← Slovenija

Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032 (ReNPROIG23–32), stran 744.

Na podlagi prvega odstavka

  1. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 76/17, 26/19 in 172/21) in
  2. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US in 111/21) je Državni zbor na seji
  3. januarja 2023 sprejel R E S O L U C I J O o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032 (ReNPROIG23–32)
  4. UVOD Republika Slovenija uporablja jedrske in sevalne tehnologije na številnih gospodarskih in drugih področjih. Pri uporabi jedrskih in sevalnih tehnologij v državi nastajajo tudi radioaktivni odpadki, za katere je treba zagotoviti varno ravnanje v vseh fazah ravnanja z radioaktivnimi snovmi od nastanka do njihovega odlaganja. Glavni cilj nacionalnega programa ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom je zagotoviti varno in učinkovito ravnanje z radioaktivnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: RAO) in izrabljenim gorivom (v nadaljnjem besedilu: IG) v Republiki Sloveniji v skladu z načelom odločanja in ukrepanja na podlagi najnovejših izsledkov domačih in tujih raziskav, najnovejših tehnologij in najboljših praks in obratovalnih izkušenj, tako da bo v vsakem trenutku zagotovljena varnost ljudi in okolja ob hkratni dolgoročni tehnološko moderni in racionalni infrastrukturni podpori uporabnikom jedrskih in sevalnih tehnologij. Za namene te resolucije varno ravnanje z RAO vključuje tudi njihovo fizično varovanje. Prav tako za namene te resolucije varno ravnanje z IG vključuje tudi njihovo fizično varovanje IG in vse ukrepe proti jedrski proliferaciji. Nacionalni program je tudi podlaga za izpolnitev
  5. člena Direktive Sveta 2011/70/EURATOM z dne
  6. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L št. 199 z dne
  8. 2011, str. 48; v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 2011/70/EURATOM), ki od države članice zahteva, da zagotovi izvajanje svojega nacionalnega programa, ki zajema vse vrste RAO in IG v njeni pristojnosti ter vse faze ravnanja z RAO in IG od nastanka do odlaganja. Priprava in sprejemanje nacionalnega programa potekata skladno s
  9. členom Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 76/17, 26/19 in 172/21); v nadaljnjem besedilu: ZVISJV-1) [1]. V letu 2006 je bila kot oblika prvega nacionalnega programa sprejeta Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2006–2015 (Uradni list RS, št. 15/06; v nadaljnjem besedilu: ReNPROJG) in nato leta 2016 njena dopolnitev s sprejetjem Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025 (Uradni list RS, št. 31/16; v nadaljnjem besedilu: ReNPRRO16–25). S to resolucijo so bile v skladu z Direktivo Sveta 2011/70/EURATOM in takratnim Zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08 – ZVO-1B, 60/11 in 74/15; v nadaljnjem besedilu: ZVISJV) začrtane nacionalna politika in strategije ter nacionalni program ravnanja z RAO in IG. Ravnanje z RAO in IG v Resoluciji o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032 (v nadaljnjem besedilu: ReNPROIG23–32) temelji na dosedanjem konceptu, kot je bil uporabljen v ReNPRRO16–25, poleg tega niso predvideni novi ali drugačni objekti za ravnanje z RAO in IG. Prav tako so za posamezne objekte, ki jih obravnava ReNPROIG23–32 bile v skladu z zahtevami veljavne zakonodaje izvedene presoje vplivov na okolje v Republiki Sloveniji in čezmejne presoje vplivov na okolje ter na njihovi podlagi izdana ustrezna okoljevarstvena soglasja. ReNPROIG23–32 je pripravljena kot nadaljevanje in dopolnitev ReNPRRO16–25 zaradi nekaterih neskladnosti z Direktivo Sveta 2011/70/EURATOM, zaradi leta 2017 sprejetega ZVISJV-1 in vseh na njegovi podlagi sprejetih predpisov. ReNPROIG23–32 je treba sprejeti predvsem zaradi izboljšanih ocen inventarja RAO in IG za vse objekte in dejavnosti skozi celotno obdobje veljavnosti. Po sprejetju ReNPRRO16–25 je bila večina ključnih vhodnih dokumentov, ki ocenjujejo količine RAO in IG med obratovanjem objektov in razgradnjo dopolnjena. Tako je bila narejena revizija Programa razgradnje za Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov, Programa razgradnje jedrskega objekta reaktor Triga Mark II, tretja revizija Programa razgradnje NEK in tretja revizija Programa odlaganja RAO in IG iz NEK. S temi dokumenti se menja tudi časovnica posameznih aktivnosti. Na novo so ovrednoteni vsi stroški ravnanja z RAO in IG za vse objekte in dejavnosti ravnanja z RAO in IG skozi celotno obdobje objektov. Po sprejetju ReNPRRO16–25 je bil sprejet tudi Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije in Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta
  10. Na osnovi navedenih dokumentov so bile na novo opredeljene raziskovalne in razvojne dejavnosti. ReNPROIG23–32 upošteva tudi rezultate mednarodne pregledovalne misije ARTEMIS (Integrated Review Service for Radioactive Waste and Spent Nuclear Fuel Management, Decommissioning and Remediation), ki jo je organizirala Mednarodna agencija za atomsko energijo in je pregledala osnutek ReNPROIG23–
  11. Za učinkovitejše spremljanje napredka in izvajanja predvidenih ukrepov so v poglavju 4 te resolucije dodatno uvedeni ključni kazalniki za doseganje ključnih ciljev in strategij. Vsebine navedenih dokumentov krepko posegajo v obstoječo ReNPRRO16–25 tako v vsebinskem delu kot v predstavljeni časovnici, da je treba še pred iztekom veljavnosti obstoječe resolucije sprejeti novo resolucijo za naslednje desetletno obdobje. 1.1 JEDRSKI IN SEVALNI OBJEKTI TER UPORABA VIROV SEVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI Republika Slovenija ima majhen jedrski program, pri katerem lastništvo največjega objekta deli s sosednjo Republiko Hrvaško. Slovenski jedrski program obsega jedrsko elektrarno v obratovanju, raziskovalni reaktor v obratovanju, Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: CSRAO) za skladiščenje institucionalnih RAO, ki nastajajo v industriji, raziskavah in medicini, v obratovanju ter odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: NSRAO) v fazi gradnje. Poleg tega pa še odlagališči rudarske in hidrometalurške jalovine na območju zaprtega rudnika urana na Žirovskem Vrhu. Največji in najpomembnejši jedrski objekt v državi je Nuklearna elektrarna Krško (v nadaljnjem besedilu: NEK), katere lastništvo si delita Republika Slovenija in Republika Hrvaška. Gradnja elektrarne, katere dobavitelj je bilo podjetje Westinghouse iz Združenih držav Amerike, se je začela leta 1974, prvič je bilo gorivo vneseno v reaktor leta 1981, ko je bila elektrarna tudi sinhronizirana na elektroenergetsko omrežje. Leta 1983 je elektrarna začela komercialno obratovati. Leta 2012 je Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (v nadaljnjem besedilu: URSJV) izdala odločbo o odobritvi sprememb varnostnega poročila, ki omogočajo podaljšanje predvidene dobe obratovanje NEK. NEK je v letu 2013 začel izvajati Program nadgradnje varnosti, ki je bil izveden na podlagi državnega post fukušimskega akcijskega načrta po EU stresnih testih. Program nadgradnje varnosti je bil dokončan v letu 2021, razen suhega skladišča za izrabljeno gorivo, ki bo dokončano do konca leta
  12. NEK je začel gradnjo suhega skladišča v začetku leta 2021, njegovo obratovanje se načrtuje v letu
  13. Obratovanje NEK se lahko podaljša iz predvidene osnovne življenjske dobe leta 2023 do podaljšane do 2043 ob pogojih uspešno zaključenega postopka presoje vplivov na okolje ter uspešno pridobljenega okoljevarstvenega soglasja zaradi podaljšanega obratovanja NEK in ob pogoju uspešno opravljenega občasnega varnostnega pregleda v letih 2023 in
  14. Julija 2021 je Ministrstvo za infrastrukturo investitorju GEN energija, d.o.o., izdalo energetsko dovoljenje za energetski projekt Jedrska elektrarna Krško 2 (v nadaljnjem besedilu: JEK 2) [2]. Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II, ki ga upravlja Institut »Jožef Stefan« (v nadaljnjem besedilu: IJS), je drugi jedrski objekt v Republiki Sloveniji. Zgrajen je bil leta
  15. Leta 1991 je bil rekonstruiran, obnovljen in prirejen za pulzno obratovanje. Uporablja se za raziskovalne namene. Z odločbo URSJV št. 3570-13/2014/15 z dne
  17. 2014 in sklepom znanstvenega sveta IJS z dne
  19. 2015 je bilo obratovanje reaktorja podaljšano vsaj do zaključenega naslednjega občasnega varnostnega pregleda do konca leta
  20. V Brinju, v neposredni bližini raziskovalnega reaktorja, je CSRAO, ki je namenjeno skladiščenju institucionalnih trdnih NSRAO, ki ne izvirajo iz jedrskih objektov za proizvodnjo energije, ampak iz drugih dejavnosti. Po uspešno opravljenem občasnem varnostnem pregledu objekta je bilo aprila 2018 obratovanje CSRAO z odločbo URSJV št. 3570-5/2018/23 podaljšano do aprila
  21. Glede na načrtovano obdobje mirovanja odlagališča NSRAO, ko se ne izvaja prevzem ali odlaganje NSRAO ali druga obsežnejša dela na odlagališču in glede na predvidene količine institucionalnih RAO, ki nastajajo v industriji, raziskavah in medicini v Republiki Sloveniji, je nadaljnje obratovanje objekta CSRAO nujno tudi po letu
  22. V nekdanjem Rudniku urana Žirovski vrh so pridobivali uranovo rudo od leta 1982 do leta
  23. Po zaprtju rudnika so bili predelovalni obrat in drugi objekti rudnika razgrajeni in površine sanirane. Na območju rudnika sta ostali odlagališči rudarske in hidrometalurške jalovine Jazbec in Boršt. Po končani sanaciji je bilo odlagališče rudarske jalovine Jazbec v letu 2015 zaprto in je prešlo v upravljanje Agencije za radioaktivne odpadke (v nadaljnjem besedilu: ARAO). Na območju zaprtega odlagališča Jazbec, kjer je odložen material s povečano koncentracijo naravnih radionuklidov, se zaradi zagotavljanja sevalne varnosti od 2015 dalje izvaja dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališča, kar kot obvezno državno gospodarsko javno službo za ravnanje z radioaktivnimi odpadki izvaja ARAO. V ta namen je bila oktobra 2015 sprejeta Uredba o načinu, predmetu in pogojih opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe dolgoročnega nadzora in vzdrževanja odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in izkoriščanju jedrskih mineralnih surovin (Uradni list RS, št. 76/15). Na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt so bili v letu 2019 izvedeni dodatni sanacijski ukrepi za zagotavljanje nadzora dolgoročne stabilnosti odlagališča in pripravljena revizija varnostnega poročila za odlagališče. Izdelano je bilo strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca za jedrsko in sevalno varnost o izvedenih dejavnosti in vsebini varnostnega poročila z vidika sevalne varnosti in stabilnosti odlagališča, ki je bilo potrebno za izdajo dovoljenja za zaprtje odlagališča. V letu 2023 bodo predvidoma doseženi potrebni pogoji in izvedeni vsi ustrezni postopki za zaprtje odlagališča, prenos upravljanja in začetek izvajanja dolgoročnega nadzora in vzdrževanja odlagališča, ki ga izvaja ARAO kot del javne služba za ravnanje z RAO. Ukrepi varstva pred sevanji na območju zaprtih odlagališč Jazbec in Boršt za prebivalstvo in zaposlene niso potrebni, saj sta odlagališči sanirani in zaprti. Predvideva se, da bo odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt do konca leta 2023 zaprto. Decembra 2009 je bila sprejeta Uredba o državnem prostorskem načrtu za odlagališče nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško (Uradni list RS, št. 114/09 in 50/12) [3], s katero sta bila potrjena lokacija in tip odlagališča. URSJV je po pregledu in dopolnitvi dokumentacije za odlagališče NSRAO, ki je obsegala poročilo o vplivih na okolje, osnutek varnostnega poročila, idejno zasnovo, projektne osnove, strokovno mnenje pooblaščenega izvedenca za jedrsko in sevalno varnost ter ostalo referenčno dokumentacijo, aprila 2019 izdala osnutek predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti. Z začetkom konec leta 2019 in v letih 2020 in 2021 je potekala čezmejna presoja vplivov na okolje, ki je bila uspešno zaključena junija
  24. Projekt odlagališča NSRAO je po izvedeni javni razgrnitvi dokumentacije v letu 2020 in javni obravnavi z odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje št. 35402-29/2017-169 z dne
  25. 6 2021 in dopolnilno odločbo o okoljevarstvenem soglasju št. 35402-29/2017-172 z dne
  27. 2021 pridobil ustrezno okoljevarstveno soglasje. Varnostno poročilo za odlagališče NSRAO Vrbina, Krško, november 2021 [4], je URSJV januarja 2022 odobrila z izdajo mnenja h gradnji odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov št. 3510-3/2019/162 [5]. Gradbeno dovoljenje za jedrski objekt odlagališča NSRAO, objekti odlagališča
  28. in
  29. faza, št. dovoljenja 35105-95/2021-2550/37 je bilo izdano
  32. Začetek gradnje objekta je predviden v začetku leta
  33. Gradnja naj bi bila končana v letu
  34. V časovnem načrtu odlagališča je začetek poskusnega obratovanja predviden v drugi polovici leta 2026 in rednega v drugi polovici
  35. Poleg naštetih jedrskih in sevalnih objektov se v Sloveniji uporabljajo tudi viri ionizirajočih sevanj v številnih dejavnostih v industriji, raziskavah, medicini in veterini. 1.2 RAO ZVISJV-1 [1] RAO opredeljuje kot radioaktivne materiale v plinasti, tekoči ali trdni obliki, za katere ni predvidena ali načrtovana nadaljnja uporaba v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost. Podrobnejše razvrščanje RAO glede na stopnjo in vrsto radioaktivnosti ter agregatno stanje ureja Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom (Uradni list RS, št. 125/21) [6]. RAO v trdni obliki se glede na stopnjo in vrsto radioaktivnosti po Pravilniku o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom razvrščajo v kategorije prehodno radioaktivnih odpadkov, zelo nizkoradioaktivnih odpadkov, NSRAO, visokoradioaktivnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: VRAO) in kategorijo radioaktivnih odpadkov z naravnimi radionuklidi. IG slovenska zakonodaja opredeljuje kot »jedrsko gorivo [1], ki je bilo obsevano v reaktorski sredici in je trajno iz nje odstranjeno«. IG se lahko obravnava kot koristna snov, ki jo je mogoče predelati, ali kot radioaktivni odpadek, ki ga je treba odložiti. S predelavo IG lahko pridobimo predelan uran in plutonij, ki se lahko uporabljata kot koristna snov za novo jedrsko gorivo. RAO, nastale ob predelavi IG, štejemo med VRAO, ki vsebujejo radionuklide, katerih razpad sprošča toliko toplote, da jo je treba upoštevati pri ravnanju z njimi. Poleg razvrščanja RAO pravilnik podrobno ureja še pisne postopke, program gospodarjenja z RAO ali IG, načrt ravnanja z RAO, postopke sortiranja, predelave in pakiranja, označevanja, shranjevanja, odležavanja in skladiščenja, premeščanja, oddaje in prevzema RAO ali IG, izpuščanja in odlaganja RAO, meril sprejemljivosti za prevzem v skladiščenje in odlaganje, posebne zahteve za ravnanje z odpadki pri pridobivanju in predelavi jedrskih mineralnih surovin in z zelo nizkoradioaktivnimi odpadki. Pomemben del ravnanja, ki ga določa pravilnik, je namenjen posredovanju podatkov o nastajanju in ravnanju z RAO ali IG ter vodenju evidence imetnikov in centralne evidence RAO ali IG. 1.3 VELJAVNA NOTRANJA ZAKONODAJA IN MEDNARODNI SPORAZUMI Ustava Republike Slovenije (
