(1957). Leto pozneje je že bil nominiran za plesalca v baletih Triptihon, Naše ljubljeno mesto, kot aspirant pa od leta 1959 v baletih Pepelka, Othello, Dvoboj, Trnuljčica in drugih. Leta 1967 je postal priznani soloplesalec, tri leta pozneje pa pridobil tudi prestižni umetniški naslov prvega solista ljubljanskega baleta. Leta 1975 je prejel nagrado Prešernovega sklada za vlogo Razuzdanca v baletu Razuzdančeva usoda. Mejač je kar dve desetletji kot vrhunski umetnik vladal slovenski baletni umetnosti, ji daroval svojih izrednih 84 solističnih vlog, ki jih je oblikoval s 26 domačimi in tujimi koreografi. V okviru Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je kar 20 let vodil baletno izobraževanje za mlade. Dva mandata, v sezonah 1981–1984 in 1995–1998, je deloval kot vodja ljubljanskega baleta, ki skrbi za kakovost in mednarodni sloves slovenske baletne umetnosti. V študijskem letu 2001/2002 je predaval odrski gib in zgodovinske plese na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Bil je član komisij Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in tudi drugih, je aktivni član Društva baletnih umetnikov Slovenije. Društvo mu je leta 2011 podelilo strokovno nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo. Istega leta je prejel odlikovanje predsednika države, red za zasluge, za svoj vsestranski prispevek k slovenski baletni in gledališki umetnosti. V letu 2018 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Od
- januarja 1994 prejema izjemno pokojnino v višini 75 odstotkov. V letu 2018 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zato se predlaga, da se mu izjemno prizna in odmeri starostna pokojnina za posebne zasluge na področju kulture v višini 100 odstotkov od zneska najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Dodatek se izplačuje v višini razlike med starostno ali invalidsko pokojnino, ki jo prejema upravičenec, in zneskom starostne pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe po splošnih predpisih. Izjemno priznana in odmerjena pokojnina v skladu s prvim odstavkom
- člena ZIPO ne more biti višja od zneska »najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo«, kar pomeni od starostne pokojnine, odmerjene za 40 let pokojninske dobe od najvišje pokojninske osnove. V skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo) in Sklepom o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od
- januarja 2022 (Uradni list RS, št. 60/22) je starostna pokojnina, odmerjena od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe, odmerjena od te najvišje pokojninske osnove (4.099,00 evra) v višini 63,5 %, pa od
- januarja 2023 znaša 2.602,87 evra. Iz podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izhaja, da ima Janez Mejač pravico do starostne pokojnine. Višina starostne pokojnine Janeza Mejača od
- januarja 2022 znaša 1832,72 evra, kar je manj od zneska starostne pokojnine, odmerjene za 40 let pokojninske dobe od najvišje pokojninske osnove. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je v skladu z ZIPO predlagalo, da se Janezu Mejaču izjemno prizna in odmeri starostna pokojnina v višini starostne pokojnine, odmerjene za 40 let pokojninske dobe od najvišje pokojninske osnove, ki od
- januarja 2023 znaša 2.602,87 evra. Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da Janez Mejač izpolnjuje pogoje za izjemno priznanje in odmero starostne pokojnine, ki jih določa
- člen ZIPO, zato je na podlagi
- člena ZIPO odločila, kakor je razvidno iz izreka te odločbe. To odločbo izvrši Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V skladu s prvim odstavkom
- člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb) organ v odločbi odloči o stroških postopka. Stroški postopka v postopku izdaje te odločbe niso nastali, kakor izhaja iz
- točke izreka te odločbe. Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor z vložitvijo tožbe pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva ulica 33, 1000 Ljubljana, v 30 dneh od vročitve te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno pri navedenem sodišču ali priporočeno pošlje po pošti. Št. 10300-10/2022/8 Ljubljana, dne
- februarja 2023 EVA 2022-3340-0042 Vlada Republike Slovenije dr. Robert Golob predsednik Kazalo Na vrh