Odlok o spremembah in dopolnitvah št. 3 občinskega prostorskega načrta Občine Šempeter - Vrtojba, stran 4675.

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: – Atrijska hiša je enostanovanjska stavba z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori. – Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž, izračunanih po sistemu SIST ISO

1. – Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli. – Enota urejanja prostora je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določi namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. Enota urejanja prostora (EUP) je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP. – Etaža je del stavbe med pohodno površino in stropom ali streho. – Etažnost objekta po OPN je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P) in ostala nadstropja (1, 2, 3). Etažnost po OPN se meri od najnižje točke terena ob objektu. Prostor neposredno pod poševno streho z notranjo svetlo višino kapnega zidu največ 1,20 m se po določilih OPN ne šteje za etažo. – Faktor izrabe funkcionalne parcele objekta (FI) se določi kot razmerje med BTP stavbe in celotno površino funkcionalne parcele stavbe. Pri izračunu BTP za FI se ne upošteva površin kleti. – Faktor odprtih javnih površin (FJP) je razmerje med seštevkom odprtih javnih površin (zelene in utrjene površine), ki služijo skupni rabi prebivalcev obravnavanega območja (enote urejanja prostora, naselja) in ne služijo kot javne prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke) oziroma niso del odprtih bivalnih površin objektov, ter celotno površino obravnavanega območja. – Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med zazidano površino vseh stavb in celotno površino funkcionalne parcele stavbe. – Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med površino funkcionalne parcele objekta, ki mora ostati zelena z zemljino in vegetacijskim slojem in celotno površino funkcionalne parcele objekta. Zelene strehe objektov in površine nad podzemnimi stavbami se ne štejejo kot zelene površine, razen izjem določenih v OPN. – Funkcionalna parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. – Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla min. od 18–20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla min 2,2 m. – Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena. (ZPNačrt) – Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti. (GZ) – Novogradnja je gradnja, katere posledica je novo zgrajen objekt ali prizidava. (GZ) – Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji. (ZPNačrt) – Klet (kratica K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Klet je možno graditi pod vsako stavbo, če terenske razmere to omogočajo. – Komunalna oprema so: – objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, – objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna, – objekti grajenega javnega dobra, in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine. (ZPNačrt) – Nadstropje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor. – Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev. – Objekt je stavba, gradbeni inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, narejen z gradbenimi, zaključnimi gradbenimi ali inštalacijskimi deli, sestavljen iz gradbenih proizvodov, proizvodov ali naravnih materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inštalacijami in napravami v objektu, ki so namenjene delovanju objekta. (GZ) – Odstranitev je izvedba del, s katerimi se odstranijo, porušijo ali razgradijo vsi nadzemni in podzemni deli objekta. (GZ) – Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov. – Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno iz določene ustanove, pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje. – Osnovni objekt je tisti objekt, ki je glavni namen gradnje. Na gradbeni parceli z arhitekturno zasnovo oblikuje razmerje z zemljiščem oziroma gradbeno parcelo, pomožnimi objekti, sosednjimi stavbami oziroma zemljišči in z javnim prostorom. – Pomožni objekt je objekt, ki dopolnjuje funkcijo obstoječega osnovnega objekta in ga po njegovem namenu in velikosti ne presega ter zaradi njega ne pride do potrebe po dodatni komunalni opremi. Pomožni objekt je pritličen. – Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim. (ZPNačrt) – Prostornina za razvrščanje objektov je bruto prostornina v skladu s standardom SIST ISO
2. – Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor. – Pritličje (kratica P) je del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu. – Prizidava je gradnja, pri kateri se gabariti obstoječega objekta povečajo v horizontalni ali vertikalni smeri. (GZ) – Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode. – Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija ter okvirno načrtovano območje javnega dobra) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti. – regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpada z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra; – gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; gradbena meja se lahko določa posebej za vsako etažo objekta; – gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti; – okvirno načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra. – Rekonstrukcija je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se delno ali v celoti spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer se morajo ohraniti najmanj temelji ali kletni zidovi obstoječega objekta, in se gabariti objekta praviloma ne povečajo, lahko pa se zmanjšajo; povečanje gabaritov je v okviru rekonstrukcije mogoče le zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev. (GZ) – Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešnih ploskev in je hkrati najvišja točka strešne konstrukcije. – Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov. – Sprememba namembnosti je sprememba namena objekta ali njegovega dela, ki se izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem, rekonstrukcijo ali prizidavo. Za spremembo namembnosti se ne šteje, če se namembnost spreminja v okviru podrazreda v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije objektov (GZ). – Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo nanjo lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov. – Strnjena gradnja je gradnja objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno steno ali njenim delom. – Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa. – Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje. – Višina stavbe , ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob stavbi do kote najvišje točke strehe (sleme). – Višina za razvrščanje objektov je največja razdalja od kote tlaka najnižje etaže stavbe do vrha stavbe. – Vrstna hiša je enostanovanjska stavba, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih istovrstnih stavb. – Vzdrževanje objekta so dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter inštalacijski preboji. (GZ) – Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. (Uredba o odpadkih, NPB št. 2). – Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. – Zelene površine naselja so površine namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi.

(3)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

(4)Izrazi, ki so v celoti povzeti po zakonodaji, imajo naveden zakon iz katerega so povzeti.