  36. člen) [7] med drugim določa, da ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja, pri čemer država skrbi za zdravo življenjsko okolje in v ta namen z zakonom določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Te določbe ustave so podlaga za pravno urejanje področja jedrske in sevalne varnosti. Slovenska zakonodaja na področju ravnanja z RAO je obsežna in usklajena z mednarodnimi standardi. V najožjem pomenu praktične uporabe je področje urejeno z ZVISJV-1 in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi. Na njegovi podlagi je bilo sprejetih šest uredb vlade, deset pravilnikov ministra, pristojnega za okolje, devet pravilnikov ministra, pristojnega za zdravje, in po en pravilnik in odredba ministra, pristojnega za notranje zadeve. Po več kot petnajstletni uporabi zakona, nekajkratnih večjih spremembah in dopolnitvah, s katerimi so se spremenile in dopolnile nekatere ključne rešitve, predvsem pa zaradi na novo sprejetih evropskih direktiv s področja varstva pred sevanji in jedrske varnosti, je bila najprej leta 2017 uveljavljena celovitejša ureditev področja jedrske in sevalne varnosti, ki je temeljila na sprejetju novega Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 76/17) in novih podzakonskih predpisih. Zakon je bil nato v letih 2019 in 2021 dopolnjen in spremenjen predvsem zaradi sprememb, povezanih z urejanjem fizičnega varovanja jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi in varnostnega preverjanja oseb

(2019), ter dodatne ureditve obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki in uskladitve z Direktivo Sveta 2013/59/EURATOM z dne
  1. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja, pri čemer pa velja, da poglavitni cilji, načela in predlagane rešitve, vključno s sestavo in sistematiko zakona, ostajajo nespremenjeni. V zakonodajo je Republika Slovenija prenesla temeljne varnostne standarde Mednarodne agencije za atomsko energijo. V predpristopnih pogajanjih med približevanjem Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU) je Republika Slovenija pravni red uskladila s pravnim redom EU. Zaradi že prej zgledno urejenega področja z vstopom Republike Slovenije v EU leta 2004 ni bilo treba bistveno spremeniti zakonodaje na področju jedrske in sevalne varnosti. Republika Slovenija je tudi dejavno sodelovala pri nastajanju Direktive Sveta 2009/71/EURATOM o vzpostavitvi okvira Skupnosti za varnost jedrskih objektov (UL L št. 172 z dne
  3. 2009, str. 18; v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 2009/71/EURATOM). Leta 2011 je Evropska komisija sprejela tudi Direktivo Sveta 2011/70/EURATOM, s katero je Republika Slovenija že januarja 2013 v celoti uskladila svojo zakonodajo. S sprejetjem ZVISJV-1 ter njegovimi spremembami in dopolnitvami so bile v slovenski pravni red prenesene in uveljavljene še določbe Direktive Sveta 2013/59/ EURATOM z dne
  4. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/EURATOM, 90/641/EURATOM, 96/29/EURATOM, 97/43/EURATOM in 2003/122/EURATOM (v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 2013/59/EURATOM). Evropska komisija je sprejela Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/1214 z dne
  5. marca 2022 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 glede gospodarskih dejavnosti v nekaterih energetskih sektorjih in Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti (UL L št. 188, z dne
  7. 2022 (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredbe Komisije (EU) 2022/1214), ki se uporablja od
  8. januarja 2023 in je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah EU. Delegirana uredba Komisije med drugim določa tehnična merila povezana z gospodarsko dejavnostjo proizvodnje električne energije iz jedrske energije v obstoječih objektih in gradnje in varnega upravljanja novih jedrskih elektrarn za proizvodnjo električne energije ali toplote, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev. Skupno lastništvo NEK od leta 2003 ureja Pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Uradni list RS – MP, št. 5/03; v nadaljnjem besedilu: meddržavna pogodba BHRNEK), s katero sta državi uredili medsebojne odnose v zvezi s statusom NEK, izkoriščanjem, razgradnjo in odlaganjem RAO in IG. Na podlagi te pogodbe sta za zagotavljanje vseh materialnih pogojev enakovredno odgovorni obe pogodbeni stranki, za nadzor nad jedrsko in sevalno varnostjo pa je odgovorna izključno Republika Slovenija. Pogodbenici soglašata o skupni obveznosti, da bosta zagotovili učinkovito skupno rešitev za razgradnjo in odlaganje RAO in IG z gospodarskega stališča in stališča varovanja okolja. Pogodba predvideva, da se bosta razgradnja ter odlaganje RAO in IG iz obratovanja in razgradnje izvajala v skladu s programom odlaganja in programom razgradnje, ki ju potrdi meddržavna komisija in se revidirata najmanj vsakih pet let. Program razgradnje odobri še upravni organ Republike Slovenije, pristojen za jedrsko varnost. ZVISJV-1 določa, da je za ravnanje z RAO in njihovo odlaganje ustanovljena obvezna državna gospodarska javna služba za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, katere dejavnosti zagotavlja država skladno s predpisi o gospodarskih javnih službah. V ta namen sta bila sprejeta Uredba o načinu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (Uradni list RS, št. 8/22) [8] in Odlok o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda ARAO – Agencija za radioaktivne odpadke (Uradni list RS, št. 8/22; v nadaljnjem besedilu: Odlok o ustanovitvi ARAO); [9], ki za javno službo določata način in pogoje ter organizacijsko obliko izvajanja, financiranje, cenik storitev in dejavnosti in druge vsebine, pomembne za izvajanje vseh organizacijskih in fizičnih dejavnosti ravnanja z RAO in IG. Širše področje jedrske in sevalne varnosti je urejeno z Zakonom o odgovornosti za jedrsko škodo (Uradni list RS, št. 77/10), Zakonom o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (Uradni list RS, št. 37/04 in 8/10), ki opredeljuje nadzor nad blagom z dvojno rabo (tj. blagom, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za izdelavo jedrskega orožja), Zakonom o prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 41/09, 97/10 in 56/15), Zakonom o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (Uradni list RS, št. 130/22; v nadaljnjem besedilu: ZSFR-1), Zakonom o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v nekdanjem Rudniku urana Žirovski vrh (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo), s predpisi s področja fizičnega varovanja ter predpisi s področja zaščite in reševanja ipd. Predvideva se, da bo odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt do konca leta 2023 zaprto in se Zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo) in preprečevanju posledic rudarjenja v nekdanjem Rudniku urana Žirovski vrh, ki se še uporablja, v času veljavnosti ReNPROIG23–32 ne bo več uporabljal. Na področju ravnanja z RAO in IG Republiko Slovenijo zavezujejo naslednje mednarodne konvencije in pogodbe: – Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (MKVIGRO) (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 3/99), – Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (EURATOM) (UL C št. 203 z dne
  10. 2016, str. 1), – Konvencija o jedrski varnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 16/96), – Konvencija o zgodnjem obveščanju o jedrskih nesrečah (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 15/89), – Konvencija o pomoči v primeru jedrskih nesreč ali radiološke nevarnosti (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 4/91), – Konvencija o fizičnem varovanju jedrskega materiala (Uradni list SFRJ – MP, št. 9/85, in Uradni list RS – MP, št. 14/09), – Konvencija o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije z dne
  11. julija 1960, kot je bila spremenjena z Dodatnim protokolom z dne
  12. januarja 1964 in s Protokolom z dne
  13. novembra 1982 (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 18/00; v nadaljnjem besedilu: Pariška konvencija), – Protokol o spremembi Konvencije o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije z dne
  14. julija 1960, kot je bila spremenjena z Dodatnim protokolom z dne
  15. januarja 1964 in Protokolom z dne
  16. novembra 1982 (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 4/10; v nadaljnjem besedilu: Protokol k Pariški konvenciji), – Konvencija z dne
  17. januarja 1963, ki dopolnjuje Pariško konvencijo z dne
  18. julija 1960, kot je bila spremenjena z Dodatnim protokolom z dne
  19. januarja 1964 in s Protokolom z dne
  20. novembra 1982 (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 9/01), – Protokol o spremembi Konvencije z dne
  21. januarja 1963, ki dopolnjuje Pariško konvencijo z dne
  22. julija 1960 o odgovornosti tretjim na področju jedrske energije, kot je bila spremenjena z Dodatnim protokolom z dne
  23. januarja 1964 in Protokolom z dne
  24. novembra 1982 (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 4/10; v nadaljnjem besedilu: Protokol k Bruseljski dopolnilni konvenciji), – Skupni protokol o uporabi Dunajske konvencije in Pariške konvencije (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 22/94), – Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR) (Uradni list SFRJ – MP, št. 59/72) in akt o notifikaciji nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 9/92), katerega sestavni del sta prilogi A in B, – Sporazum o neširjenju jedrskega orožja (NPT) (Uradni list SFRJ, št. 10/70) in akt o notifikaciji nasledstva (Uradni list RS, št. 14/92 z dne
  26. 1992), – Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo o varovanju v zvezi s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 11/97), – Zakon o ratifikaciji Spremembe Konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 14/09), – Zakon o ratifikaciji Dodatnega protokola k Sporazumu med Republiko Slovenijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo o varovanju v zvezi s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 18/00), – Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije o zatiranju dejanj jedrskega terorizma (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 18/09).
  27. POLITIKA RAVNANJA Z RAO IN IG TER BISTVENI MEJNIKI 2.1 SPLOŠNI CILJI RAVNANJA Z RAO IN IG Dejavnost ravnanja z RAO omogoča koristno uporabo ionizirajočih sevanj oziroma jedrskih tehnologij na različnih področjih, ki izboljšujejo kakovost in udobje sodobnega načina življenja. Z modernim, varnim in gospodarnim ravnanjem z RAO poskrbimo, da bremen, za katera je mogoče in je treba poskrbeti danes, ne prelagamo na prihodnje rodove. Zagotavljanje dolgoročnih, varnih in gospodarnih rešitev ravnanja z RAO pomeni infrastrukturno in strokovno podporo uporabi jedrskih in sevalnih tehnologij v Sloveniji. Cilji ravnanja z RAO in IG v Republiki Sloveniji morajo slediti tudi ciljem iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije, ki ga je februarja 2020 sprejela Vlada Republike Slovenije [10]. Cilji v programu določajo nadaljevanje izkoriščanja jedrske energije in ohranjanje odličnosti pri obratovanju jedrskih objektov v Sloveniji in celovite preučitve možnosti dolgoročne rabe jedrske energije. Individualna in kolektivna zaščita ljudi in okolja pred ionizirajočimi sevanji in kontaminacijo z radionuklidi je temeljni cilj ravnanja z RAO in IG, ki se nanaša na vse objekte in dejavnosti ter na vse faze delovanja jedrskega ali sevalnega objekta ali vira sevanja, vključno z načrtovanjem, izbiro lokacije, projektiranjem, gradnjo, obratovanjem, razgradnjo in zaprtjem ter dolgoročnim nadzorom in vzdrževanjem, če gre za odlagališče. Prav tako mora biti zajet tudi prevoz RAO in IG. Za dosego temeljnega cilja ravnanja z RAO in IG se uporabljajo varno ravnanje, shranjevanje in skladiščenje vseh RAO ali IG v vseh fazah njihovega obstoja, čemur v skladu z določeno časovno dinamiko sledijo ustrezne trajne rešitve odlaganja. Naštete postopke pa je treba izpeljati učinkovito, racionalno in pregledno v skladu z zakonodajo ter načelom odločanja in ukrepanja na podlagi najnovejših izsledkov domačih in tujih raziskav, najnovejših tehnologij, najboljših praks in obratovalnih izkušenj. To je mogoče doseči s stalnim izobraževanjem in ozaveščanjem ter stalnimi raziskavami za izpolnjevanje strokovnega kadra. Splošni cilji varnega ravnanja z RAO in IG so: Cilj 1: Zaščititi ljudi in okolje pred nepotrebnimi škodljivimi učinki ionizirajočih sevanj zaradi postopkov ravnanja z RAO in IG, njihovega shranjevanja, skladiščenja in odlaganja v vseh fazah njihovega obstoja. Cilj 2: Podpirati in omogočati izvajanje sevalnih dejavnosti in uporabo virov ionizirajočega sevanja tako za pridobivanje energije kot za podporo in krepitev industrije, raziskav, medicine in drugih institucionalnih dejavnosti v skladu z načeli te resolucije ter v okviru veljavnih predpisov Republike Slovenije in mednarodnih smernic ter standardov. Cilj 3: V skladu z veljavnim nacionalnim okvirom in pod predpisanim nadzorom pristojnega upravnega organa redno sistematično in na preverljiv način ocenjevati, preverjati ter do razumno dosegljive mere nenehno izboljševati varnost in učinkovitost objektov ali dejavnosti za ravnanje z RAO in IG. Cilj 4: Zagotavljati in ohranjati ustrezne finančne in človeške vire, potrebne za izpolnitev obveznosti v zvezi z varnim ravnanjem z RAO in IG. Cilj 5: Preprečevati nesreče z radiološkimi posledicami in ublažiti njihove posledice, če bi do njih prišlo, v kateri koli fazi ravnanja z RAO in IG. 2.2 NAČELA RAVNANJA Z RAO IN IG Republika Slovenija je v svoj pravni red prenesla sodobna temeljna načela mednarodne skupnosti za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti, vključujoč varno ravnanje z vsemi vrstami radioaktivnih snovi. V Resoluciji o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2023 (Uradni list RS, št. 56/13; v nadaljnjem besedilu: Resolucija o jedrski in sevalni varnosti) so zapisana ta načela: – odgovornost za varnost, – vloga državne uprave, – vodenje in upravljanje v zvezi z varnostjo, – upravičenost objektov in dejavnosti, – optimizacija varstva, – omejitev tveganja posameznikov, – zaščita sedanjih in prihodnjih generacij, – preprečevanje nesreč, – pripravljenost in odziv ob izrednem dogodku, – zaščitni ukrepi za zmanjšanje tveganja za obstoječa tveganja za sevanja in sevanja, ki niso pod upravnim nadzorom. Poleg zgornjih splošnih načel jedrske in sevalne varnosti pa mora ravnanje z RAO in IG potekati tako, da so vselej zagotovljeni: – Varstvo zdravja ljudi Ravnanje z RAO in IG mora potekati tako, da stalno zagotavlja