313.500,00 22 Zagotavljanje podpornih zdravstvenovzgojnih gradiv NIJZ 158.119,81 144.943,16 23 Ambulanta za prednostno obravnavo otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju na terciarni ravni – vključitev dipl. med. sestre UKC Ljubljana (1 DMS), UKC Maribor (1 DMS), UPK Ljubljana (3 DMS) 189.051,66 173.297,36 24 Dispanzer za ženske – povišanje vkalkuliranih sredstev za amortizacijo 1.064.098,90 975.423,99 25 Povišanje cene histopatoloških preiskav (LZM) 330.728,73 303.168,00 26 Pedopsihiatrija – boljše vrednotenje 126.420,00 115.885,00 SKUPAJ 79.015.205,35 73.574.799,31

(2)Ukrepi veljajo od

1. februarja 2023, razen ukrep iz
2. točke tabele iz prejšnjega odstavka, ki velja od
3. januarja 2023 ter ukrepi iz 7., 8., 9.,
4. in
5. točke tabele iz prejšnjega odstavka, ki veljajo do
6. aprila 2023.

(3)Višina sredstev za informatizacijo (ePrijava nezgode in poškodbe pri delu) iz

1. točke tabele iz prvega odstavka tega člena, ki jih prejme posamezni izvajalec, je razvidna iz Priloge 10 te uredbe. Sredstva se izvajalcu zagotovijo pri prvem obračunu storitev v letu
3. člen (širitve programov)

(1)Za širitve programov oziroma uvajanje novih terapij pri zdravljenju se z namenom povečane dostopnosti do zdravstvenih storitev in odprave oziroma skrajševanja čakalnih dob zagotovi dodatna sredstva, in sicer: Zap. št. Program Izvajalec Obseg Dodatna sred. letna raven Dodatna sred. 2023 Osnovna zdravstvena dejavnost 1 Splošna ambulanta / družinska medicina 10,5 timov 1.654.948,39 1.517.036,03 od tega: OE Celje 2 OE Kranj 2 OE Ljubljana 3,5 OE Novo mesto 1,5 OE Ravne na Koroškem 1,5 2 Ambulante družinske medicine – širitev referenčnih ambulant 117 timov 5.050.586,97 4.629.704,72 3 Ambulanta za neopredeljene 10.000.000,00 10.000.000,00 4 Otroški in šolski dispanzer 6,5 timov 1.032.073,35 946.067,24 od tega: OE Krško 0,5 OE Kranj 2,5 OE Ljubljana 2,5 OE Novo mesto 0,5 OE Ravne na Koroškem 0,5 5 Dispanzer za ženske 7 timov 1.237.985,27 1.134.819,83 od tega: OE Celje 2 OE Koper 1,5 OE Krško 0,5 OE Kranj 1 OE Maribor 1 OE Novo mesto 1 6 Dispanzer za ženske za občino Brezovica 1 tim 176.855,04 162.117,12 7 Razvojna ambulanta z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo ZD Murska Sobota 0,1 tima 54.853,74 50.282,59 8 CDZOM OZG Kranj (ZD Kranj) 1 tim 748.656,74 686.268,68 9 CDZOM ZD Idrija 1 tim 748.656,74 686.268,68 10 CDZOM ZD Slovenska Bistrica 1 tim 748.656,74 686.268,68 11 CDZO ZD Slovenske Konjice 1 tim 389.181,47 356.749,68 12 Skupnostna psihiatrična obravnava v okviru CDZO ZD Slovenske Konjice 1 tim 501.686,14 459.878,97 13 CDZO ZD Logatec 1 tim 389.181,47 356.749,68 14 Skupnostna psihiatrična obravnava v okviru centrov za duševno zdravje odraslih ZD Logatec 1 tim 501.686,14 459.878,97 15 Patronažna služba (v okviru CDZOM 2 tima 99.256,60 90.985,22 ZD Kranj) ZD Kranj 1,5 ZD Tržič 0,5 16 Patronažna služba (v okviru CDZOM 2 tima 99.256,60 90.985,22 ZD Idrija) ZD Idrija 1 ZD Tolmin 1 17 Patronažna služba (v okviru CDZOM 2 tima 99.256,60 90.985,22 ZD Slovenska Bistrica) ZD Slovenska Bistrica 1 ZD Slovenske Konjice 1 18 Patronažna služba (v okviru CDZO 2 tima 99.256,60 90.985,22 ZD Slovenske Konjice) ZD Slovenske Konjice 1 ZD Slovenska Bistrica 1 19 Patronažna služba (v okviru CDZO 2 tima 99.256,60 90.985,22 ZD Logatec) ZD Postojna 0,5 ZD Ilirska Bistrica 0,5 ZD Sežana 0,5 ZD Cerknica 0,5 20 Center za duševno zdravje za otroke in mladostnike (nerealizirani timi iz leta 2022) ZD Ljubljana 4 timi 2.994.626,97 2.745.074,72 21 CDZO (nerealiziran tim iz leta 2022) ZD Novo mesto 1 tim 389.181,47 356.749,68 22 CDZOM (nerealiziran tim iz leta 2022) ZD Novo mesto 1 tim 748.656,74 686.268,68 23 Preoblikovanje dveh konzorcijskih srednjih integriranih CKZ v 4 majhne integrirane CKZ 4 timi 552.300,00 506.275,00 ZD Metlika ZD Dravograd ZD Črnomelj ZD Slovenj Gradec 24 Nadgradnja pilotnih centrov za krepitev zdravja v integrirane CKZ – velik integriran CKZ ZD Celje 1 tim 146.225,48 48.741,83 25 Nadgradnja pilotnih centrov za krepitev zdravja v integrirane CKZ – srednji integriran CKZ ZD Vrhnika 1 tim 110.051,27