(5)Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen: Kratica Pomen kratice BTP bruto tlorisna površina EUP enota urejanja prostora FI faktor izrabe parcele FJP faktor odprtih javnih površin FZP faktor zelenih površin FP faktor gradbene prostornine FZ faktor zazidanosti parcele GJI gospodarska javna infrastruktura GL gradbena linija GM gradbena meja MRP merilno regulacijska postaja NRP namenska raba prostora OPN občinski prostorski načrt OPPN občinski podrobni prostorski načrt P pritličje PM parkirno mesto RL regulacijska linija RTP razdelilna transformatorska postaja TP transformatorska postaja UN urbanistični načrt II. STRATEŠKI DEL II.

1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2. člen (usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov) V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov: – Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04), – Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), – Program razvoja podeželja 2004–2006 za Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 116/04), – Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi, – drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
3. člen (stanje in značilnosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini) Poselitev in dejavnosti v prostoru

(1)Poselitev v občini tvorita dve naselji, Šempeter pri Gorici (v nadaljevanju Šempeter) in Vrtojba. Razpršene poselitve in razpršene gradnje v občinskem prostoru skoraj ni. Mesto Šempeter je občinsko središče, pomembnejše regijsko zaposlitveno središče in mednarodno prometno vozlišče. Glede na stopnjo razvitosti centralnih funkcij že presega nivo občinskega središča in skupaj z Novo Gorico predstavlja središče regionalnega in nacionalnega pomena, aktivno sodelujoče z italijansko Gorico. Vrtojba je lokalno oskrbno središče. Ima značaj primestnega urbano-ruralnega naselja, z naraščajočim številom neagrarnih delovnih mest. Naselje se postopno urbanizira in se prostorsko ter funkcionalno prepleta s Šempetrom v enotno poselitveno območje občine.

(2)Število prebivalcev še raste, kar je ugodno, čeprav se rast v zadnjih desetih letih umirja. Neugodna postaja nataliteta, umiril pa se je tudi priselitveni prirast. Starostna struktura tako že kaže na postopno staranje prebivalstva. Nezadovoljivo postaja tudi razmerje med mladimi, starimi in delovnim kontingentom, kar pomeni visok delež delovnega kontingenta in starega prebivalstva, malo pa mladih. Izobrazbena struktura prebivalstva je v povprečju zelo dobra. Indeks zaposlitvenih možnosti v občini pa je najboljši v regiji in med najboljšimi v državi.

(3)Na gospodarskem področju je občina izrabila status obmejne občine, saj delež zaposlitvenih možnosti v storitvenih dejavnostih, samostojnem podjetništvu in obrti presega republiška povprečja. Struktura delovnih mest je po dejavnosti ugodna, saj je že skoraj polovica delovnih mest v terciarnem in kvartarnem sektorju, ki zaradi višjega deleža znanja in tehnološke ter kapitalske intenzivnosti sodi med razvojno in zaposlitveno perspektivne sektorje. Tudi na področju proizvodnih dejavnosti se klasične industrijske cone spreminjajo v poslovne, kjer industrijske obrate izpodrivajo terciarne dejavnosti.

(4)Turizem in rekreacija v občini nista dovolj razvita, kljub širokemu zaledju goriške in novogoriške urbane populacije. V občini ni turističnih atrakcij. Na področju prostočasnih dejavnosti ima osrednjo vlogo Hitov športni center. Druga ponudba kot so turistične kmetije, pomembnejše turistične poti, razgledne točke, jahalni centri, športni turizem in podobno, je majhna. Občinska rekreacijska infrastruktura je pomanjkljiva. Prenočitvene kapacitete so izrazito šibke, v glavnem namenjene tranzitnim gostom. Prav tako je slabo razvito povezovanje turizma in rekreacije s sosednjimi občinami in regijami. Na območju naselja Vrtojba se je razvila dejavnost motokrosa, ki pa žal ni bila načrtovana in se mora iz lokacije umakniti. Druge vrste javne športno-rekreacijske infrastrukture so šele v nastajanju.

(5)Centralne dejavnosti naselja Šempeter presegajo nivo občinskega središča. Razmerja med stanovanjskimi in centralnimi dejavnostmi so zato v Šempetru bistveno drugačna kot pri drugih naseljih tega ranga, in sicer v korist površinam centralnih dejavnosti. Oskrbne dejavnosti so bolje razvite od storitvenih.

(6)Na področju družbenih dejavnosti izstopa zdravstvo z regijsko bolnišnico, ki ima na naselje močan dnevni migracijski vpliv. Sama mreža zdravstvenih dejavnosti je tudi na nivoju lokalne oskrbe ustrezna. Mreža vzgojnih in osnovnih izobraževalnih dejavnosti je dobro razvita. Zadovoljiv je tudi razvoj specifičnih programov srednješolskega izobraževanja, medtem ko programov višjih stopenj izobraževanja še ni. Javna športna infrastruktura se razvija predvsem v navezavi s šolskimi programi, zato se tudi nahaja neposredno na območjih šol in je ustrezna. Občina ima dobro obiskano trim stezo ter dobre nastavke za izgradnjo kvalitetne mreže kolesarskih in peš poti. Razen večjih zaokroženih stanovanjskih kompleksov kot so Podmark in Pod Lazami je večina stanovanjskih območij brez otroških igrišč. Občina premore številne kulturne dejavnosti, pokritost z javno infrastrukturo na tem področju pa je pomanjkljiva. Na področju socialnega varstva se socialni programi vzpostavljajo. Večji projekt je bil izgradnja socialnega centra v Vrtojbi.