sprejemljivo raven varovanja zdravja ljudi. – Varstvo okolja Ravnanje z RAO in IG mora potekati tako, da stalno zagotavlja sprejemljive stopnje varovanja okolja. – Čezmejni vplivi Ravnanje z RAO in IG mora potekati tako, da zagotavlja, da se bodo upoštevali tudi mogoči učinki na zdravje ljudi in okolje, ki presegajo državne meje. – Zaščita prihodnjih generacij Ravnanje z RAO in IG mora potekati tako, da predvideni vplivi na zdravje prihodnjih generacij ne bodo večji od vplivov, ki so sprejemljivi danes. – Prenašanje bremen prihodnjim generacijam Ravnanje z RAO in IG mora potekati tako, da se izogne prelaganju bremen na prihodnje generacije. – Notranji pravni okvir Ravnanje z RAO in IG mora potekati v skladu z notranjim pravnim redom, vključno z jasno razdelitvijo odgovornosti med posameznimi deležniki. Notranji pravni okvir je treba redno prilagajati najnovejšim izsledkom raziskav, razvoju tehnologij ter najboljših praks in izkušenj. – Nadzor nad nastajanjem RAO Nastajanje RAO in IG je treba ohranjati na najnižji praktično dosegljivi meri, ki je razumno izvedljiva tako v smislu dejavnosti kot količine, z različnimi ukrepi in postopki načrtovanja, npr. s predelavo in ponovno uporabo snovi. – Soodvisnost ravnanja in nastajanja RAO in IG Pri nastajanju RAO in IG ter ravnanju z njimi se upošteva medsebojna odvisnost med različnimi fazami ravnanja z RAO in IG. – Varnost objektov za ravnanje z RAO in IG Za zmanjšanje stopnje odvisnosti od aktivnih varnostnih funkcij mora biti v vsaki fazi obratovanja in vsej življenjski dobi objektov za ravnanje z RAO in IG zagotovljena ustrezna dolgoročna varnost z uporabo pasivnih varnostnih funkcij. – Načelo preglednosti, obveščanja in sodelovanja javnosti Ravnanje z RAO in IG mora potekati na pregleden način, da bosta zagotovljena učinkovito obveščanje javnosti in opozarjanje na možnost sodelovanja vseh zadevnih zainteresiranih strani. Odločitve, ki bi lahko vplivale na javno zdravje, lokalne skupnosti ali okolje, je treba sprejemati s sodelovanjem zainteresiranih strani. – Načelo javnosti Podatki o radioaktivnosti v okolju, o izpostavljenosti posameznikov iz prebivalstva ter postopkih in dejavnostih državnih organov, izvajalcev obveznih državnih gospodarskih javnih služb in nosilcev pooblastil, ki se nanašajo na varstvo pred sevanji in jedrsko varnost, so javni. – Načelo strokovnosti Odločanje in ukrepanje temeljita na najnovejših izsledkih domačih in tujih raziskav, najnovejših tehnologij, najboljših praks in obratovalnih izkušenj. – Načelo povzročitelj plača Za varnost ravnanja z RAO in IG je primarno odgovoren imetnik dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. Stroške ravnanja z RAO in IG plača povzročitelj ali njihov imetnik, če jih je od povzročitelja prevzel ali drugače pridobil. Če povzročitelj RAO ali IG ni znan, odgovornost in stroške za ravnanje z RAO ali IG prevzame država. – Načelo stopenjskega pristopa Ukrepi za zagotavljanje varnosti ravnanja z RAO in IG se izvajajo stopenjsko. Dokumentacija o postopku odločanja, ki se nanaša na vidike varnosti, mora biti sorazmerna s stopnjami tveganja in mora biti podlaga za odločanje o ravnanju RAO in IG. – Vnos in iznos, uvoz in izvoz RAO in IG Za vnos iz držav članic EU, iznos v države članice EU, uvoz v Slovenijo in izvoz iz nje veljajo omejitve in zahteve, določene z notranjo zakonodajo in zakonodajo EU ter mednarodnimi oziroma dvostranskimi pogodbami. – Raziskave in razvoj metod za ravnanje z RAO in IG Za izboljšanje varnega ravnanja z RAO in IG je treba uporabiti izsledke znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja. Raziskovalna in razvojna strategija Republike Slovenije na področju ravnanja z RAO in IG naj bo usmerjena v novo tehnološko znanje in sodelovanje z mednarodno raziskovalno skupnostjo. – Načelo mednarodnega sodelovanja Republika Slovenija se zaveda, da si na regionalni in mednarodni ravni skupaj z drugimi državami deli odgovornost in priložnost za varno in trajno reševanje vprašanj, povezanih z ravnanjem z RAO in IG. Pri svojih ukrepih mora upoštevati načela, sprejeta v tej politiki, ter načela večstranskih in dvostranskih sporazumov. Nacionalna odgovornost za ravnanje z RAO in IG se upošteva hkrati z dejavnim sodelovanjem pri mednarodnih in regionalnih prizadevanjih za napredek pri skupnih regionalnih programih odlaganja. – Načelo zagotavljanja strokovne podpore in usposobljenosti delavcev Za varno ravnanje z RAO in IG je treba zagotavljati primerne človeške vire, vključno s potrebnimi sredstvi za izobraževanje ter raziskave in razvoj. – Načelo skupne rešitve Republika Slovenija se zaveda odgovornosti za ravnanje z RAO in IG ter njihovo odlaganje in si bo v skladu z meddržavno pogodbo BHRNEK prizadevala, da se zagotovi učinkovita skupna rešitev za razgradnjo in odlaganje RAO in IG iz NEK. 2.3 PRIPRAVA PROGRAMA RAZGRADNJE NEK TER PROGRAMA ODLAGANJA RAO IN IG IZ NEK Leta 2002 sta se Republika Slovenija in Republika Hrvaška medsebojno uskladili o lastništvu in obratovanju NEK ter sklenili meddržavno pogodbo BHRNEK, ki je začela veljati marca
  28. Po tej pogodbi sta skrb in odgovornost za ravnanje z RAO in IG iz NEK naloga obeh držav lastnic. Pogodba predvideva, da bosta pogodbenici sporazumno iskali rešitve in jih financirali v enakih deležih. Če pogodbenici ne bi dosegli sporazuma o skupnem reševanju, bosta vsaka zase na svoje stroške poskrbeli za končno odlaganje svojega dela RAO in IG, ki bodo nastali zaradi obratovanja in razgradnje NEK, bodisi na svojem ozemlju bodisi v tretjih državah. Republika Slovenija se zaveda odgovornosti za ravnanje z RAO in IG ter njihovo odlaganje in si bo v skladu z meddržavno pogodbo BHRNEK prizadevala, da se zagotovi učinkovita skupna rešitev za razgradnjo in odlaganje RAO in IG iz NEK. Zaradi majhnih količin odpadkov in majhnega jedrskega programa ima skupna rešitev številne varnostne, ekonomske, družbene in gospodarske prednosti za obe državi. Državi pogodbenici meddržavne pogodbe BHRNEK sta s podpisom mednarodne pogodbe ustanovili meddržavno komisijo za spremljanje izvajanja pogodbe in opravljanje drugih nalog v skladu s to pogodbo. Vsaka od pogodbenic ima v komisiji predsednika in štiri člane. Med drugimi pooblastili sta obe pogodbenici meddržavno komisijo pooblastili tudi za potrjevanje Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja RAO in IG iz NEK. Skladno z določbo meddržavne pogodbe BHRNEK je bil tako v letu 2004 izdelan in leta 2005 na
  29. seji meddržavne komisije potrjen Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG [11]. Na podlagi tega programa, ki je določil višino prispevka za razgradnjo NEK ter odlaganje RAO in IG, in takrat veljavnega Zakona o Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško je zavezanec za obračun in vplačilo sredstev ELES GEN, d.o.o., (od julija 2006 pa GEN energija, d.o.o., kot njena pravna naslednica) od aprila 2005 do
  30. avgusta 2020 vplačeval v Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško prispevek v višini 3,0 EUR/MWh električne energije, proizvedene v NEK in prodane v Sloveniji. V skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije št. 360-51/2020/5, je GEN energija, d.o.o., od
  31. avgusta 2020 vplačevala v Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško prispevek v višini 4,8 EUR/MWh. V skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije št. 306-106/2021/5 iz januarja 2022, GEN energija, d.o.o., s
  33. 2022 vplačuje v Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško znesek v višini 12,0 EUR/MWh. Meddržavna komisija je na
  34. seji novembra 2017 naložila ARAO in Fond NEK, da v sodelovanju z NEK izdelata tretjo revizijo Programa odlaganja RAO in IG iz NEK in naložila NEK, da v sodelovanju z ARAO in Fond NEK izdela tretjo revizijo Programa razgradnje NEK [12]. Meddržavna komisija je na svoji
  35. seji septembra 2019 na podlagi poročila koordinacijskega odbora za spremljanje izvajanja tretje revizije obeh programov in preučitev možnosti glede skupne gradnje odlagališča NSRAO ugotovila, da skupna rešitev odlaganja NSRAO ni možna, kar pomeni, da mora vsaka država poskrbeti za svoj del RAO [13]. Skladno z določili meddržavne pogodbe BHRNEK je meddržavna komisija za spremljanje izvajanja pogodbe, na svoji
  36. seji julija 2020 potrdila tretjo revizijo Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja RAO in IG iz NEK [14]. Meddržavna komisija je na
  37. seji oktobra 2020 imenovala koordinacijski odbor za spremljanje prevzema NSRAO iz NEK v letih 2023-2025 s strani ARAO in Fond NEK ter za spremljanje priprave četrte revizije Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja RAO in IG iz NEK, ter druge dejavnosti povezane z delom NEK. Poleg tega je koordinacijskemu odboru naložila, da koordinira dogovor glede servisiranja prevzema NSRAO na lokaciji NEK v ustrezni obliki na stroške ene ali/in druge strani [15]. Meddržavna komisija je na
  38. seji aprila 2022 potrdila usklajeni projektni nalogi za četrto revizijo Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja RAO in IG iz NEK in naložila ARAO in Fond NEK, da v sodelovanju z NEK do aprila 2024 pripravita četrto revizijo Programa odlaganja RAO in IG iz NEK in naložila NEK, da v sodelovanju z ARAO in Fond NEK do aprila 2024 pripravi četrto revizijo Programa razgradnje NEK [16]. Poleg tega je na osnovi poročila koordinacijskega odbora potrdila potrebo po reviziji študije delitve in prevzema NSRAO iz NEK in koordinacijski odbor zadolžila, da še naprej spremlja izvajanje tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG ter spremlja pripravo četrte revizije obeh programov. 2.4 POSTOPKI ZA ZMANJŠANJE NASTAJANJA RAO IN IG MED OBRATOVANJEM IN RAZGRADNJO Po načelu nadzora nad nastajanjem radioaktivnih odpadkov je treba nastajanje RAO in IG ohranjati na najnižji praktično dosegljivi meri, ki je razumno izvedljiva tako v smislu dejavnosti kot količine, z različnimi ukrepi in postopki načrtovanja. Postopki in ukrepi za zmanjšanje nastajanja RAO in IG se izvajajo z načrtovanjem zmanjšanja pri izvoru nastanka, med obratovanjem in razgradnjo objektov. Običajno se za zmanjšanje nastajanja RAO med obratovanjem in razgradnjo uporabljajo postopki predelave in ponovne uporabe materialov, ki so kontaminirani ali le rahlo kontaminirani, ter v skladu s predpisanimi merili za opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo. Imetniki RAO ali IG, ki so upravljavci sevalnega ali jedrskega objekta, morajo v skladu z zahtevami Pravilnika o ravnanju z RAO in IG v Program gospodarjenja z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom vključiti predvidene ukrepe za zmanjšanje nastajanja RAO ali IG ter njihovo uspešnost spremljati z vnaprej določenimi ključnimi kazalniki in predlagati spremembe ali dopolnitve programa, če le-ti niso doseženi. 2.5 VNOS/IZNOS, IZVOZ/UVOZ IN TRANZIT RAO IN IG V EU področje vnosa, iznosa, uvoza, izvoza in tranzita RAO in IG ureja Direktiva Sveta 2006/117/EURATOM z dne
  39. novembra 2006 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva (UL L št. 337 z dne
  41. 2006, str. 21, in UL L št. 200M z dne
  43. 2007, str. 254; v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 2006/117/EURATOM), za področje fizičnega varovanja jedrskega materiala (na primer IG) pri vnosu, iznosu, izvozu, uvozu ali tranzitu velja Konvencija o fizičnem varovanju jedrskega materiala in objektov, za odgovornost za jedrsko škodo pa konvencije, ki urejajo odgovornost tretjim na področju jedrske energije. V Republiki Sloveniji to področje urejajo ZVISJV-1, Zakon o odgovornosti za jedrsko škodo (Uradni list RS, št. 77/10) ter Pravilnik o čezmejnem pošiljanju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva (Uradni list RS, št. 22/09 in 76/17 – ZVISJV-1), ki je v slovenski pravni red prenesel Direktivo Sveta 2006/117/EURATOM. Pravilnik se uporablja za čezmejne pošiljke RAO in IG, kadar je Republika Slovenija država izvora, namembna država ali država tranzita, če količina in koncentracija pošiljke presegata ravni izvzetja, ki so določene v tabeli 1 iz priloge Uredbe o sevalnih dejavnostih (Uradni list RS, št. 19/18). 2.6 ZAGOTAVLJANJE KADROVSKIH IN FINANČNIH VIROV Zanesljivost in varnost celovitega ravnanja z RAO in IG v vseh fazah njihovega obstoja ter uresničljivost zastavljenih ciljev se zagotavljajo s stabilnim financiranjem in ustrezno kadrovsko strukturo ter usposobljenostjo vseh, ki sodelujejo pri ravnanju z RAO in IG. Temeljni pogoj za zagotavljanje visoke stopnje jedrske in sevalne varnosti v državi je kompetentna strokovna podpora usposobljenih ljudi, ki ne sme biti prepuščena zgolj tržnim zakonitostim, temveč morajo v skladu z nacionalnim okvirom deležniki za svoje osebje zagotoviti tudi ustrezno izobraževanje in usposabljanje, da bi tako pridobili, ohranili in razvijali potrebno strokovno znanje in usposobljenost. Upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta mora imeti za izvajanje predpisanih ukrepov sevalne ali jedrske varnosti zagotovljena finančna sredstva v vseh fazah delovanja. Potrebna finančna sredstva morajo upravljavcu objekta zagotavljati vsakokratni lastniki objekta. Dejavnosti ravnanja z RAO in IG se financirajo z upoštevanjem načela povzročitelj plača. Sredstva tako izvirajo neposredno iz lastnih sredstev in dodane vrednosti povzročiteljev oziroma imetnikov RAO in IG, ki jih pridobijo iz prodaje električne energije oziroma storitev sevalne dejavnosti ali drugih industrijskih procesov, v katerih nastajajo RAO. Ker pa je varno ravnanje z RAO in IG v širšem družbenem interesu zaradi zmanjševanja okoljskega tveganja, mora država v določenih upravičenih primerih (povzročitelj ni znan, netržne dejavnosti povzročiteljev, npr. zdravstvo, znanost in raziskave) zagotoviti dodatna javnofinančna sredstva preko resornega ministrstva, ki financira dejavnosti in storitve ARAO. Sredstva, zbrana v Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljnjem besedilu: Sklad za razgradnjo NEK), se namensko uporabljajo na podlagi ZSFR-1 za financiranje nalog in storitev obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z RAO in IG in druge naloge po ZSFR-1 in naloge kot jih določa ZVISJV-1, za financiranje priprave in izvedbe projekta za varno razgradnjo NEK ter za plačilo nadomestila za omejeno rabo prostora lokalnim skupnostim skladno z Uredbo o merilih za določitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi načrtovanja intervencijskih ukrepov na območju jedrskega objekta (Uradni list RS, št. 92/14, 46/15, 76/17 – ZVISJV-1 in 8/20; v nadaljnjem besedilu: Uredba o nadomestilih). ARAO, ustanovljen kot javno podjetje leta 1991 z Odlokom o ustanovitvi javnega podjetja za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (Uradni list RS, št. 5/91), je bil leta 1996 preoblikovan v javni gospodarski zavod z Odlokom o preoblikovanju javnega podjetja Agencija za radioaktivne odpadke p. o., Hajdrihova 2, Ljubljana, v javni gospodarski zavod (Uradni list RS, št. 45/96). Leta 2022 je bil sprejet nov Odlok o ustanovitvi ARAO, ki na podlagi ZVISJV-1 ureja organizacijo, dejavnost, organe in njihove pristojnosti in druga temeljna vprašanja, povezana z izvajalcem obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki [9]. ARAO je izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z vsemi radioaktivnimi odpadki, ki nastajajo na območju Slovenije. Na podlagi uredbe o načinu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki prevzema, prevaža, izvaja predelavo, skladišči RAO, ki nastajajo v medicini, raziskovalni dejavnosti in industriji ter izvaja dejavnosti in storitve priprave na gradnjo in gradnjo odlagališč [8]. Pooblaščen in odgovoren je za upravljanje, dolgoročni nadzor in vzdrževanje zaprtih odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine in odlagališč RAO. Z zagotavljanjem in načrtovanjem dolgoročnih, varnih in gospodarnih rešitev ravnanja z RAO in IG, vključno z gradnjo odlagališča NSRAO, zagotavlja infrastrukturno in strokovno podporo pri uporabi jedrskih in sevalnih tehnologij v Sloveniji. Kot izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki bo po zagotovljenih infrastrukturnih pogojih izvajal tudi končno odlaganje RAO in IG, ki nastajajo med obratovanjem jedrske elektrarne in bodo nastali ob njeni razgradnji, ter RAO, ki nastajajo v drugih dejavnostih. ARAO kot izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki pripravlja dolgoročne programe dela zavoda na podlagi Odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda ARAO [9]. Dolgoročni program dela mora vsebovati kadrovski načrt ARAO. Načrt odraža potrebo po strokovnih kadrih, katerih zaposlitev bo omogočala varno in čim bolj nemoteno ravnanje z RAO in IG in obratovanje, načrtovanje in nadzor nad jedrskimi in sevalnimi objekti (tudi že zaprtimi). Trenutno število zaposlenih je potrebno povečati zaradi dodatnih nalog ARAO, ki jih bo v obdobju veljavnosti ReNPROIG23–32 izvajal v okviru državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Nove zaposlitve so predvsem potrebne zaradi gradnje in obratovanja odlagališča NSRAO, izvajanja dolgoročnega nadzora in vzdrževanja zaprtih odlagališč Jazbec in Boršt, izvedbi ukrepov za načrtovanje in vzpostavitev odlagališča za VRAO in druge naloge določene v tej resoluciji. Za izvajanje upravnih nalog nadzora jedrske varnosti, jedrskih in sevalnih objektov ter virov ionizirajočega sevanja v državi in izvajanja strokovno upravnih in razvojnih nalog na področjih sevalne in jedrske varnosti, ki vključuje tudi ravnanje z RAO in IG je potrebno z dodatnim zaposlovanjem zaradi širitve upravnih nalog in nadzora novih objektov za skladiščenje, pripravo na odlaganje in odlaganje RAO in IG, zagotoviti tudi ustrezno kadrovsko zasedenost URSJV. 2.7 FINANCIRANJE RAVNANJA Z RAO IN IG V REPUBLIKI SLOVENIJI Za financiranje dejavnosti ravnanja z RAO in IG v Republiki Sloveniji so zagotovljeni trije glavni viri:
  44. sredstva Sklada za razgradnjo NEK, ki jih na podlagi programa razgradnje NEK, programa odlaganja RAO in IG iz NEK in določil Zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (Uradni list RS, št. 130/22) vplačuje slovenski lastnik NEK, to je GEN energija, d.o.o.,
  45. plačila imetnikov institucionalnih RAO za storitve obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki po ceniku,
  46. sredstva iz državnega proračuna. Odlaganje RAO in IG iz NEK se financira izključno iz sredstev namenskega sklada. Stroške ARAO za izvajanje javne službe za ravnanje z institucionalnimi RAO delno financirajo povzročitelji ali imetniki RAO po ceniku storitev javne službe za ravnanje z RAO. Preostali del stroškov se krije iz sredstev državnega proračuna, ki se izplačujejo na podlagi pogodbe o opravljanju javne službe ravnanja z RAO. Stroški ARAO za pripravo na gradnjo, gradnjo, obratovanje in zapiranje odlagališča NSRAO se financirajo iz sredstev Sklada za razgradnjo NEK in državnega proračuna Republike Slovenije. Ključ za razdelitev med oba vira financiranja predstavlja prostorninski delež odpadkov iz NEK in prostorninski delež odpadkov iz drugih virov. Stroški za načrtovanje in izvedbo končne rešitve ravnanja z VRAO in IG iz NEK ter za načrtovanje in izvedbo razgradnje NEK se financirajo iz Sklada za razgradnjo NEK. Stroški dela ARAO in materialni stroški poslovanja ARAO so delno financirani iz proračuna Republike Slovenije delno pa v deležu, ki je sorazmeren predvideni količini NSRAO iz NEK, iz Sklada za razgradnjo NEK. Država v skladu z ZVISJV-1 zagotavlja sredstva za financiranje za ravnanje z RAO in IG, če njihov povzročitelj ni znan, sredstva za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z RAO v delu, ki ga ne krije uporabnik vira sevanja, in s katero se zagotavljajo storitve, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva. Država tudi zagotavlja sredstva za izvajanje nalog obvezne državne gospodarske javne službe upravljanja, dolgoročnega nadzora in vzdrževanja zaprtih odlagališč RAO in odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine. Neposredne raziskave na področju ravnanja z RAO in IG so financirane glede na namen izvajanja in vir nastanka RAO ali IG, in sicer iz sredstev državnega proračuna in iz sredstev Sklada za razgradnjo NEK. Sredstva iz državnega proračuna se zagotovijo preko resornega ministrstva, ki financira dejavnosti in storitve ARAO. 2.8 KLJUČNI MEJNIKI PROGRAMA ZA OBDOBJE 2023–2032 Program ravnanja z RAO in IG zagotavlja varno in učinkovito ravnanje z RAO in IG v Sloveniji tako, da je v vsakem trenutku zagotovljena varnost ljudi in okolja. Izvajanje sevalnih dejavnosti in uporabo jedrskih tehnologij usmerjajo različne strategije in nacionalni programi. Uporabo jedrskih in radioaktivnih snovi predvidevajo Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN) [10], Resolucija o jedrski in sevalni varnosti ter drugi dokumenti. V NEPN-u je predvideno nadaljevanje izkoriščanja jedrske energije in ohranjanje odličnosti pri obratovanju jedrskih objektov v Sloveniji. Proučena bo možnost vpeljave novih jedrskih tehnologij vključujoč vse potrebne ekonomske in druge strokovne analize ter dejavnosti, na podlagi katerih bo mogoče najpozneje do leta 2027 sprejeti odločitev glede gradnje nove jedrske elektrarne. Nadaljnjo rabo jedrske energije predvideva tudi Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 [17], ki kot enega izmed ključnih ciljev strategije predvideva dolgoročno rabo jedrske energije in v ta namen izvedbo upravnih postopkov in pripravo dokumentacije za investicijsko odločanje. Predvideva še prednostno izvedbo vseh potrebnih korakov za zagotovitev dolgoročnega obratovanja obstoječe jedrske elektrarne, ki pomembno prispeva k nizko ogljični proizvodnji električne energije. Če bo na podlagi energetskega dovoljenja [2] in drugih postopkov sprejeta investicijska odločitev in gradnja JEK 2, bo moral investitor v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z RAO, izdelati program gospodarjenja z RAO ali IG za čas obratovanja objekta ter po prenehanju obratovanja objekta ustrezen projekt razgradnje in ravnanja z RAO in IG za njihovo dokončno odstranitev in odlaganje. Pri pripravi mejnikov je bilo upoštevano, da če bo sprejeta odločitev o investiciji v JEK 2 in uspešno izvedeno umeščanje in gradnja, bodo glede na mednarodne izkušnje in čas, potreben do obratovanja JEK 2, prvi obratovalni RAO verjetno nastali po koncu veljavnosti tega programa. Zato projekt JEK 2 ni vključen v ključne mejnike tega programa. Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1214 v prilogi I kot merilo za tehnični pregled projekta proizvodnje električne energije iz jedrske energije določa, da ima država članica EU operativna končna odlagališča za vse zelo nizko, nizko in srednje radioaktivne odpadke in dokumentiran načrt s podrobnimi ukrepi za vzpostavitev odlagališča za VRAO do leta 2050, ki za obstoječe objekte velja za projekte, odobrene po letu
  47. V tej resoluciji so v poglavju 4.4 določene strategije odlaganja NSRAO in ukrepi za dosego ciljev teh strategij. Za odlaganje NSRAO iz NEK je načrtovana gradnja odlagališča v začetku 2023 in obratovanje v letu
  48. Prav tako resolucija v poglavjih 4.5 in 5 predvideva več ukrepov in finančnih sredstev za zagotavljanje odlaganja VRAO in IG iz NEK. V kolikor bo v Republiki Sloveniji sprejeta ustrezna odločitev o investiciji v JEK 2, ne glede na načrt, da se za izvedbo investicije zaprosi za sredstva iz finančnega mehanizma, ki ga določa Delegirana uredbe Komisije (EU) 2022/1214, bodo temu ustrezno dopolnjeni načrti za zagotavljanje odlaganja VRAO in IG. Vsekakor pa se v skladu z omenjenimi načrti in strategijami v prihodnje pričakuje nadaljnje nastajanje odpadkov iz obstoječe elektrarne ali načrtovanih elektrarn, vključno z radioaktivnimi odpadki iz NEK. Našteti dokumenti se s časom naravno razvijajo in spreminjajo, zato se tudi ta program prilagaja zgoraj naštetim izzivom. Glavni način, s katerim lahko zagotavljamo zahtevano prilagodljivost, je vzpostavljena možnost skladiščenja RAO in IG, ki mu pozneje sledi načrtovano odlaganje. Tak fazni pristop, v katerem se po daljših fazah skladiščenja izvedejo krajše faze odlaganja, je tudi mednarodno sprejet in priznan. Ker so količine RAO in IG v Sloveniji razmeroma majhne, se s takim načinom optimiziranega delovanja, ki vključuje tudi različne možnosti sodelovanja pri ravnanju z RAO in IG, poveča tudi učinkovitost delovanja. Opisan fazni pristop je predstavljen na spodnji sliki. Slika 1: Prilagajanje ReNPROIG23–32 nacionalnim programom in strategijam na področju gospodarstva, raziskav in energetike Ključna mejnika, ki izhajata iz »zunanjih« strategij in programov ter neposredno vplivata na mejnike izvajanja nacionalnega programa ravnanja z RAO in IG, sta prenehanje obratovanja in s tem proizvodnje električne energije v NEK ter prenehanje izvajanja raziskav in obratovanja raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II na IJS. Pri pripravi strokovnih gradiv za to strategijo je bilo upoštevano, da bo jedrska elektrarna obratovala tudi po letu
  49. NEK mora v skladu z odločitvijo Agencije Republike Slovenije za okolje iz leta 2020 za podaljšanje življenjske dobe elektrarne do leta 2043 izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. NEK ima odobren program nadzora nad staranjem, ki se izvaja, s čimer je izpolnjen eden od pogojev za podaljšanje obratovanja do leta 2043 ob uspešno opravljenem varnostnem pregledu v letih 2023 in
  50. Do konca leta 2022 bo v elektrarni izveden obsežen program nadgradnje varnosti, ki bo še dodatno prispeval k njenemu varnemu obratovanju do leta
  51. Pri pripravi mejnikov je bilo upoštevano obratovanje raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II najmanj do leta 2024 [18] z možnostjo podaljšanja obratovanja. Leta 2014 je bil za ta reaktor opravljen prvi občasni varnostni pregled, ki ga je treba ponavljati vsakih 10 let obratovanje reaktorja. Obratovanje reaktorja se je tako podaljšalo za 10 let do
  52. Če bosta država kot lastnik in upravljavec IJS želela ponovno podaljšati obratovanje, bosta morala sprejeti odločitev o nadaljnjem obratovanju in do leta 2024 izvesti ponovni občasni varnostni pregled ter v njem prepoznane in potrebne izboljšave. Ključni mejniki Dejavnosti ravnanja z RAO v letu 2022 ali predvideno v prihodnosti Predviden čas dejavnosti Odgovornost za ravnanje Opombe Ravnanje z NSRAO iz obratovanja NEK Skladiščenje v NEK Skladišče v NEK obratuje vsaj do začetka druge faze odlaganja odpadkov iz NEK v odlagališče NSRAO Vrbina, Krško
(2050). NEK V prvi fazi obratovanja odlagališča NSRAO se sprostijo skladiščne zmogljivosti v NEK. Odlaganje na odlagališče NSRAO Vrbina, Krško Prva faza odlaganja slovenske polovice uskladiščenih odpadkov iz NEK poteka od druge polovice leta 2027 do konca leta
  1. Ponovna faza odlaganja po prenehanju obdobja mirovanja je predvidena v letih 2050 do
  2. ARAO NSRAO iz razgradnje NEK Odlaganje na odlagališče NSRAO Vrbina, Krško Odlaganje z začetkom leta 2050, ki bo predvidoma trajalo do leta
  3. ARAO Odlagališče NSRAO Vrbina, Krško V fazi gradnje in priprav na poskusno in redno obratovanje Gradbeno dovoljenje za objekte odlagališča NSRAO je bilo izdano julija
  4. Gradnja se izvaja v letih 2023–2026, odlagališče bo začelo poskusno obratovati v drugi polovici leta
  5. ARAO Glede na analizo potreb po nadaljnjem odlaganju lahko odlagališče obratuje tudi po letu
  6. Mokro skladišče za IG v NEK Obratuje Do 2048 (5 let po prenehanju obratovanja NEK 2043). NEK Suho skladišče za IG v NEK V fazi gradnje Gradnja bo zaključena do konca
  7. Začetek premeščanja IG iz bazena za izrabljeno gorivo v suho skladišče znotraj lokacije NEK – prva kampanja premeščanja 592 gorivnih elementov je načrtovana leta
  8. Leta 2028 je predvidena druga kampanja s premeščanjem približno 592 gorivnih elementov in leta 2038 tretja kampanja s premeščanjem približno 444 gorivnih elementov. Zadnja premestitev preostalih gorivnih elementov iz bazena v suho skladišče je predvidena najpozneje 5 let po prenehanju obratovanja NEK. Obratovanje skladišča je predvideno v obdobju 60 let po koncu obratovanja NEK
(2103). Lahko pa se gorivo premesti predčasno in bazen preneha obratovati prej, če se to izkaže kot ekonomsko in varnostno učinkovitejše. NEK Predvidene so štiri ali pet kampanj premestitve IG iz bazena v suho skladišče. Ravnanje z IG in VRAO Spremljanje mednarodnega razvoja odlaganja IG, izvajanje raziskovalnih, razvojnih in predstavitvenih dejavnosti za gradnjo nacionalnega odlagališča in vzporedno iskanje rešitev predelave ali izvoza IG ter odlaganja v regionalnem ali večnacionalnem odlagališču. Stalna aktivnost. ARAO Odlagališče za IG in VRAO 2019, skupaj z Republiko Hrvaško, izdelan dopolnjen referenčni scenarij za odlaganje v trdnih kamninah. Primerjalne študije, idejni projekti in priprava kadrov do leta
  1. Iskanje lokacije v letih 2045–
  2. Potrditev primerne in družbeno sprejemljive lokacije leta
  3. Gradnja v letih 2055–
  4. Začetek obratovanja odlagališča IG v letu
  5. Zaprtje odlagališča in začetek dolgoročnega nadzora in vzdrževanje odlagališča po letu
  6. ARAO Dopušča se možnost drugačne rešitve v okviru dogovorov meddržavne komisije NEK (zavezanost k iskanju skupne rešitve) in/ali mednarodne rešitve za trajno odlaganje IG in VRAO. Obratovanje Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov v Brinju Obratuje Odložitev 60 % RAO iz skladišča v odlagališče NSRAO v letih 2028 in 2029 ter nato odložitev preostalega deleža (40 %) po letu
  7. ARAO Čas razgradnje in zapiranja CSRAO se ustrezno prilagodi glede na takratne potrebe skladiščenja RAO. Obratovanje raziskovalnega rektorja TRIGA in razgradnja Obratuje Raziskovalni reaktor obratuje še vsaj do zaključka naslednjega občasnega varnostnega pregleda (v nadaljnjem besedilu: OVP)