(7)Stanovanja v občini so predvsem v Šempetru mlajšega izvora. Delež starih stanovanj je zanemarljiv. Nezasedenih stanovanj je okoli 14 %. Velikost stanovanj je večja od državnega povprečja, kjer prednjačijo trosobna stanovanja.

(8)Komunalna opremljenost zazidanih stavbnih zemljišč v Šempetru je ustrezna, manj ustrezna je v Vrtojbi, neopremljeni pa so predvsem večji kompleksi nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so namenjeni stanovanjski gradnji. Struktura stanovanj v občini glede na stopnjo urbanizacije obeh naselij ni ustrezna. Prevladujejo enostanovanjske in dvostanovanjske prostostoječe stavbe. Kompleksna stanovanjska gradnja v občini se ne izvaja, predvsem zaradi neučinkovitih ukrepov zemljiške politike. Gospodarska javna infrastruktura Prometna infrastruktura

(9)Občina leži ob mednarodnem prometnem vozlišču.

(10)Regionalna železniška povezava nacionalnega pomena poteka v smeri Sežana–Jesenice. Izrednega pomena je priključek na mednarodno železniško omrežje, ki se v Šempetru odcepi in priključuje na omrežje Gorice oziroma Italije.

(11)Skozi občino poteka cestna povezava čezmejnega pomena, hitra cesta Razdrto–Vrtojba, ki se priključuje na omrežje daljinskih evropskih cestnih povezav. Državni cestni povezavi regijskega pomena potekata proti Tolminu oziroma Soški dolini in Sežani oziroma Krasu. Pomembna prometnica je državna cesta proti Volčji Dragi oziroma Vipavski dolini.

(12)Notranja prometna mreža občinskih cest in križišč v obeh naseljih je ponekod pomanjkljiva, zaradi česar nastajajo ob prometnih konicah zastoji.

(13)Javne avtobusne prometne povezave v medmestnem prometu so vzpostavljene med Šempetrom, Vrtojbo, Novo Gorico in Solkanom. Železniški javni potniški promet je slabo razvit. V Šempetru primanjkuje javnih parkirnih mest.

(14)Manjši prometni terminal za kamionski promet je na območju nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda v Vrtojbi. Energetska infrastruktura

(15)Preko občine potekajo energetski infrastrukturni vodi: visokonapetostni energetski objekti DV 2x110 kV Gorica – Divača, katerega sistemi so DV 110 kV Gorica–Divača in DV 110 kV Gorica–Vrtojba–Sežana–Divača, razdelilna transformatorska postaja 110/20 kV Vrtojba in kablovod med RTP 110/20 kV Vrtojba in RTP 130/20 kV Sovodnje, magistralna plinovoda M3B državna meja–MMRP Šempeter in M3 MMRP Šempeter–NG–odcep Ljubljana ter plinovodi P311B, P312B, R31 in R31B.

(16)Na področju komunalne energetike je v naseljih Šempeter in Vrtojba v večji meri izvedeno javno plinovodno omrežje, ki se dograjuje. Daljinsko ogrevanje je izvedeno samo na območju večstanovanjske gradnje naselja Podmark. Telekomunikacijska infrastruktura

(17)Telekomunikacijsko infrastrukturo v občini tvorijo omrežje fiksne telefonije, magistralni telekomunikacijski vod Ljubljana–Nova Gorica in glavni telekomunikacijski vod Nova Gorica–Šempeter - Vrtojba–Miren z odcepom TC MMP Vrtojba.

(18)KTV omrežje v naselju je zgrajeno v obeh naseljih. Obstoječe KTV omrežje v občini je preko TC Šempeter povezano s TC Nova Gorica z optičnim kablom.

(19)Pokritost z UMTS signalom, ki jo zagotavljajo tri obstoječe bazne postaje, je sprejemljiva. Izboljšati bi jo bilo treba predvsem na območjih poslovnih con. Okoljska infrastruktura

(20)Oskrba z vodo je zagotovljena z vodovodnim omrežjem, ki se napaja iz črpališča Mrzlek v Solkanu. Obstoječe omrežje je na določenih odsekih dotrajano in potrebno rekonstrukcije. Z izgradnjo čistilne naprave v Vrtojbi so se ob izgradnji nove kanalizacije rekonstruirali tudi odseki vodovoda.

(21)Vodovod je mogoče v primeru sile priključiti tudi na vodovod, ki se napaja iz vodarne Hubelj.

(22)Za potrebe odvajanja odpadne in padavinske vode je zgrajeno kanalizacijsko omrežje, ki zajema celotno ureditveno območje naselij Šempeter in Vrtojba, razen Bazare, za katero se načrtuje izgradnja v naslednjih petih letih. Kanalizacija je zgrajena delno v mešanem delno pa v ločenem kanalizacijskem sistemu in gravitira proti lokaciji čistilne naprave v Vrtojbi. ČN je bila zgrajena 2015 in od leta 2016 obratuje. Nerešeno je ustrezno odvajanje zadrževanje ekstremnih padavinskih voda. Strugo Vrtojbice bi bilo potrebno razširiti in ustrezno urediti.

(23)Vrtojbensko-mirenska podtalnica kot strateška zaloga pitne vode je z urejeno kanalizacijo do določene mere varovana. Kvaliteta voda v vodotokih je pretežno ustrezna, ob nizkih vodostajih pa se še pojavljajo težave zaradi manjših nedovoljenih izpustov iz neustrezno urejene kanalizacije in nepravilnega delovanja kanalizacijskega sistema, kar je potrebno urediti.