(2024)z možnostjo vnovičnega podaljšanja obratovanja. V postopkih naslednjih OVP se sprejme odločitev o nadaljevanju obratovanja, prenovi reaktorja ali razgradnji. IJS Zaprto odlagališče rudarske jalovine Jazbec Dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališča Odlagališče rudarske jalovine Jazbec je bilo v letu 2015 zaprto. ARAO izvaja upravljanje odlagališča in v skladu z dopolnjenim varnostnim poročilom izvaja dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališča – stalna aktivnost. ARAO Zaprto odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt Dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališča Odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt bo predvidoma v letu 2023 zaprto. ARAO bo nato začel stalno upravljanje in izvajanje dolgoročnega nadzora in vzdrževanja odlagališča. ARAO Preglednica 1: Ključni mejniki izvajanja nacionalnega programa ravnanja z RAO in IG
  1. ANALIZA STANJA NA PODROČJU RAVNANJA Z RAO IN IG 3.1 RAVNANJE Z NSRAO Letno nastane v Republiki Sloveniji približno 40 m 3 obdelanih NSRAO. Devet desetin teh odpadkov nastane v NEK, ki je odgovorna za skladiščenje vseh svojih NSRAO na lokaciji elektrarne. Preostalih deset odstotkov NSRAO so institucionalni RAO, ki nastajajo v zdravstvu, industriji in raziskovalno-izobraževalnih ustanovah, vključujoč raziskovalni reaktor. Vsi NSRAO, ki nastajajo v NEK, so zdaj skladiščeni v skladišču na lokaciji elektrarne, institucionalni RAO pa v CSRAO v Brinju pri Ljubljani. V preteklosti so RAO z naravnimi radionuklidi kot rudarska in hidrometalurška jalovina nastajali tudi pri odkopavanju in predelavi uranove rude v rudniku Žirovski vrh. Ti odpadki so že odloženi na odlagališčih rudarske jalovine Jazbec in hidrometalurške jalovine Boršt na območju nekdanjega rudnika urana Žirovski vrh. 3.1.1 NEK Dosedanje količine V zadnjih desetih letih je v NEK nastajalo 40 m 3 ali manj odpadkov letno, ki jim s postopki obdelave še dodatno zmanjšajo prostornino. V preteklih letih je bila z metodami zmanjševanja prostornine, kot so stiskanje, superkompaktiranje, sušenje, sežiganje in taljenje, zmanjšana prostornina nastalih NSRAO v NEK. Na sliki 2 je prikazana kumulativna količina uskladiščenih NSRAO do konca leta
  2. Uskladiščenih je bilo 2.333 m 3 trdnih NSRAO s skupno aktivnostjo gama 18,5 TBq in skupno aktivnostjo alfa 0,027 TBq. RAO, namenjene za sežig in taljenje, izločijo in zaradi pomanjkanja prostora začasno premestijo v zgradbo za dekontaminacijo, kjer je bilo konec leta 2021 začasno shranjenih 53 paketov posušenih izrabljenih smol ionskih izmenjevalcev iz sekundarnega kroga in 371 paketov stisljivih odpadkov, ki čakajo na nadaljnjo obdelavo. V letu 2021 je bilo v zgradbi za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov začasno shranjenih še 167 paketov stisljivih odpadkov in 96 paketov drugih odpadkov. V prostoru za shranjevanje starih uparjalnikov je bilo konec leta 2021 shranjenih še dodatnih nekaj manj kot 1.000 m 3 kontaminirane opreme (vključujoč dva stara uparjalnika). Večina tega materiala je nastala pri zamenjavi uparjalnikov leta 2000, preostanek pa so kontaminiran material, ki je v naslednjih letih nastal pri remontih NEK, in odpadki, vrnjeni s predelave na Švedskem. Odpadki v skladišču vsebujejo predvsem te kratkožive radioaktivne izotope: Co-60, Fe-55, Sr-90, Cs-134 in Cs-
  3. Slika 2: Kumulativna količina NSRAO v m 3 v skladišču NEK ob koncu leta 2021 Vrsta odpadkov Oznaka Število paketov Aktivnost gama [Bq] Aktivnost alfa [Bq] Prostornina [m 3 ] produkti sežiganja A 100 5,68∙10 9 1,15∙10 8 20,8 posušene izrabljene smole ionskih izmenjevalcev iz sekundarnega kroga BR 1 8,54∙10 8 1,32∙10 6 0,2 stisljivi odpadki CW 7 1,65∙10 8 3,29∙10 5 1,5 posušene usedline DS 1 3,39∙10 7 6,30∙10 3 0,2 koncentrat izparilnika EB 2 2,23∙10 8 1,17∙10 5 0,4 izrabljeni filtri F 105 8,85∙10 10 4,01∙10 7 21,8 drugi odpadki O 7 3,20∙10 8 1,26∙10 6 1,5 posušene izrabljene smole ionskih izmenjevalcev iz primarnega kroga PR 3 1,41∙10 11 1,22∙10 8 0,45 stisnjeni odpadki leta 1988, 1989 SC 617 1,25∙10 10 2,07∙10 8 197,4 izrabljeni ionski izmenjevalci SR 689 1,82∙10 12 3,72∙10 9 143,3 TTC, v katere so vloženi stisnjeni odpadki leta 1994 in 1995 ter stiskanci sprotnega superkompaktiranja 2006, 2007, 2008, 2010, 2011, 2012, 2013 in
  4. ST 1853 5,19∙10 11 6,65∙10 8 1601,0 TTC, v katere so vloženi standardni ne stisnjeni sodi TI 396 1,59∙10 13 2,20∙10 10 344,1 Skupaj 3.781 1,85·10 13 2,69·10 10 2.332,7 Preglednica 2: Stanje v skladišču NSRAO v NEK dne
  6. 2021 Ravnanje z odpadki Pri obratovanju NEK nastajajo trdni, tekoči in plinasti RAO, s katerimi se ravna v skladu z odobrenim varnostnim poročilom, programom gospodarjenja in drugimi postopki v NEK. RAO z obstoječimi tehnološkimi sistemi ustrezno obdelajo in pripravijo do take oblike, ki zagotavlja varno skladiščenje. Tehnologije obdelave in priprave vseh oblik NSRAO, ki so vpeljane v proizvodni proces, so primerljive z uveljavljenimi tehnologijami v svetu. Z obstoječimi postopki obdelave zmanjšajo prostornino, izločijo radionuklide, spreminjajo sestavo odpadkov in minimizirajo izpust radioaktivnih snovi v okolje. Prečiščeni in z meritvami preverjeni izpusti iz tehnoloških postopkov ravnanja z radioaktivnimi snovmi so strogo nadzorovani in potekajo v skladu z izdanim obratovalnim dovoljenjem ter odobrenimi obratovalnimi pogoji in omejitvami. NEK je v letu 2013 začel načrtovati objekt za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov (objekt WMB). Nova stavba, ki je bila zgrajena leta 2018, je omilila težave skladiščenja zaradi zamud z gradnjo odlagališča NSRAO, saj je omogočila prestavitev merilne opreme in superkompaktorja iz manipulativnega prostora skladišča. V novi stavbi se tudi pripravljajo paketi za skladiščenje ali sežig. Mešanico plinov, ki izhaja iz primarnega hladilnega sistema in vsebuje radionuklide žlahtnih plinov ali drugih elementov v obliki hlapov in aerosolov, hranijo v zbiralniku za razpad plinov, dokler se njihova aktivnost zaradi naravnega razpada ne zniža pod predpisane meje. Iz mešanice plinov odstranijo večino kondenzacijskih komponent, ostanki žlahtnih plinov pa se izpuščajo v okolje po ventilacijskem sistemu z nadzorovanim izpustom prek visoko učinkovitih filtrov. Radioaktivne tekočine se glede na nastanek in kemične lastnosti razvrščajo v dve skupini, in sicer tekočine, ki imajo dovolj visoko stopnjo kemijske čistoče in jih je mogoče v reaktorju ponovno uporabiti, ter tekočine, ki niso dovolj kemično čiste in so torej tekoči RAO. Tekoče RAO posebej obdelajo in pripravijo, da se zmanjša njihova prostornina. Uporabljajo več postopkov in metod obdelave, kot so izparevanje, ionska izmenjava, filtriranje in sušenje v sodu, njihova izbira je odvisna od količine in fizikalno-kemičnih lastnosti RAO. Po obdelavi nastaneta dva ločena produkta, koncentrat s povišano koncentracijo radionuklidov in dekontaminirana tekočina. Koncentrat s povišano koncentracijo radionuklidov dodatno pripravijo do oblike, primerne za skladiščenje. Koncentrat izparilnika se pripravi po tehnologiji sušenja v sodu. Pri pretakanju tekočih odpadkov skozi naprave za ionsko izmenjavo se na površino ionskega izmenjevalnika vežejo radioaktivne snovi. Po daljši uporabi postanejo ionski izmenjevalniki neučinkoviti in jih je treba zamenjati in shraniti kot RAO. Izrabljeni ionski izmenjevalniki iz primarnih sistemov in iz sistema za ravnanje s kalužo uparjalnikov se sušijo ter pakirajo v sode iz nerjavne pločevine. Iz primarnih sistemov se pakirajo v težke sode z neto prostornino 150 l, narejene iz nerjavne pločevine z biološkim ščitom na notranji strani soda. Izrabljeni filtrski vložki tekočinskih sistemov se po nasičenju in zamenjavi pakirajo v 208-litrske standardne sode. Dodatno zmanjšanje prostornine izrabljenih ionskih izmenjalcev je mogoče doseči s toplotno obdelavo (pirolizo ali sežiganjem) posušenih ionskih izmenjalcev iz sekundarnega kroga. Sode s produkti iz sistema za sušenje vstavijo v cevaste površnike. V sistemu ravnanja s tekočimi RAO se uporablja še sistem za recikliranje borove kisline, v katerem se zbira in predeluje odvečna borirana voda iz primarnega sistema in drugih virov, ki vsebuje tritij in je radioaktivna. Proces Uporabnost Oblika RAO za imobilizacijo izparevanje v izparilniku tekočine gošča po izparevanju (koncentrat) ionska izmenjava voda s kontaminanti v ionski obliki izrabljeni ionski izmenjevalniki (posušeni) filtriranje vse tekočine filtrski vložki Preglednica 3: Procesi, ki se uporabljajo za obdelavo tekočih RAO v NEK Trdni odpadki nastajajo kot rezultat obdelave plinastih in tekočih odpadkov, del pa nastaja neposredno pri vzdrževalnih delih in čiščenju. Razdelimo jih v pet skupin (tokov odpadkov): koncentrat izparilnika, pripravljen po tehnologiji sušenja v sodu, izrabljene smole ionskih izmenjevalnikov, izrabljeni filtri, stisljivi odpadki in drugi odpadki. RAO v trdni obliki glede na stopnjo in vrsto radioaktivnosti razvrščajo v kategorije po Pravilniku o ravnanju z RAO in IG. Kategorija, ki je količinsko najbolj zastopana in najbolj zaseda skladiščni prostor, so kratkoživi NSRAO. Poleg razvrstitve po agregatnih stanjih in kategorijah RAO odpadke razvrščajo po skupinah glede na izvor, lastnosti in nadaljnje ravnanje. Odpadki so glede na razvrščanje vloženi v različne oblike embalaže: v 208-litrske standardne sode, 320-litrske površnike in 869-litrske cevaste površnike. Glavne metode obdelave trdnih odpadkov za zmanjšanje prostornine so sortiranje, dekontaminacija, stiskanje, superkompaktiranje, sežig, piroliza in taljenje. Z ločevanjem se odpadki ločeno zbirajo, nekontaminirani od potencialno radioaktivnih, gorljivi od negorljivih, stisljivi od nestisljivih, negorljivi in nestisljivi ločeno od drugih. Pošiljke gorljivega odpada se sproti pripravljajo v objektu WMB in se, ko se nakopiči dovolj odpada, zaradi dodatnega zmanjšanja prostornine pošiljajo na sežig, ki ga kampanjsko izvaja zunanji izvajalec na svoji lokaciji. Do konca leta 2021 je bilo izvedenih sedem kampanj sežiga RAO, kar je razvidno s slike
  7. Pepel in filtrski ostanki od sežiga gorljivih odpadkov se vrnejo imetniku v 100-litrskih sodih, ki so zabetonirani v 208-litrske sode. Suhe stisljive RAO embalirajo v standardne 208-litrske sode. Za zmanjšanje prostornine uporabljajo hidravlično stiskalnico in visokotlačno stiskalnico (v nadaljnjem besedilu: superkompaktor). Stiskance vstavijo v cevaste površnike. Od leta 2006 je bil superkompaktor stalno nameščen in je do leta 2015 sprotno obdeloval za superkompaktiranje primerne pakete. Zaradi zgraditve objekta WMB, se je v letu 2015 superkompaktiranje začasno ustavilo in se bo nadaljevalo po premestitvi superkompaktorja v ta objekt. Nestisljive odpadke razkosajo in pakirajo v standardne sode. Kovinski odpadki, primerni za taljenje, so večinoma površinsko kontaminirani odpadki ali aktivirani odpadki iz zadrževalnega hrama, ki se z razpoložljivimi postopki dekontaminacije uspešno dekontaminirajo (približno 70 %) do ustreznih predpisanih meril za opustitve nadzora. Preostanek je primeren za taljenje v eni od razpoložljivih talilnic v tujini. Rezultat taljenja so ingoti, žlindra in prah. Proces Snovi, za katere se uporablja Redukcijski faktor stiskanje z nizkotlačno stiskalnico v sod tkanina, plastika, pločevina, kabli, drobna oprema do 4 superkompaktiranje sodov tkanina, plastika, papir, pločevina, manjši kovinski deli do 10 sežig vse gorljive snovi do 30 piroliza gorljive snovi, ionski izmenjevalniki is sekundarnega kroga do 60 taljenje kovine do 10 rezanje, drobljenje vse snovi do 2 Preglednica 4: Procesi, ki se uporabljajo za zmanjšanje prostornine trdnih RAO Zgoraj opisane vrste RAO so rezultat sedanje tehnologije obdelave in priprave, poleg njih pa so v skladišču tudi vrste RAO, ki izhajajo iz tehnologij in postopkov, ki so se uporabljali v preteklosti, pa se zdaj ne več. To so koncentrat izparilnika, solidificiran s cementno vermikulitno mešanico, solidificirani izrabljeni ionski izmenjevalniki, stisnjeni RAO iz prve kampanje superkompaktiranja v 320-litrskih sodih. V NEK sta ves čas močno prisotna zmanjševanje in kontrola nastajanja RAO v vseh fazah ravnanja. V ta namen je v skladu z ZVISJV-1 izdelan petletni razvojni načrt, ki podaja usmeritev o zmanjševanju količine RAO z doslednim nadzorom in odpravo puščanj hladila, dekontaminacijo in ponovno uporabo orodij in materialov, preprečevanjem kontaminacije, doslednim ločevanjem kontaminiranih materialov od čistih in uporabo tehnik zmanjševanja prostornine. V skladu z internimi postopki ravnanja so poglavitne tehnike zmanjševanja prostornine dekontaminacija, superkompaktiranje, termična obdelava in taljenje. Prav tako se stalno preverja možnost opustitve nadzora nad radioaktivnimi snovmi. Zmogljivosti skladiščenja in pričakovane količine odpadkov Ravnanje z RAO v NEK v prihodnjem obdobju se ne bo bistveno razlikovalo od sedanjega in tudi letne količine nastajanja se po pričakovanjih ne bodo bistveno spreminjale. Operativni dolgoročni cilj NEK je ohraniti količino nastalih NSRAO pod 35 m 3 letno. Vsi obdelani, pripravljeni in embalirani trdni RAO iz NEK se hranijo v skladišču NSRAO v NEK. To je protipotresno grajena armiranobetonska stavba s površino 1.470 m 2 in uporabno prostornino nekaj čez 2.000 m 3 , ki je s pregradnimi stenami razdeljena na šest ločenih prekatov. Prvotna administrativna zmogljivost skladišča NSRAO v NEK je bila skladno z lokacijskim dovoljenjem iz leta 1978 omejena na 5000 sodov (standardnih). Z novim lokacijskim dovoljenjem iz leta 1988 so bile administrativne omejitve zmogljivosti sproščene, in sicer znotraj obstoječih gabaritov ter z omejitvijo, da ne bo presežena ekvivalentna doza 0,2 mSv/leto, merjeno na ograji NEK. V skladišču RAO je bila izvedena optimizacija skladiščnih prostorov s postavitvijo jeklene konstrukcije za racionalnejšo izrabo skladiščnih prostorov po višini z zlaganjem cevastih vsebnikov v dveh nivojih. Zmogljivost skladiščnega prostora se je povečala na 11.200 standardnih sodov (2.350 m 3 ) oziroma 3.000 cevastih vsebnikov. Pred zamenjavo starih uparjalnikov je bila leta 1999 protipotresno zgrajena armiranobetonska stavba za dekontaminacijo. V njej je prostor za hrambo starih uparjalnikov, več transportnih kontejnerjev s kontaminiranimi odpadki (kosi cevovodov, drug kovinski odpad), ki so nastali med zamenjavo uparjalnikov, toplotni izmenjevalnik, zamenjana glava reaktorske posode z opremo in drug kontaminiran kosovni material. Doslej je bilo na sistemu za ravnanje z RAO in tudi v začasnem skladišču NSRAO narejenih že več izboljšav, katerih cilj je bil izboljšati varno delo z RAO, zmanjšati njihovo prostornino in optimizirati skladiščni prostor. Posodobljeni postopki, ki so posledica omenjenih sprememb, so z novim načinom pakiranja varnejši za dolgotrajno skladiščenje in za delavce, ker je izpostavljenost sevanju zmanjšana. Ob koncu leta 2021 je bilo zasedeno okoli 96 % deklariranega skladiščnega prostora skladišča NSRAO NEK. V skladišču je trenutno razpoložljiv prostor v poljih A in B, ki sta delno zasedeni. Večje manipulacije in prestavljanje obstoječih paketov niso načrtovani. Letne količine nastajanja RAO so predvidljive, zmanjšanje nastajanja in zmanjšanje že nastalega RAO sta ena od temeljnih usmeritev ravnanja z RAO. Po ocenah NEK je za skladiščenje zagotovljen dodatni prostor v dosedanjih manipulacijskih prostorih skladišča in manipulacijski prostor v objektu WMB. Z zgraditvijo objekta WMB je bil pridobljen prostor za ravnanje z RAO, kot je sortiranje, obdelava, odležavanje, meritve in drugo. Hkrati je treba nadaljevati vse uveljavljene postopke za zmanjševanje nastajanja trdnega odpada, optimizirati predelavo borirane vode in nadaljevati zmanjševanje prostornine že nastalega odpada. Kot dodatno možnost skladiščenja je mogoče uporabiti stavbo za dekontaminacijo ob pogoju, da se stari uparjalniki in druge večje skladiščene komponente razgradijo, razrežejo in stalijo. 3.1.2 RAZISKOVALNI REAKTOR TRIGA MARK II Dosedanje količine RAO nastajajo pri obratovanju, vzdrževanju reaktorja, pri delu v vroči celici in v nadzorovanem območju Odseka za znanosti o okolju. Nastajajo predvsem NSRAO, kot so izrabljene ionske smole, aktivirana ali kontaminirana eksperimentalna oprema, vzorci in zaščitna sredstva ter aluminijasti obsevalni vsebniki. RAO se obdelujejo ločeno glede na agregatno stanje. Trdne odpadke ločujejo na nestisljive (kontaminirano orodje in drugi predmeti, npr. laboratorijska steklovina …) in stisljive snovi (npr. rokavice, obujki, zaščitna oblačila, kontaminirani ali aktivirani vzorci, epruvete, pipete iz umetnih mas, pari, folije …). Letno nastane 1 do 2 standardna 208-litrska soda trdnih odpadkov (< 0,5 m 3 ). Občasno pri delu v laboratoriju z aktiviranimi vzorci nastajajo tudi tekoči RAO, ki odležijo v posebnem tanku z razpoložljivo prostornino 20 m 3 in se po doseženih nivojih za opustitev nadzora v skladu s predpisanimi pogoji izpuščajo v Savo. Radioaktivne tekočine zbirajo v steklenih ali plastičnih posodah in jih pred oddajo v CSRAO ustrezno utrdijo. Ravnanje z odpadki Trdni RAO, ki nastanejo pri uporabi radioaktivnih snovi in obratovanju raziskovalnega reaktorja, se začasno hranijo v objektu vroče celice, ki je sestavni del reaktorja. Material je shranjen v sodih, večji kontaminirani kovinski kosi pa so shranjeni kot posebni odpadki. Med obratovanjem reaktorja nastajajo tudi plinasti in tekoči radioaktivni izpusti. Ocena doze za leto 2021, ki jo zaradi teh izpustov prejme referenčna oseba 100 m od reaktorja, je približno 0,02 μSv (na ograji reaktorskega centra, upoštevajoč referenčni čas 65 ur). V oddaljenosti 500 m je ob celoletnem zadrževanju efektivna letna doza približno 0,6 μSv, kar je pod predpisano mejo iz varnostnega poročila, in je posledica zračnih izpustov žlahtnega plina Ar-41 z letno aktivnostjo 1,1 TBq in tekočih izpustov, v katerih so izmerili prisotnost Na-22 z aktivnostjo na detekcijski meji. Glavni ukrep za zmanjševanje nastajanja RAO sta optimizacija delovnih postopkov za zmanjšanje količine nastalih radioaktivnih snovi ter skrbno ločevanje izrabljenih snovi na neradioaktivne in radioaktivne na kraju nastajanja. Poleg tega za radioaktivne snovi uporabljajo še proces staranja in iznos iz radiološko nadzorovanega območja, če izpolnjujejo predpisane pogoje za opustitev nadzora. Z ločevanjem in sortiranjem na stisljive in nestisljive ter uporabo stiskalnice zagotavljajo dodatno zmanjšanje nastalih odpadkov. Zmogljivosti skladiščenja in pričakovane količine odpadkov Količina NSRAO, ki nastanejo med obratovanjem raziskovalnega reaktorja in pri laboratorijskem delu, ni velika in se lahko začasno shranjuje v objektu vroče celice in nato preda izvajalcu javne službe. Zmogljivosti v objektu vroče celice za obdelavo in shrambo RAO zadoščajo za mnogo večjo količino, kot jih nastaja. Zmogljivost shrambe je približno 5 m 3 . Ob normalnem obratovanju je zasedenih manj kot 10 % razpoložljive zmogljivosti. Pričakovana letna količina nastalih RAO naj bi tudi v prihodnje ostala pod 0,5 m 3 letno. Izjema so lahko le odslužene večje komponente iz reaktorja. 3.1.3 INSTITUCIONALNI RAO Dosedanje količine Izvajalci sevalne dejavnosti, ki niso upravljavci jedrskega ali sevalnega objekta, večinoma uporabljajo zaprte vire sevanja, ki jih po prenehanju uporabe vrnejo dobavitelju, če taka možnost vrnitve obstaja, na razpolago imajo tudi predajo drugemu imetniku dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, če so še uporabni, vendar to možnost uporabljajo redko. Najpogosteje RAO, za katere ni predvidena opustitev nadzora, predajo izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Institucionalne RAO se deli na tri glavne skupine: trdni RAO (skupina I), izrabljeni zaprti viri (skupina II) in preostali RAO (skupina III). ARAO prevzema RAO tudi v primeru najdbe vira neznanega povzročitelja ali imetnika ali v primeru nesreče z radioaktivnimi snovmi. V CSRAO je rezerviran prostor za skladiščenje 7,5 m 3 RAO, nastalih v primeru radiološke nesreče. Odprte vire sevanj (radiofarmacevtike) za diagnostiko in terapijo v Republiki Sloveniji uporablja sedem organizacijskih enot za nuklearno medicino: Klinika za nuklearno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in oddelki ali laboratoriji na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor ter splošnih bolnišnicah v Celju, Slovenj Gradcu, Izoli in Šempetru pri Gorici. Zaprte vire sevanja za terapijo uporabljajo na Onkološkem inštitutu in Očesni kliniki v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, za obsevanje krvnih sestavin pa na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino pa so v letu 2020 namesto zaprtega vira začeli uporabljati rentgensko napravo. RAO, ki nastanejo z uporabo odprtih virov sevanj, so večinoma kratkoživi prehodni RAO, ki s stališča ravnanja niso problematični, saj je pri povzročiteljih teh odpadkov poskrbljeno za primerne prostore, v katerih se ti odpadki začasno shranjujejo ali odležavajo, dokler se njihova aktivnost toliko ne zmanjša, da je v skladu s predpisi mogoča opustitev nadzora. Izvajalec javne službe je v zadnjih petih letih povprečno prevzel 750 kg (2,7 m 3 ) institucionalnih RAO. To so bruto količine, vključno z embalažo. Uporaba radioaktivnih virov v industriji in raziskovalnih dejavnostih z leti upada, ker jih zamenjujejo s tehnologijami, ki ne uporabljajo radioaktivnega vira. Največji delež neobdelanih prevzetih RAO predstavljajo odpadni ionizacijski javljalniki požara. Po področjih prevzemov in povprečno glede na maso v zadnjih treh letih RAO izvirajo iz dejavnosti raziskovalno-izobraževalnih programov (10 %, v to se štejejo tudi raziskave v medicinske namene), zdravstva (5 %) in industrije (85 %, vključno z ionizacijskimi javljalniki požara in prevzemi zgodovinskih RAO, ki so bili v lasti Slovenske vojske). V CSRAO je bilo konec leta 2021 uskladiščenih 88,4 m 3 RAO, kar znaša približno 80 % zasedenosti skladišča, skupne mase 49,5 ton in skupne aktivnosti 3,2 TBq. Večino aktivnosti, ki je uskladiščena v CSRAO, predstavljajo odpadki skupine zaprti viri sevanja. Iz preglednice 5 je razvidno, da skoraj 96 % aktivnosti RAO, uskladiščenih konec leta 2021, pripada zaprtim virom, preostalo aktivnost pa predstavljajo trdni RAO vrst T1, T2, T3 in T
  8. 59 % do konca leta 2021 uskladiščenih odpadkov vsebuje kratkožive radionuklide (Co-60, Cs-137, Sr-90 ...), preostali pa vsebujejo dolgožive radionuklide (Ra-226, Am-241, Th-232 …). Glede na prostorninski delež je bilo leta 2021 v CSRAO največ RAO I. skupine. Trdni odpadki predstavljajo okoli 91 % prostornine skladiščenih RAO, preostalo so zaprti viri sevanja. Med trdnimi RAO je 29,9 % gorljivih odpadkov (stisljivi in nestisljivi), polovica odpadkov (50,4 %) je tudi stisljivih (gorljivi in negorljivi), 33,4 % pa je nestisljivih in negorljivih, odpadkov posebnih oblik ali velikih kosovnih odpadkov (T4), katerih nadaljnja obdelava ni več smiselna. Kljub velikemu prispevku zaprtih virov k aktivnosti je delež njihove prostornine, ki ga zasedajo v skladišču, le 9,1-odstoten. RAO iz skupine preostali RAO (tekoči in mešani odpadki) se redko prevzemajo, pred sprejemom v skladišče se predhodno obdelajo v trdno obliko, v skladišču pa predstavljajo manjši delež. Skupine Vrsta radioaktivnih odpadkov Število paketov Radionuklidi Aktivnost (Bq) Delež aktivnosti Delež aktivnosti Prostornina Prostorninski delež Prostorninski delež Podskupine podskupine (%) podskupine (m 3 ) podskupine (%) skupine (%) Trdni RAO T1 (trden, stisljiv, gorljiv) 104 226 Ra, 60 Co, 241 Am, 109 Cd, 108 Ag, 238 U, 57 Co, 232 Th, 3 H 6,70E+08 0,02 4,02 20,2 22,8 90,9 T2 (trden, stisljiv, negorljiv) 125 226 Ra, 60 Co, 241 Am, 109 Cd, 108 Ag, 238 U, 3 H, 238 U, 14 C, 228 Th, 106 Ru, 210 Pb 1,68E+10 0,52 24,4 27,6 T3 (trden, nestisljiv, gorljiv) 29 226 Ra, 60 Co, 232 Th, 137 Cs, 152 Eu, 22 Na, 133 Ba 3,41E+09 0,11 6,3 7,1 T4 (trden, nestisljiv, negorljiv) 175 226 Ra, 60 Co, 109 Cd, 137 Cs, 108 Ag, 238 U, 14 C, 232 Th, 133 Ba, 95 Nb, 152 Eu, 241 Am, 85 Sr 1,08E+11 3,37 29,5 33,4 Zaprti viri ZV0 (javljalnik požara) 76 241 Am, 226 Ra 1,88E+10 0,59 95,98 3,1 3,5 ZV1 (izrabljen zaprti vir z: A ≤ 3,7 GBq) 118 226 Ra, 60 Co, 241 Am/Be, 238 U, 232 Th, 63 Ni, 55 Fe, 90 Sr, 106 Ru, 3 H, 152 Eu, 137 Cs, 85 Kr, 238 U 6,86E+11 21,40 1,8 2,0 9,1 ZV2 (izrabljen zaprti vir z: 3,7 GBq <A ≤ 37 GBq) 35 226 Ra, 152 Eu, 154 Eu, 60 Co, 137 Cs, 85 Kr, 90 Sr, 241 Am/Be, 133 Ba, 3 H, 137 Cs, 210 Pb, 55 Fe 7,54E+11 23,52 1,3 1,4 ZV3 (izrabljen zaprti vir z: 37 GBq <A ≤ 370 GBq) 8 152 Eu, 241 Am, 60 Co, 137 Cs, 133 Ba, 90 Sr, 241 Am/Be, 3 H, 85 Kr, 90 Sr 4,38E+11 13,66 1,5 1,7 ZV4 (izrabljen zaprti vir z: A > 370 GBq) 3 60 Co, 137 Cs 1,18E+12 36,81 0,4 0,5 Skupaj št. Paketov 673 3,21E+12 100,00 100,00 88,4 100,0 100,0 Skupaj prostornina 88,4 m 3 Skupaj masa 49,5 ton Preglednica 5: Vrste in število paketov RAO v CSRAO
  10. 2021 Ravnanje z RAO Paket predstavlja embalaža skupaj z notranjimi pregradami ali absorpcijskim materialom in RAO. Embalaža za skladiščenje RAO se izbere glede na vrsto, lastnosti in količino odpadkov, ustrezati mora merilom sprejemljivosti za prevzem v skladiščenje. Zunanja embalaža večine RAO, skladiščenih v CSRAO, je standardni 208-litrski sod. Sodi so zloženi v paletne okvirje in se zlagajo v višino do treh nivojev. Manjše kosovne enote se skladiščijo v vrečah, manjših kovinskih vsebnikih ali vsebnikih iz plastičnih mas, vstavljenih v kovinske mrežaste palete. Po obdelavi in pripravi kosovnih odpadkov se tudi ti RAO uskladiščijo v sodih. ARAO v okviru izvajanja javne službe imetnike RAO seznani tudi z drugimi možnostmi za ravnanje z RAO in jih spodbuja k predaji virov sevanja drugim imetnikom sevalne dejavnosti, če so ti viri še uporabni, ali k vračilu izrabljenih virov dobaviteljem oziroma proizvajalcem. Na podlagi podatkov o RAO pri imetnikih, ARAO svetuje tudi v zvezi z možnostjo opustitve nadzora nad radioaktivno snovjo, dokler je še pri imetniku, pa tudi z možnostjo za izvoz, če je to primerno. ARAO količino operativnih RAO zmanjšuje z doslednim upoštevanjem postopkov za prevzem in skladiščenje RAO in s tem zagotavlja, da je možnost kontaminacije ob prevzemu in v skladišču minimalna. Da se zmanjšuje prostornina skladiščenih RAO v CSRAO, se izvajajo postopki razvrščanja, ločevanja in pakiranja RAO, ki pripomorejo k učinkovitejšemu in varnejšemu nadaljnjemu ravnanju s paketi. Prostornina in masa skladiščenih RAO se dodatno zmanjšujeta še s postopki obdelave in priprave, kot so dekontaminacija, razstavljanje naprav, ki so vsebovale zaprte vire sevanja, rezanje večjih kontaminiranih delov na manjše kose in stiskanje. Navedene vrste obdelave in priprave RAO zadostujejo trenutnim potrebam, ARAO jih izvaja samostojno kot redno dejavnost. Zahtevnejši postopki pridejo v poštev redko, zato je v primeru potrebe po teh postopkih smiselno proučiti možnosti, da se izvedejo v tujini ali v mobilnih napravah, ki jih je mogoče dobiti v začasno uporabo. Zaradi zmanjšanja prostornine RAO v CSRAO in zagotavljanja skladiščnega prostora je ARAO ionizacijske javljalnike požara v zadnjih nekaj letih v več prevozih odpeljal v recikliranje v tujino, kjer bodo tudi ostali. Prav tako je v recikliranje odpeljal in predal 100 kilogramov osiromašenega urana. Zmogljivosti skladiščenja in pričakovane količine odpadkov Objekt CSRAO sestavljajo prostori za osebje, prostor za skladiščenje RAO, strojnica prezračevalne naprave in vgrajeni sistemi. Objekt je velikosti 10,6 m x 25,7 m in višine 3,6 m. Skladiščni prostor je razdeljen na deset prekatov, najbolj oddaljen prekat od tovornih vrat je poglobljen pod nivo tal skladiščnega prostora. Transportna pot poteka po sredini skladiščnega prostora. Slika 3: Predvidene količine RAO v CSRAO v naslednjih letih z upoštevanjem zmanjšanja prostornine RAO zaradi postopkov obdelave, ponovne uporabe in opustitve nadzora Glede na sedanjo ureditev skladiščenja je administrativna skladiščna zmogljivost 115 m 3 RAO, od tega 107,5 m 3 za redne skladiščne zmogljivosti in 7,5 m 3 za izredne prevzeme predvsem v primeru radiološke nesreče. Če bi bilo odpadkov iz nesreč več, bi se bilo treba lotiti vsakega primera posebej. Možno je nekolikšno povečanje skladiščne zmogljivosti (do 17 m 3 ) z uvedbo tehnologije za skladiščenje v poglobljenem prekatu in delnim zalaganjem transportne poti. Na podlagi večletnih izkušenj prevzemov RAO in trenda uporabe radioaktivnih virov v industriji, zdravstvu in izobraževalno- raziskovalnih dejavnostih se v naslednjih letih pričakujejo letni vnosi RAO v CSRAO do 3 m 3 razen v primeru, da bi prišlo do prevzema večje količine odsluženih komponent iz raziskovalnega reaktorja Triga. Če se ne bi v prostorih vroče celice izvajali obdelava in priprava odpadkov, bi bilo ob predvidenem trendu sprejemov RAO skladišče leta 2027 administrativno zapolnjeno. Ker pa se pri zaprtih virih sevanja sprejemajo celotne naprave, ki se jim v postopku nadaljnje obdelave odstranijo neradioaktivni deli in se v skladišču obdrži le radioaktivni vir sevanja, je učinek zmanjšanja prostornine v večini primerov, kjer se to da izvesti, več kot 90-odstoten. Učinkovito zmanjšanje prostornine trdnih RAO je možno tudi s sežigom gorljivih odpadkov v tujini in superstiskanjem že stisnjenih RAO, kar pa bo zaradi dragega postopka mogoče šele takrat, ko bodo izčrpane vse druge možnosti za zmanjšanje prostornine. ARAO bo še naprej odvažal RAO v recikliranje v tujino, dokler bo ta možnost obstajala in dokler bo iznos ekonomsko upravičen. Ob sedanji praksi ravnanja z RAO bo skladiščna zmogljivost zadostovala do načrtovanega rednega obratovanja odlagališča NSRAO leta