(24)Ravnanje z odpadki je urejeno. Na območju občine je organizirano ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ki se jih od

2. 2021 odvaža na zbirni center na kamionskem parkirišču v Vrtojbi. Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov bo od
4. 2021 urejen na kamionskem parkirišču v Vrtojbi. Po potrebi je možno zbirni center urediti (tudi za potrebe več sosednjih občin) na območju čistilne naprave v Vrtojbi, oziroma v poslovni coni Brežina. Krajina

(25)Območje občine zajema dve geografski enoti, Goriško ravan in Vipavsko dolino. Goriško ravan znotraj občine delimo na Šempetrsko-mirensko ravan ali polje (v nadaljevanju Šempetrsko-vrtojbensko polje) in Vrtojbensko-biljenske griče. Šempetrsko-vrtojbensko polje, ki je delno intenzivna kmetijska delno pa urbanizirana krajina, je v ekološkem pogledu zelo osiromašen prostor. Majhni gozdni otoki, pasovi živic ob vodotokih in posamezna drevesa imajo zato izjemno ekološko vrednost. Simbolna vrednost prostorskih prvin je manj pomembna. Vrtojbensko-biljenski griči so izrazito obdelana kmetijska vinogradniška krajina s posameznimi kmetijami na slemenih. Tudi ta prostor je v ekološkem pogledu osiromašen, njegova doživljajska vrednost pa je velika. Območje se odlikuje po izjemno slikoviti krajini z ohranjenimi elementi tradicionalne kulturne krajine. Gričevje zaradi neposredne bližine naselja predstavlja privlačno točko rekreacije. Geografsko enoto Vipavska dolina sestavljajo Markov hrib, Bukovnik in Lamovšček. Vsi trije so gričevnati gozdni grebeni v zaledju urbanega dela in so izrednega pomena za rekreacijo lokalnega prebivalstva. Ekološko pomembno območje je mokriščni svet ob potoku Kotiček in njegovih pritokih v Bukovniku.

(26)Vodni sistem občinskega prostora tvorijo Vrtojbica, vodotoki iz Vrtojbensko-biljenskih gričev in Lamovšček s pritoki. Problemi Vrtojbice s pritoki so poplavna ogroženost nekaterih delov naselij in odprtega prostora, slaba kakovost vode, izguba funkcionalnih površin za zadrževanje visokih voda zaradi trde regulacije struge med urbanizirane površine, osiromašenje vodnih in obvodnih habitatov in posledično zmanjšana samočistilna sposobnost.

(27)Od dejavnosti, vezanih na naravne vire, se pojavlja predvsem kmetijstvo, v majhni meri gozdarstvo, rudarstvo pa kljub potencialu surovin ni več prisotno.

(28)Večino vseh kmetijskih zemljišč v občini predstavlja območje kmetijskih zemljišč Šempetrsko-vrtojbenskega polja z visokim pridelovalnim potencialom in urejenim namakalnim sistemom, ki je primerno za integrirano pridelavo vrtnin in sadjarstva ter vinogradniški kompleks Vrtojbensko-biljenskih gričev.

(29)Gozdovi v občinskem prostoru imajo zaradi obsežnejšega urbanega prostora prvenstveno okoljsko in socialno funkcijo, v manjši meri pa tudi lesno gospodarsko in varovalno funkcijo (Markov hrib).

(30)Na področju rudarstva v občini danes ni dejavnosti. Opuščeno je izkoriščanje gramoza za potrebe gradbeništva. Območja nelegalnih kopov predstavljajo večjo degradacijo prostora. Lapornata glina se v občini ne izkorišča, čeprav so ugotovljene obširne zaloge surovine na območju najboljših kmetijskih zemljišč na Vrtojbensko-biljenskih gričih in na območju gozdnih zemljišč Bukovnika.

(31)Območja gozdov delno prekrivata EPO spodnja Vipavska dolina in območje Nature 2000 Dolina Vipave.

(32)Objekti in območja kulturne dediščine so dobro ohranjeni. K temu pripomore tudi ustrezna raba objektov. Drugačna raba od prvotne je mogoča po ustrezni prenovi objektov. Tako je danes v Corroninijevem dvorcu umeščena upravna dejavnost, v Stražni stolp pa kulturna. Manj ustrezna je raba vile Mafejišče. Vrsta dediščine, ki je zaradi rabe ogrožena, je arheološka dediščina na območjih varovanih kmetijskih zemljišč. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

(33)Plazljivost terena predstavlja eno od pomembnejših možnih povzročiteljev naravnih nesreč v občini. Plazljiva območja Podmarka so nevarna območja na robu obstoječe poselitve z neurejeno odvodnjo.

(34)Varnost pred poplavnimi vodami (najmanj 100 letne povratne dobe) ni zagotovljena na posameznih delih naselij Šempeter in Vrtojba. Vrtojbica s pritoki je možen povzročitelj poplav.

(35)Požarna varnost na nivoju naselij se postopno izboljšuje z dograjevanjem oziroma rekonstrukcijo vodovodnega omrežja, z zagotavljanjem požarne vode in z načrtovanimi ločilnimi zelenimi površinami med posameznimi poselitvenimi območji.

(36)Toča in burja sta nevarni zlasti sadovnjakom in vinogradom, v ekstremnejših oblikah pa ogrožata tudi nekatere starejše oziroma slabo grajene objekte. Posledice suše, ki ogroža kmetijsko dejavnost, se zmanjšuje z obstoječimi namakalnimi sistemi. V občini ni vododeficitarnih območij.