  11. Po zgraditvi odlagališča NSRAO bodo NSRAO iz CSRAO, ki bodo ustrezali merilom sprejemljivosti za odlaganje, odloženi v odlagališče NSRAO Vrbina, Krško. Problematika morebitnih preostalih NSRAO se bo reševala skupaj s problematiko ravnanja z IG in VRAO. 3.2 RAVNANJE Z IG IG nastaja pri nas le v NEK in raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II. Sedanja količina IG je majhna (približno 550 ton urana in 6,8 tone plutonija). V primerjavi z drugimi jedrskimi državami bodo te količine izredno majhne tudi po prenehanju obratovanja obeh reaktorjev. IG ima trenutno le NEK, saj je bilo vse IG iz reaktorja TRIGA Mark II leta 1999 vrnjeno v Združene države Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA). Za ravnanje z IG znotraj območja jedrskega objekta v obratovanju je pristojen in odgovoren upravljavec jedrskega objekta. Tako za skladiščenje IG v NEK skrbi NEK, za skladiščenje IG iz raziskovalnega reaktorja, ki ga leta 2021 ni, pa IJS. ARAO bo kot izvajalec javne službe za ravnanje z RAO po koncu skladiščenja odgovoren za morebitno predelavo IG pred odlaganjem, priprave na gradnjo odlagališča, gradnjo odlagališča ter pakiranje in odlaganje IG. Po zgraditvi odlagališča bo odgovoren tudi za njegovo obratovanje, upravljanje ter po zaprtju za dolgoročni nadzor in vzdrževanje odlagališča. 3.2.1 NEK Dosedanje količine Sredico reaktorja v NEK sestavlja 121 gorivnih elementov, katerih zunanje dimenzije so 20 cm x 20 cm x 376 cm. Gorivni element je sestavljen iz 235 gorivnih palic, napolnjenih s keramičnimi tabletami iz uranovega dioksida in oblečenih v srajčke iz cirkonijeve litine. Obogatitev urana je nekaj odstotkov (med 2 do 5 %). V enem gorivnem elementu je približno 406 kg urana. V letu 2004 je NEK prešel na daljši gorivni cikel, po katerem zamenjava gorivnih elementov poteka na 18 mesecev, kar je razvidno s slike
  12. V povprečju se ob vsakem remontu zamenja 56 gorivnih elementov. V NEK je bilo konec leta 2021 v bazenu za izrabljeno jedrsko gorivo na lokaciji elektrarne uskladiščenih 1379 gorivnih elementov, upoštevajoč tudi dva zabojnika z gorivnimi palicami iz rekonstitucije goriva. Slika 4: Skupno število gorivnih elementov ob koncu leta 2021 in število letno zamenjanih gorivnih elementov v bazenu NEK Zmogljivosti skladiščenja in pričakovane količine IG Skupno število mest v bazenu po izvedeni modifikaciji bazena v letu 2003 je 1709, od tega jih je 26 nedostopnih. Ker mora biti kadar koli v bazenu zagotovljen prostor za celotno sredico reaktorja, mora biti 121 mest vedno rezerviranih za nujno izpraznitev sredice. Preostala mesta so fizično na voljo za skladiščenje izrabljenih gorivnih elementov. Zaradi večjih varnostnih rezerv je za skladiščenje dejansko na razpolago samo 1383 mest. Večje varnostne rezerve in zaostrena merila vlaganja gorivnih elementov v rešetke so bili uvedeni po stresnih testih po letu
  13. Razpoložljivo število mest pred premestitvijo IG predvidoma zadošča za skladiščenje IG do leta 2023, po izvedeni
  14. in
  15. fazi premestitve IG pa pet let po koncu podaljšane življenjske dobe NEK. URSJV je leta 2011 izdala NEK odločbo o izvedbi posodobitve varnostnih rešitev za preprečevanje težkih nesreč in blažitev njihovih posledic. V odločbi je bilo med drugim zahtevano, da mora NEK preveriti možnosti za zmanjšanje tveganja zaradi ravnanja z IG s spremembo dolgoročne strategije. V ta namen je NEK leta 2012 pripravil dokument Evaluation of Spent Nuclear Fuel Storage Options. NEK v njem ugotavlja, da je posodobitev strategije ravnanja z IG v NEK nujna iz več razlogov in da je najustreznejša rešitev gradnja suhega skladišča. Z upoštevanjem scenarija nesreč, ki presegajo projektne osnove, trenutna zmogljivost bazena za IG ne zadošča za normalno obratovanje po letu 2023, saj je treba število gorivnih elementov v bazenu zmanjšati. Osnovni namen gradnje in obratovanja suhega skladišča je posodobitev tehnologije začasnega skladiščenja IG. Uvedba tehnologije suhega skladiščenja IG pomeni varnejši način skladiščenja, saj je sistem hlajenja pasiven, poleg tega pa se izboljša tako sevalna varnost kot tudi poveča robustnost sistema. S suhim skladiščenjem se uvaja nov, tehnološko varnejši način skladiščenja IG, ki vodi do postopnega zmanjšanja števila izrabljenih gorivnih elementov v bazenu, kar bistveno povečuje raven jedrske varnosti in fizičnega varovanja. 3.2.2 RAZISKOVALNI REAKTOR TRIGA MARK II Dosedanje količine V sredici raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II je 91 mest, ki jih lahko zapolnijo z gorivnimi elementi ali drugimi komponentami sredice (kontrolnimi palicami, slepimi elementi, obsevalnimi kanali ...). V sredici reaktorja je bilo leta 2021 skupaj 63 gorivnih elementov, od tega so tri regulacijske palice z gorivnimi podaljški. Preostalih 28 mest je bilo zasedenih s četrto regulacijsko palico, obsevalnimi kanali, nevtronskim izvorom ali pa so bila prazna. Gorivni elementi raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II so valjaste oblike zunanjih dimenzij 72 cm v dolžino in 3,75 cm v premeru. V srajčki iz nerjavnega jekla je gorivo v kovinski mešanici urana in cirkonijevega hidrida. V enem gorivnem elementu je približno do 0,3 kg urana z 20-odstotno obogatitvijo. V raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II trenutno ni IG, saj je leta 1999 IJS kot upravljavec raziskovalnega reaktorja v okviru posebnega programa vračanja izrabljenega jedrskega goriva iz raziskovalnih reaktorjev vse do tedaj uskladiščeno IG (219 izrabljenih elementov) vrnil v državo nastanka goriva, to je v ZDA. 3.2.2.1 Zmogljivosti skladiščenja in pričakovane količine odpadkov Po vračilu IG v ZDA obsega sedanji inventar v raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II 63 gorivnih elementov, ki so v reaktorju, in 21 svežih gorivnih elementov, ki so v shrambi za sveže gorivo. Ob potrebah po začasnem shranjevanju IG se lahko uporablja bazen za izrabljeno gorivo, katerega zmogljivost je 630 gorivnih elementov, kar je dovolj in mnogo več, kot je celotni načrtovani inventar goriva do prenehanja obratovanja. Prihodnje količine IG so odvisne od odločitve upravljavca reaktorja in njegovega lastnika o nadaljnjem obratovanju reaktorja po letu
  16. Reaktor TRIGA Mark II obratuje že od leta
  17. Leta 1991 je bil temeljito pregledan in rekonstruiran. V letu 2015 je bila izdelana Dolgoročna strategija obratovanja reaktorja TRIGA [15], ki obravnava različne scenarije ravnanja z IG, in sicer: – odvoz v ZDA, – odvoz v druge države, – premestitev na drugo lokacijo, – prenos IG na ARAO. V ta namen je bila narejena tudi predhodna analiza stroškov ravnanja z IG iz raziskovalnega reaktorja. Ugotovljeno je bilo, da tudi če Republika Slovenija izkoristi možnost in IG iz raziskovalnega reaktorja vrne v ZDA, tako vračilo za Republiko Slovenijo glede na sprejeto ameriško politiko za države z visokim gospodarskim prihodkom ni več zastonj [19] [20]. Poleg tega se je osnovni program vračanja goriva iztekel maja
  18. Program vračanja goriva je bil sicer leta 2019 podaljšan do
  19. maja 2029, vendar je vračilo mogoče le pod določenimi pogoji, ki določajo da mora biti raziskovalni reaktor ustavljen ali prirejen za obratovanje z nizko obogatenim uranom, obstaja jasna utemeljitev neširjenja jedrskega orožja, vključno z odstranitvijo večje količine urana in/ali ločenega plutonija iz jedrskega objekta, ali pa objekt izpolnjuje merila programa prevzema pred iztekom roka leta 2019, vendar kampanja transporta IG še ni bila končana iz razlogov, na katere upravljavec objekta ne more vplivati [21]. Glede na te pogoje vračilo IG zaradi lastnosti goriva in obratovanja reaktorja Triga Mark II trenutno ni mogoče. 3.3 RAZGRADNJA JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV Razgradnja jedrskega ali sevalnega objekta so vsi ukrepi, ki vodijo k prenehanju nadzora po določbah zakona, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost. Razgradnja objektov vključuje tako postopke dekontaminacije kot postopke demontaže ter odstranitev vseh RAO in IG iz objekta. Po končanem postopku razgradnje je objekt in lokacijo mogoče izvzeti iz upravnega nadzora, potem pa je mogoča uporaba lokacije v druge namene brez radioloških omejitev. V svetu sta uveljavljena dva načina razgradnje, takojšnja in odložena. Poleg odločitve lastnikov objektov o načinu razgradnje je izbira tehnično odvisna predvsem od splošne državne dolgoročne strategije na področju ravnanja z RAO in IG. Za razgradnjo objekta je po mednarodno uveljavljenih standardih in slovenski zakonodaji odgovoren njegov lastnik oziroma upravljavec. Odgovornost za razgradnjo je določena v ZVISJV-1 in podzakonskih aktih, kjer je predpisano, da mora upravljavec objekta po njegovem zagonu sprejeti in uporabljati program ukrepov in postopke, ki zagotavljajo možnosti trajnega prenehanja obratovanja objekta v skladu s predpisanim varstvom pred ionizirajočimi sevanji. V skladu z zakonodajo mora upravljavec oziroma lastnik tudi skrbeti za ustrezen program razgradnje objekta. V Republiki Sloveniji so trije delujoči jedrski objekti (NEK, raziskovalni reaktor TRIGA Mark II in CSRAO) in nov objekt v gradnji – odlagališče za NSRAO na lokaciji Vrbina, Krško, od katerih nobeden ni v razgradnji. 3.3.1 RAZGRADNJA NEK NEK bo po prenehanju obratovanja razgrajen. Po končani razgradnji mu bo tudi prenehal status jedrskega objekta. Primarno odgovornost za načrtovanje tehničnih postopkov razgradnje ima imetnik dovoljenja za obratovanje, to je NEK. Končno odgovornost za razgradnjo NEK nosita paritetno obe lastnici nuklearne elektrarne, to sta Republika Slovenija in Republika Hrvaška, tako kot je to urejeno v meddržavni pogodbi BHRNEK. V skladu z
  20. členom meddržavne pogodbe BHRNEK morata lastnika redno preverjati in posodabljati program razgradnje elektrarne vsakih pet let. Za izpolnjevanje te dolžnosti sta lastnici (obe državi) pooblastili meddržavno komisijo. Na podlagi zahtev iz
  21. člena meddržavne pogodbe BHRNEK je bil v letu 2005 potrjen Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG [11]. Program je temeljil na scenariju takojšnje razgradnje reaktorja po prenehanju obratovanja objekta. Ob sprejetju programa razgradnje v letu 2005 je bilo prenehanje obratovanja objekta predvideno za leto 2023, zdaj pa je konec obratovanja predviden leta 2043 ob pogoju, da bodo uspešno opravljeni presoja vplivov na okolje in občasni varnostni pregled leta 2023 in
  22. Na podlagi odločitve z
  23. seje meddržavne komisije novembra 2017 [12] je NEK, d.o.o., v sodelovanju z ARAO in Fond NEK, pripravil tretjo revizijo Programa razgradnje NEK [22]. Tretja revizija Programa razgradnje NEK [22], ki jo je julija 2020 na svoji
  24. seji potrdila meddržavna komisija [14], je izdelana po strategiji takojšnje razgradnje z odstranitvijo vseh sestavnih delov, sistemov in konstrukcij po trajni zaustavitvi elektrarne leta
  25. Tretja revizija zajema tudi delovanje suhega skladišča izrabljenega goriva in njegovo razgradnjo ter postopno konvencionalno rušenje drugih preostalih zgradb. Upoštevana sta dva scenarija. Osnovni scenarij predpostavlja delovanje suhega skladišča do leta 2103, medtem ko alternativni scenarij predvideva delovanje do leta
  26. V tretji reviziji Programa razgradnje NEK je predvideno, da se 50 % NSRAO, ki predstavljajo slovenski del NSRAO iz razgradnje NEK, odlaga v odlagalne zabojnike tipa N2d, preostalih 50 %, ki predstavljajo hrvaški del NSRAO iz NEK, pa v zabojnike tipa RCC (Reinforced Concrete Container). V programu so dodatno obdelani in prikazani rezultati še v primeru 100 odstotnega odlaganja NSRAO v odlagalne zabojnike tipa N2d oziroma v zabojnike tipa RCC. Sama razgradnja je razdeljena na več faz. Dejavnosti za razstavljanje se bodo v okviru strategije takojšnje razgradnje in demontaže, ki upošteva potrebo po obratovanju mokrega skladišča za IG še pet let po koncu obratovanja NEK in začetek zadnje kampanje premeščanja IG goriva v letu 2048, začele pet let po zaustavitvi reaktorja. Razgradnja se začne s pripravo načrtov in vseh potrebnih podatkov in dokumentov še pred koncem življenjskega obdobja elektrarne. Takoj po ustavitvi elektrarne se začne poobratovalna faza, v kateri se elektrarno začne pripravljati na razstavljanje, sistemi in komponente se najprej hladijo, aktivnosti obsevanih komponent pa se sčasoma manjšajo (preglednica 6). V tem obdobju potekajo vse načrtovane dejavnosti stanja elektrarne po zaustavitvi, priprava in izvedba zadnje kampanje premeščanja IG iz mokrega bazena v obstoječe suho skladišče na lokaciji NEK, priprava dokumentacije za pridobitev dovoljenj za demontažo, odstranitev raznih virov sevanja, odstranitev in razstavljanje starih zamenjanih uparjalnikov, dekontaminacija primarnega kroga in obdelava nastalih RAO. V fazi demontaže je načrtovana pridobitev vseh dovoljenj za dejavnosti dekontaminacije in razstavljanja. V ta namen bo izvedena dekontaminacija opazovanega in kontroliranega območja elektrarne, razstavljanje aktiviranih komponent in struktur, opravljena bo dekontaminacija in opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi. Naslednji pomemben projekt je demontaža, rezanje in pakiranje reaktorske posode. Osnovni scenarij Alternativni scenarij Zagon projekta razgradnje (dejavnosti pred razgradnjo) 07/2040 Trajna zaustavitev NEK /odobritev del za razgradnjo in demontažo 12/2043 Odstranitev in razstavljanje starih zamenjanih uparjalnikov 12/2045 Dokončanje del – primarni krog 07/2047 Dokončanje del – notranjost tlačne posode reaktorja 06/2049 Dokončanje del – tlačna posoda reaktorja 03/2051 Dokončanje del – biološki ščit 10/2052 Odstranitev zgradb – stanje »rjavo polje« 02/2058 Zaključek obratovanja suhega skladišča 01/2103 01/2075 Stanje »zeleno polje« 07/2107 07/2079 Preglednica 6: Glavni mejniki projekta razgradnje NEK Sledi naslednja faza, namenjena dokončanju del z odstranitvijo biološkega ščita, ki se začne po končani demontaži reaktorske posode. Biološki ščit bo v prostorih zunaj območja demontaže razrezan na bloke, ki bodo segmentirani na manjše koščke, primerne za pakiranje in odlaganje ali pa za opustitev nadzora. Izvede se demontaža preostalih sistemov z razstavljanjem sistemov in komponent ter preostale infrastrukture na nadzorovanem območju. Odstranjeni bodo sestavni deli in oprema, kot so jeklene konstrukcije, dvižne naprave, kabli in pladnji za kable, prezračevalni kanali itd. Končna demontaža infrastrukture zajema odstranjevanje orodij, odrov, jeklenih nosilcev in drugih delov, ki niso več potrebni. Zadnji projekt razgradnje elektrarne do »rjavega polja«, ki predvideva opustitev nadzora nad objekti razen suhega skladišča, ki ostaja v obratovanju, je dekontaminacija gradbenih konstrukcij na nadzorovanem območju in odstranjevanje stavb na nadzorovanem in opazovanem območju. Ob tem bo izvedena obsežna radiološka karakterizacija in meritve, potrebne za opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi. Popolna odstranitev vseh sistemov in konstrukcij ter vrnitev lokacije v prvotno stanje bo izvedena leta 2103 po koncu obratovanja suhega skladišča. Takoj, ko so rušitvena dela končana in se gradbene jame napolnijo z gradbenimi ruševinami, se izvede obnova in urejanje okolice, da se doseže stanje »zeleno polje«, ko bo odpravljen nadzor nad vsemi objekti. Med razgradnjo in demontažo NEK bo treba obdelati, pripraviti in zapakirati veliko komponent, sistemov in struktur z zelo različnimi fizikalnimi, kemičnimi in radiološkimi lastnostmi. Ob tem je cilj vseh dejavnosti razgradnje, vključno z dekontaminacijo in obdelavo, opustitev nadzora nad neradioaktivnimi materiali in priprava neradioaktivnih odpadkov za konvencionalno odlagališče ali pakiranje RAO za končno odlaganje v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški. Pri scenariju takojšnje razgradnje NEK leta 2043 in poznejše razgradnje suhega skladišča bo predvidoma nastalo 466,4 tisoč ton materiala, ki ga je mogoče razdeliti v pet glavnih kategorij, kot so predstavljene v preglednici