(37)V primeru vojne predstavlja problem pomanjkanje zaklonišč. 6. člen (težnje in možnosti prostorskega razvoja)

(1)Širše gravitacijsko zaledje mesta Šempeter šteje okoli 20.000 prebivalcev, kar daje velike razvojne možnosti in potenciale temu središču, tako na področju zaposlitve, oskrbe in bivanja.

(2)Z razvojem in širitvijo naselij Šempeter in Vrtojba se nakazuje postopno fizično spajanje naselij v enotno poselitveno območje, ki ga je možno obravnavati kot urbano celoto z usklajeno razporeditvijo dejavnosti in dostopnosti v širšem prostoru.

(3)Primanjkljaj rasti prebivalstva zaradi slabšanja starostne strukture prebivalstva in s tem zniževanja natalitete je možno deloma nadomeščati s priseljevanjem iz drugih območij regije in tujine, saj je občina zaradi zaposlitvenih možnosti, mile klime, ugodne geografske in ugodne prometne lege naselij privlačna v širšem urbanem prostoru Nove Gorice in Gorice. Kot ukrep proti upadanju rasti prebivalstva je treba povečati ponudbo komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo.

(4)Pomembna naravna omejitev za morebitne večje širitve naselij Šempeter in Vrtojba izhaja predvsem iz obdajajočih najboljših kmetijskih zemljišč. Občina je sorazmerno gosto poseljena, možnosti zgostitve so majhne. Pretirano širjenje urbanizacije iz vidika trajnostnega razvoja ni priporočljivo. Preobsežno priseljevanje, ki ne bi bilo vezano na zaposlitvene možnosti v občini, lahko povzroči dodatne ekološko-bivanjske težave (neracionalno rabo energije, prometne težave, povezane s hrupom, izpušnimi plini, prometnimi zamaški, nesreče). Večje priselitve lahko povzročijo tudi nevarnost prekomerne zgostitve območij, kar lahko poslabša kvaliteto bivanja.

(5)Ciljna projekcija delovnih mest izhaja iz skladne rasti delovnih mest z rastjo prebivalstva po kateri bi potrebovali do konca leta 2020 v Šempetru in Vrtojbi približno 1200 novih delovnih mest (v Šempetru 1000 in v Vrtojbi 200).

(6)Zaradi privlačne lege naselij Šempeter in Vrtojba v odnosu do mednarodnega in regionalnega prometnega omrežja kot tudi urbanega omrežja nacionalnih mest Gorice in Nove Gorice ter sproščenih gospodarskih tokov v Evropski uniji, se razvojno kažejo strukturne spremembe obstoječih dejavnosti. Pričakujemo nadaljnje večanje terciarnih in kvartarnih dejavnosti, ki bodo zahtevale prestrukturiranje, delno prenovo in zapolnitev obstoječih industrijskih con v Šempetru in Vrtojbi.

(7)Načrtovanje stanovanjske gradnje izhajala iz ciljne projekcije rasti prebivalstva, po kateri je treba zagotoviti za naselje Šempeter vsaj 520, za Vrtojbo pa najmanj 200 novih stanovanj do leta 2020.

(8)Na področju stanovanjske gradnje je treba kljub prevladujočemu interesu po enodružinski stanovanjski gradnji zaradi racionalne rabe stavbnih zemljišč stremeti h gradnji večstanovanjskih stavb.

(9)Na področju prenov pričakujemo le posamične delne prenove v starejši grajeni strukturi obeh naselij, predvsem pa v njunih jedrih.

(10)Na področju prometne infrastrukture pričakujemo posodobitev prometnega terminala v Vrtojbi, posodobitev železniškega omrežja, izboljšanje cestnega omrežja naselij Šempeter in Vrtojba (predvsem notranjo dostopnost med mestnimi deli, ki jih ločuje železnica, avtocesta in obvoznica), manjše prekategorizacije državnih cest, ureditev ustreznih priključkov zaokroženih območij stavbnih zemljišč naselij Šempeter in Vrtojba na cestno omrežje, ureditev javnih parkirišč, kolesarskih in povezovalnih pešpoti in sklenitev prometnega sistema občine na meji z Gorico. Razvoj javnega potniškega prometa je zaradi dviga kvalitete bivanja in racionalne rabe energije nujen in je potreben na nivoju vključevanja celotne urbane poselitve na obeh straneh meje. Javni potniški promet vključuje uporabo različnih prometnih sredstev (avtobusi, primestna železnica).

(11)Na področju komunalne energetike pričakujemo nadaljnjo širitev javnega plinovodnega omrežja, razvoj daljinskega ogrevanja pa samo pri večstanovanjski gradnji gostejše pozidave.

(12)Na področju okoljskih dejavnosti je možno izboljšati stanje voda s pospeševanjem priključevanja prebivalcev na javno kanalizacijo (predvsem v Vrtojbi) in z izgradnjo čistilne naprave. Izboljšanje kvalitete voda, predvsem Vrtojbice, lahko močno vpliva na dobro stanje Vrtojbensko-mirenske podtalnice kot strateške zaloge pitne vode v občini. Zaščititi jo je treba z odlokom.

(13)Iz vidika kulturne krajine je smotrno varovanje naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti. Pričakujemo povečanje dostopnosti in povezanosti med območji, zanimivimi za rekreacijo in izlete, tako Vrtojbensko-biljenskih gričev, Markovega hriba, Bukovnika kot tudi območja porečja vodotoka Lamovščka. Smotrno je zavarovati Vrtojbensko-biljenske griče vsaj kot kulturno krajino lokalnega pomena, ohraniti tradicionalne značilnosti kulturne krajine Šempetrsko-vrtojbenskega polja ter sonaravno urediti vodotoke.

(14)Na področju kmetijstva je smiseln razvoj okolju prijaznejšega kmetijstva predvsem z namenom, da se obstoječe intenzivno kmetijstvo prilagodi varovanju podtalnice. Perspektivna sta vrtnarska pridelava na Šempetrsko-vrtojbenskem polju (rastlinjaki) in vinogradništvo na Vrtojbensko-biljenskih gričih. Za ohranjanje kmetij in zadostnega deleža kmečkega prebivalstva je potreben razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Spremembe rabe gozdnih površin ne predvidevamo, razen na območjih, kjer se bodo ponovno reaktivirala kmetijska zemljišča v zaraščanju.

(15)Na področju gozdarstva je treba razviti predvsem okoljsko in socialno funkcijo sklenjenih gozdnih kompleksov Markovega hriba, Bukovnika in Lemovega. Območje izjemno poudarjenih okoljskih funkcij so gozdne površine v kmetijski krajini.

(16)Z vodnogospodarskimi ureditvami kot so izgradnja suhih zadrževalnikov, novih odtočnih kanalov ter drugih protipoplavnih ukrepov, je možno izboljšati in urediti odtočne razmere na vodotokih in odpraviti poplavnost naselij Šempeter in Vrtojba.

(17)Gradnjo objektov zunaj območja naselij se pričakuje samo za maloštevilne turistične in športno rekreacijske objekte in poti.

1. člen (razvojne potrebe države in regije ter povezovanje s sosednjimi občinami) Občina Šempeter - Vrtojba tvori skupaj z Mestno občino Nova Gorica regijski center, ki je zaradi lege na državni meji tudi središče nacionalnega pomena. Zaradi enotnega urbanega tkiva z italijanskim mestom Gorica morata obe slovenski mesti razvijati svoje funkcije tako, da bosta v prostorskem razvoju območja konkurenčni in enakopravni partnerici. Zato je treba na državnem nivoju krepiti razvoj policentričnega urbanega sistema Slovenije tako, da se omogoča razvoj inovativnih regionalnih struktur (kot na primer EZTS) in spodbuja regionalne ekonomije (kot na primer tehnološki parki in podjetniški inkubatorji). Območje občine je zaradi pokritosti s koridorji državne infrastrukture za razvojne potrebe države velikega pomena. Za hitro cesto H4 (Razdrto–Šempeter), ki povezuje območje regije z državnim centrom, hkrati pa ga navezuje na evropsko prometno omrežje, je načrtovana nadgradnja v avtocesto, s čimer bo kategorija prometnice postala enaka kategoriji italijanske prometnice, na katero se navezuje. Potek takšne infrastrukture v prostoru kot je avtocesta omogoča tudi umestitev drugih velikih infrastrukturnih koridorjev, navezujočih se na evropska omrežja. Tako je ob obstoječi trasi magistralnega plinovoda z DLN načrtovana nova, dodatna trasa meddržavnega plinovoda. V koridor hitre ceste pa se umeščajo tudi elektrovodi državnega pomena. Danes neizkoriščen potencial železniške infrastrukture, ki se v Občini Šempeter - Vrtojba navezuje na italijansko železniško omrežje, predstavlja navezavo na načrtovani V. koridor in je kot tak izrednega državnega in regijskega pomena. Regijska razvojna priložnost je razvoj logistično transportnega terminala na območju mejnega prehoda Vrtojba, kjer se križajo cestni, železniški in drugi infrastrukturni koridorji. Umestitev regijske bolnišnice daje Šempetru eno od vlog, zaradi katere je enakovreden partner Novi Gorici pri oblikovanju regijskega središča Goriške. Pomemben delež delovnih mest v občini je vezan prav na splošno bolnišnico v Šempetru. Občina Šempeter - Vrtojba je zaposlitveno središče regijskega pomena. Ob delavnih mestih v terciarnem in kvartarnem sektorju, ki so pogojena s prisotnostjo bolnišnice, premore občina tudi obsežno cono za gospodarske dejavnosti, kamor je umeščen tudi regijski tehnološki park. Večje medobčinsko sodelovanje bi bilo smotrno na nekaterih področjih družbenih dejavnosti, kot na primer izgradnja mreže regionalnih oskrbnih centrov. Prav zaradi vloge naselij Šempetra in Vrtojbe kot regijskih zaposlitvenih središč in prometnih vozlišč, je vpliv prometa na okolje obremenilen. Razvoj integriranega javnega potniškega prometa znotraj somestja z Novo Gorico in Gorico ter razvoj primestnih javnih potniških linij je za kvaliteto bivanja v občini takšnega pomena, da področje umešča med pomembnejše medobčinske projekte. Medobčinskega pomena je izgradnja čistilne naprave v Vrtojbi, na katero se bosta delno priključevali tudi občini Nova Gorica in Miren - Kostanjevica. Občinski nivo načrtovanja presegajo tudi vsebine varstva voda, predvsem zaščita Mirensko-vrtojbenske podtalnice ter področje varovanja pred škodljivim delovanjem voda, predvsem varstvo pred poplavami Vrtojbice. Prostorske razvojne potrebe na območju Občine Šempeter - Vrtojba, ki presegajo lokalni nivo, lahko strnemo na treh nivojih v naslednja področja: Razvojne potrebe države – stimulacija razvoja središča regionalnega in nacionalnega pomena, – omogočanje standardiziranega in kvalitetnega delovanja splošne bolnišnice, – nadgradnja hitre ceste H4 v avtocesto, – gradnja magistralnega plinovoda, – gradnja kabliranega elektrovoda proti Sovodnjam, – navezava na V. koridor. Razvojne potrebe regije – ohranjanje in nadgradnja storitev splošne bolnišnice, – razvoj logistično transportnega terminala na mejnem prehodu Vrtojba, – revitalizacija in prestrukturiranje gospodarskih con, – dograditev omrežja družbenih dejavnosti, – navezava na V. koridor, – izvedba protipoplavnih ukrepov povodja Vipave in Soče. Medobčinske razvojne potrebe – razviti javni potniški promet na nivoju vključevanja urbane poselitve na obeh straneh meje z uporabo različnih prometnih sredstev (avtobusi, primestna železnica), – izgradnja centralne čistilne naprave, – zaščita Vrtojbensko-mirenske podtalnice, – izvedba protipoplavnih ukrepov na Vrtojbici.
2. člen (cilji prostorskega razvoja občine)