  27. Materialna bilanca razgradnje Masa v tonah Običajni odpadki (brez obdelave) 444.497 Material, ki ustreza merilom za opustitev nadzora (pred obdelavo) 15.632 Nevarni neradioaktivni materiali (pred obdelavo) 115,0 VRAO (brez obdelave) 82,1 NSRAO (pred obdelavo) 6.115,6 Preglednica 7: Materialna bilanca razgradnje, povzeta po tretji reviziji Programa razgradnje NEK [22] Večina nastalih odpadkov iz razgradnje ne bo radioaktivna. Nastale RAO iz razgradnje je mogoče razvrstiti v tri kategorije: – aktivirane komponente iz notranjosti reaktorja, reaktorske posode in biološkega ščita (glavna radionuklida Co-60 in Eu-152), – kontaminirane komponente zaradi notranje kontaminacije na stiku z radioaktivnimi snovmi (glavna radionuklida Co-60, Cs-137), – kontaminirane komponente v radiološko nadzorovanem območju in gradbenih konstrukcijah zaradi razpršenosti radioaktivnih snovi z delci in prahom. Ravnanje z materiali nastalimi med razgradnjo, bo obsegalo opustitev nadzora nad radioaktivnimi snovmi in odložitev neradioaktivnih snovi z možnostjo ponovne uporabe ter pripravo za odlaganje na odlagališčih komunalnih in gradbenih odpadkov. RAO bo treba pred odlaganjem ustrezno pripraviti v primerne odlagalne enote v skladu z merili sprejemljivosti za odlaganje. Postopki obdelave, priprave in pakiranja RAO bodo vključevali različne postopke za zmanjševanje prostornine in utrditve nastalih odpadkov, kot so dodatno rezanje, razstavljanje komponent, tehnike dekontaminacije, stiskanja, izparevanja in imobilizacije v skladu z merili sprejemljivosti za odlaganje. Del aktiviranih komponent notranjih delov reaktorja in reaktorske posode z VRAO in dolgoživimi NSRAO bo zapakiran v Holtec HI-SAFE zabojnike ter skupaj z IG dolgoročno skladiščen. Preostanek RAO iz reaktorja in reaktorske posode bo najprej pakiran v standardne 208-litrske sode ali v TTC vsebnike in nato v betonske zabojnike ali neposredno v betonske zabojnike in odložen kot NSRAO na odlagališčih v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški. S podaljšanim obratovanjem NEK do leta 2043 in ob predvidenem scenariju takojšnje razgradnje NEK (2043–2058) ter razgradnje objekta za suho skladiščenje IG in VRAO bo nastalo približno 6.116 ton neobdelanih NSRAO (preglednica 7). Po obdelavi s postopki evaporacije kontaminirane vode in vode iz postopkov dekontaminacije je predvideno znižanje mase NSRAO na 3.252 ton skupne aktivnosti 5,6 TBq, ki jih bo treba odložiti v ustrezna odlagališča v skladu z merili sprejemljivosti. To je ocena za vse primarne in sekundarne NSRAO, ki ne vključuje ocene količine odpadkov za radioaktivne komponente iz notranjosti reaktorja in dele reaktorske posode, saj bodo le-ti shranjeni v sedem Holtec HI-SAFE zabojnikov in najprej uskladiščeni skupaj z IG ter nato odloženi v odlagališču za VRAO in IG. V oceni pa je upoštevana količina NSRAO, ki bo nastala z obdelavo že zamenjanih starih in novih uparjalnikov. Celotna ocenjena količina NSRAO iz razgradnje NEK, ki je predmet odlaganja v odlagališčih NSRAO v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški, znaša 2.860,0 tone, ocenjene prostornine 2.842,0 m 3 in aktivnosti 4,93 TBq. V primeru upoštevanja količine zabojnikov N2d na podlagi rezultatov tretje revizije Programa razgradnje NEK [22] je treba v odlagališčih v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški odložiti 410 zabojnikov N2d z NSRAO. Od tega znaša slovenski del 205 zabojnikov N2d od katerih bo 177 zabojnikov N2d odloženih v odlagališče NSRAO Vrbina, Krško. Preostanek (28 N2d, 550 ton NSRAO), ki bo nastal z razgradnjo suhega skladišča bo odložen v geološkem odlagališču skupaj z IG in VRAO saj bo predvidoma odlagališče NSRAO v Republiki Sloveniji takrat že zaprto. Julija 2020 je meddržavna komisija za spremljanje izvajanja pogodbe BHRNEK naložila strokovnim organizacijam iz Republike Slovenije in Republike Hrvaške (NEK d.o.o., ARAO, Fond NEK), da začnejo pripravo projektnih nalog, potrebnih za pripravo četrte revizije, in pripravo četrte revizije Programa razgradnje NEK [14]. Meddržavna komisija je na
  28. seji aprila 2022 potrdila projektno nalogo za četrto revizijo Programa razgradnje NEK in naložila NEK, da v sodelovanju z ARAO in Fond NEK do aprila 2024 pripravi četrto revizijo Programa razgradnje NEK [16]. Nova revizija programa razgradnje NEK, kot je to predvideno po meddržavni pogodbi BHRNEK, bo dala nove in izboljšane ocene nastalih količin materialov iz razgradnje ter njihove obdelave in priprave in oceno potrebnih finančnih sredstev za razgradnjo. 3.3.2 RAZGRADNJA RAZISKOVALNEGA REAKTORJA TRIGA V dolgoročni strategiji obratovanja reaktorja TRIGA [16] je bilo ugotovljeno, da sta scenarij obratovanja do maja 2016 in odvoz IG v ZDA do maja 2019 nerealna možnost glede na časovno komponento in finančni vložek v kratkem časovnem obdobju. Reaktor Triga je zato v tem časovnem obdobju nadaljeval obratovanje, IG prav tako ni bilo vrnjeno v ZDA. V preteklih letih je v obnovo nekaterih sistemov (prezračevanje, požarna varnost, instrumentacija …) Republika Slovenija vložila veliko finančnih sredstev. Prvi občasni varnostni pregled je bil zaključen leta 2014, izvaja pa se že naslednji. Leta 2007 je bila izdelana prva izdaja Programa razgradnje jedrskega objekta reaktor TRIGA Mark II [20] na IJS, ki je temeljila na ponudbi ZDA [23] [24] za sprejem IG iz raziskovalnega reaktorja. Program je vključeval možnost obratovanja reaktorja do leta 2016, odvoz izrabljenega goriva v ZDA do leta 2019 in takojšnjo razgradnjo. Leta 2021 je IJS pripravil četrto izdajo programa razgradnje jedrskega objekta reaktor TRIGA Mark II [18], kjer so upoštevane potrebe po nadaljnjem obratovanju reaktorja, rezultati zadnjega OVP in možnosti ravnanja z RAO in IG. V osnovnem časovnem načrtu razgradnje reaktorja TRIGA Mark II so predvideni obratovanje in zaustavitev reaktorja do konca leta 2034 in z možnostjo podaljšanja obratovanja reaktorja do leta 2043, odvoz IG v ZDA, če bo to mogoče, sicer pa skladiščenje IG do končnega odlaganja, ki je v osnovnem scenariju predvideno skupaj z odlaganjem IG iz NEK. Poleg tega obstaja tudi možnost odlaganja IG v globokih geoloških vrtinah. Osnovna strategija razgradnje in demontaže reaktorja predvideva takojšnjo razgradnjo tri leta po koncu obratovanja. V obstoječem programu razgradnje po scenariju takojšnje razgradnje reaktorja je predvideno, da bo nastalo približno 105,2 ton NSRAO v obliki gradbenih in drugih odpadkov, ki bodo po končani razgradnji odloženi na odlagališče NSRAO Vrbina, Krško. Glede na sprejeto odločitev, da raziskovalni reaktor TRIGA Mark II obratuje še vsaj do opravljenega naslednjega občasnega varnostnega pregleda, to je do leta 2034 in z možnostjo podaljšanja do leta 2043, se v 10-letnem obdobju, ki ga zajema ta resolucija, pripravi posodobljen program razgradnje. 3.3.3 RAZGRADNJA CSRAO V BRINJU Z obratovanjem CSRAO kot javne državne infrastrukture za skladiščenje institucionalnih RAO se zagotavlja varen skladiščni prostor za RAO, dokler ti nastajajo v različnih dejavnostih v državi, s tem pa potreba po njihovem skladiščenju. V objektu ni jedrskih reakcij, ki bi povzročale nevtronsko aktivacijo, prav tako v obratovalni dobi CSRAO ni predvidena kontaminacija objekta in neposredne okolice objekta. Tudi ugotovitve dosedanjega nadzora nad kontaminiranostjo kažejo, da ni pričakovati kontaminacije pregradnih sten, tal in stropov, kovinskih palet, površin paketov RAO, premične in elektro-strojne opreme ter podzemnega zbiralnika in cevovoda odpadne vode. Za CSRAO je bil v letu 2012 izdelan preliminarni program razgradnje [25], po katerem se je po prenehanju obratovanja razgradnja CSRAO načrtovala brez odstranitve objekta po dveh možnih scenarijih, ki sta se razlikovala na začetku razgradnje objekta. Januarja 2021 je ARAO pripravil novo revizijo programa razgradnje CSRAO [26]. Ob dopolnitvi programa je bil upoštevan status projekta odlagališča NSRAO in začetka njegovega obratovanja, možnosti skladiščenja institucionalnih RAO na lokaciji odlagališča NSRAO, nastajanja institucionalnih RAO v Republiki Sloveniji, zahteve iz veljavnega dovoljenja za obratovanje CSRAO ter upravičenost in potrebe nadaljnjega obratovanja CSRAO. Glede na projektno dokumentacijo za odlagališče NSRAO Vrbina, Krško, potrjen državni prostorski načrt za odlagališče NSRAO, program razgradnje raziskovalnega reaktorja Triga in predvidene količine institucionalnih RAO, ki nastajajo v industriji, raziskavah in zdravstvu v Republiki Sloveniji, je nadaljnje obratovanje objekta CSRAO nujno. Na odlagališču NSRAO je po odložitvi vseh slovenskih NSRAO, ki bodo ustrezali merilom sprejemljivosti za odlaganje, načrtovano obdobje mirovanja (do leta 2050), ko bo odlagališče privedeno v stanje, ki ustreza daljši prekinitvi dejavnosti prevzemanja in odlaganja NSRAO in v kateri se ne izvaja odlaganje ali druga obsežnejša dela na odlagališču. V času mirovanja odlagališča NSRAO bodo v Republiki Sloveniji še vedno nastajali institucionalni RAO zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti v industriji, raziskavah in medicini ter z obratovanjem raziskovalnega reaktorja Triga. Poleg tega je v skladu s projektno dokumentacijo za odlagališče NSRAO predvideno, da se do leta 2029 v odlagališče odloži vse do takrat nastale NSRAO, ki predstavljajo le 60 % vseh ocenjenih skladiščenih odpadkov v CSRAO do leta
  29. Odlaganje preostalega dela NSRAO je načrtovano po koncu obdobja mirovanja odlagališča ob ponovni vzpostavitvi sprejema in odlaganja RAO. Zaradi zagotavljanja varnega in učinkovitega ravnanja z RAO kot glavnega cilja nacionalnega programa ravnanja z RAO in IG ter splošnih ciljev varnega ravnanja z RAO in IG se po prenehanju obratovanja CSRAO načrtuje njegova razgradnja po naslednjem scenariju: Ko bo razpoložljivo odlaganje NSRAO, se vse NSRAO iz CSRAO, ki ustrezajo merilom sprejemljivosti za odlaganje v odlagališču NSRAO, prepelje na odlagališče NSRAO in tam odloži. CSRAO ostane v obratovanju kot centralno skladišče za institucionalne RAO v obdobju mirovanja odlagališča NSRAO in vsaj do prenehanja obratovanja odlagališča NSRAO, predvidenega v letu
  30. Po tem scenariju se objekt CSRAO razgradi in preda v neomejeno rabo po pridobitvi dovoljenja za zaključek razgradnje objekta. Odstranitev objekta ni predvidena. Upravičenost, ustreznost in časovna dinamika obratovanja objekta naj se redno preverjajo v postopkih podaljšanja obratovalnega dovoljenja in v okviru priprave in sprejemanja nacionalnega programa ravnanja z RAO in IG. Privzeto je, da bo razgradnja CSRAO potekala po prej določenem scenariju in v okviru dinamike, ki jo bodo narekovale potrebe po zagotavljanju skladiščnih zmogljivosti v CSRAO. Neodvisno od časa začetka razgradnje objekta bodo glede na strategijo razgradnje iz objekta odstranjeni RAO, vsa premična oprema in objekt se bo očistil. Obstaja možnost, da so nekateri deli prezračevalnega sistema kontaminirani, zato se bo sistem demontiral. Vsi preostali vgrajeni sistemi bodo ostali, dela ne bodo posegala v konstrukcijo objekta, ki tudi ne bo odstranjen in bo po zaključeni razgradnji omogočal uporabo v industrijske namene. Količina odpadkov, ki bo nastala med razgradnjo, tako radioaktivnih kot neradioaktivnih odpadkov, bo razmeroma majhna. Nastalo bo nekaj komunalnih odpadkov, odpadne kovine, zaščitne in varovalne opreme ter morda tudi nekaj RAO. S komunalnimi odpadki ter odpadnimi kovinami, zaščitno in varovalno odpremo se bo ravnalo skladno z ustaljenimi postopki v skladu z veljavno Uredbo o odpadkih. Pri razgradnji obstaja verjetnost za nastanek manjših količin trdnih RAO, ki bodo posledica demontaže prezračevalnega sistema in dekontaminacije kontaminiranih delov sistema. Material, nastal pri dekontaminaciji, bo pakiran skupaj s kontaminiranimi filtri prezračevalnega sistema in kontaminirano osebno zaščitno opremo ter bo odložen v odlagališče NSRAO. Količina kontaminiranega materiala je ocenjena do 2 toni. Razgradnja CSRAO bo predvidoma potekala v letu 2058, trajala bo približno štiri mesece in bo skupaj s pridobivanjem dovoljenja za zaključek razgradnje potekala največ eno leto, nato bi lahko v letu 2059 sledila predaja objekta v neomejeno rabo razen v primeru, ko bo zaradi nadaljnje uporabe radioaktivnih snovi obratovanje objekta CSRAO potrebno tudi po letu
  31. 3.4 RAO Z NARAVNIMI RADIONUKLIDI NA OBMOČJU NEKDANJEGA RUDNIKA ŽIROVSKI VRH Obveznosti Rudnika Žirovski vrh, d.o.o., v fazi zapiranja določa Zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh. Z uredbo [27] iz leta 2001 je bilo ustanovljeno Javno podjetje za zapiranje rudnika urana, d.o.o. Vlada Republike Slovenije je v novembru leta 2006 sprejela Noveliran program izvedbe trajne opustitve izkoriščanja uranove rude in preprečevanja posledic rudarjenja v Rudniku Žirovski vrh v obdobju od 2006 do 2010, ki je služil kot programsko izhodišče za izvedbo zapiralnih del in preprečevanja posledic rudarjenja. Na odlagališčih Jazbec in Boršt so odloženi rudarska in hidrometalurška jalovina ter drugi odpadki, ki so nastali pri razgradnji predelovalnega obrata in drugih objektov Rudniku urana Žirovski vrh. Na odlagališču rudarske jalovine Jazbec je trajno odloženih 1.910.425 ton rudarske jalovine s povprečno vsebnostjo 53 g U3O8/t (oziroma 7,7 kBq U-238/kg), skupna odložena aktivnost pa je 21,7 TBq. Odlagališče je prekrito z 1,95 m debelo prekrivko in ima urejeno odvodnjavanje. Območje je ograjeno in pod stalnim radiološkim nadzorom. Odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt je prekrito z 2,05 m debelo prekrivko. Na odlagališču je odloženih 610.000 ton hidrometalurške jalovine, 111.000 ton jamske jalovine in 9.450 ton kontaminiranih materialov iz dekontaminacije okolja odlagališča (jamska jalovina, kontaminirana zemljina, gradbene ruševine), skupaj 730.450 ton. Skupna aktivnost odlo

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.