(1)Cilji prostorskega razvoja Občine Šempeter - Vrtojba so opredeljeni z namenom zagotavljanja dobrih pogojev za bivanje ter gospodarski razvoj, ob hkratni skrbi za ohranjanje kvalitet okolja ter racionalne rabe prostora in njegove urejenosti. Upoštevajo načela trajnostnega prostorskega razvoja nacionalne zakonodaje in načela trajnostnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil, razvojne usmeritve nosilcev urejanja prostora, rezultate analiz stanja in teženj prostorskega razvoja občine ter druge strokovne podlage.

(2)Uveljavljanje trajnostnega prostorskega razvoja občine: S prostorskim načrtovanjem je treba doseči usklajenost sektorskih strategij razvoja ter doseči gospodarsko učinkovitost in socialno povezanost v naravnem in bivalnem okolju. Zagotoviti je treba smotrno rabo in zaščito neobnovljivih naravnih virov, ohranjati je treba biotsko raznovrstnost in zagotavljati ekološko ravnovesje v prostoru. Uveljavljanje načel trajnostnega razvoja v grajenem okolju v današnjem času pomeni prizadevanje za kakovostno življenjsko okolje v odzivu na podnebne spremembe in druge izzive sodobnega časa, ki vključuje celostno obravnavo mest in drugih naselij v povezavi z odprtim prostorom. Posegi v prostor, posebej graditev, so zaradi svoje dolgotrajnosti in vpliva na podobo našega okolja neposredno zavezani k trajnostnemu razvoju. Za uveljavljanje načel trajnostnega prostorskega razvoja občine je treba: – z zmerno rastjo prebivalstva v občini in omejevanjem pretirane urbanizacije doseči še dopustno obremenitev prostora, – z zmernim zgoščanjem, prenovami in sanacijo izboljševati izkoriščenost in kvaliteto obstoječega stavbnega fonda ter zagotoviti racionalno rabo prostora, ki ima prednost pred širitvijo naselij, – spodbujati sodelovanje med naselji pri soočanju s skupnimi razvojnimi izzivi, – zagotoviti povezanost urbanih naselij in njihovih zaledij z učinkovitejšo mobilnostjo, podprto z javnim potniškim prometom.

(3)Spodbujanje uravnoteženega prostorskega razvoja naselij V širšem urbanem zaledju je treba skupaj s sosednjimi občinami razviti policentrično omrežje naselij in zagotoviti skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi. Zato pričakujemo usklajeno načrtovanje prostorskih sistemov med sosednjimi občinami in Goriško pokrajino v Italiji. Pri tem je pomembna delitev regionalnih funkcij med občinskimi centri, usklajeno načrtovanje delovnih mest in gospodarskih con, zboljšanje prometnih povezav in javnega potniškega prometa med centri v regiji ter vzpostavitev regionalnih povezav okoljskih dejavnosti. Vodila za razreševanje obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov ter za doseganje večje stopnje uravnoteženosti prostorskega razvoja naselij so: – zagotavljanje skladnega razvoja mest Šempeter, Nove Gorice in Gorice in njihova povezava v enovito urbano obmejno območje z medsebojno funkcijsko in prometno povezanostjo, – zagotavljanje nadaljnjega razvoja mesta Šempeter kot občinskega upravnega središča in naselja Vrtojba kot pomembnejšega lokalnega središča z dopolnjevanjem funkcij med naseljema in združevanjem v enotno urbano območje občine, – krepitev prednostnih dejavnosti, ki jih ima Šempeter v obmejnem urbanem območju (prometne, oskrbne, turistične in gospodarske), – zagotoviti uravnotežen razvoj stanovanjskih, oskrbnih, proizvodnih in storitvenih zmogljivosti v naseljih.

(4)Zagotavljanje kvalitetnega razvoja naselij in varstvo okolja V naseljih je treba dvigniti kakovost bivanja, prepoznati in nadgraditi identiteto grajenega okolja, začeti s prenovo stanovanj in razvrednotenih območij, izboljšati dostopnost, urediti odprte javne površine, zelene in rekreacijske površine, celovito izboljšati stanje okolja in varnost, tako da se: – zagotavlja kakovostno in privlačno bivalno okolje, ki je socialno pravično, vitalno in zdravo, z ustrezno in smotrno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito in dostopno mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti in javne infrastrukture ter zanesljivimi in trajnostnimi sistemi oskrbe z energijo; – zagotavlja kvalitetno oblikovane in varne javne prostore, ki omogočajo socialno komunikacijo in povezave med ljudmi in z okoljem ter nudijo ugodje, – izvaja kvaliteto bivalnega okolja s prenovo in oživljanjem naselij (tako naselja Šempeter kot naselja Vrtojba) oziroma njihovih središč z vključevanjem kulturne dediščine in naravnih vrednot, – izoblikuje prostorske mehanizme zaustavljanja trendov nekakovostne urbanizacije in s tem degradacije naselbinske identitete, – izboljša strukturo stanovanjske gradnje z zadostno količino in raznovrstno tipologijo stanovanj ter stanovanjskih objektov. Pri tem je treba uvajati lokalno tipologijo stanovanjske gradnje z zavarovanjem posebnih okoljskih vrednot v okviru naselij, – z umeščanjem v prostor in kvaliteto gradnje omogoča varno počutje in zaščito pred zunanjimi dejavniki, ki lahko ogrožajo človeka in njegove materialne dobrine, kot so poplave, požari, potresi, neurja in podobno, – z uvajanjem proizvodnih programov z večjo udeležbo znanja in inovativne sposobnosti ter manjšo porabo energije ob upoštevanju varovanja okolja in smotrne rabe prostora, – dopolnjuje naselja z boljšo opremljenostjo raznovrstnih dejavnosti (npr. s kulturnimi, socialnimi, rekreacijskimi projekti), – izboljša turistično ponudbo v naseljih, – zmanjšuje rabo energije v stavbah in v prometu.

(5)Zagotavljanje učinkovite gospodarske javne infrastrukture Z ustrezno energetsko ter komunalno opremljenostjo naselij je možno doseči rast komunalnega in bivalnega standarda in s tem posredno dvigniti kvaliteto življenja v naseljih. Zato je treba: – zagotoviti ustrezno čiščenje odpadnih voda na celotnem urbanem območju, – doseči trajnostno energetsko oskrbo, predvsem pa smotrno rabo energije v naseljih iz obnovljivih virov, – izboljšati medobčinsko povezanost infrastrukturnih sistemov nasploh na področju energetike, telekomunikacij in prometa, – izvajati načrtno pripravo stavbnih zemljišč za gradnjo, – pri načrtovanju novih in prenovi obstoječih energetskih objektov in naprav izkazati pozitivni vpliv na urbani razvoj, na okoljevarstveno in na družbeno sprejemljivost, – spodbujanje energetske sanacije prvenstveno javnih pa tudi ostalih stavb ter varčno gradnjo vseh novih stavb, – pospešiti razvoj sodobnih tehnologij za prenos informacij, ki nadomeščajo prevoz, – zmanjševati negativne vplive prometa in prometnega omrežja na okolje in zagotoviti varnost v naseljih, – z ustrezno strukturo prometnega omrežja omogočiti uravnotežen prostorski razvoj in izboljšati kvaliteto javnega potniškega prometa. Pri načrtovanju cestnega omrežja je treba upoštevati smotrno rabo prostora in v največji meri uporabiti obstoječe infrastrukturne koridorje.

(6)Razvijati uravnoteženo krajino Ohranjanje prepoznavnosti občinskega prostora, uravnoteženost krajine in grajenih struktur se zagotavlja s premišljenim zaokroževanjem naselij in ustreznim umeščanjem novih ureditev in objektov v krajino, ohranjanjem primarne rabe prostora in prvin prepoznavnih krajinskih enot v občini. Zato je treba: – zagotoviti pluralnost različne rabe prostora, tako podeželskega kot urbanega, v skladu s prostorskimi možnostmi in s krajinsko tipiko, – zagotoviti ustrezno oblikovanje naselij in krajine, – preprečiti širitev razpršene gradnje v odprtem prostoru, – zagotoviti razvoj turističnih in rekreacijsko-izletniških potencialov na območju občine in vzpostaviti sistem dobre javne dostopnosti do teh območij, – zagotoviti smotrno rabo in zaščito neobnovljivih naravnih virov in ekološko ravnovesje, – varovati vodne vire in kakovosti voda ter sonaravno urejati in oblikovati vodotoke, – pri načrtovanju razvoja krajine upoštevati varstvo naravnih vrednot in ohranitev biotske raznovrstnosti, – ohranjati naravne ekosisteme in habitate z namenom zmanjševanja ogroženosti živalskih in rastlinskih vrst, – sistemsko rešiti nevarnost pred poplavami in plazovitostjo v občini, – na področju kmetijstva v občini razvijati zelenjadarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo, ohraniti vinogradništvo in razvijati dopolnilne dejavnosti. Vzporedno je treba pospeševati kmetijske dejavnosti, ki bodo v skladu z naravnim ekosistemom, – na področju gozdarstva razviti predvsem okoljsko in socialno funkcijo gozdov. Pomembno je ohranjanje naravnega okolja in biotske pestrosti oziroma celotnega ekološkega ravnotežja v krajini s primerno ohranitvijo in prostorskim razporedom gozdov v vseh krajinskih tipih ter ohranjanjem in oblikovanjem gozdnih robov, skupin in posameznih dreves, omejkov in obvodnega rastja. II.2. Zasnove prostorskega razvoja občine II.2.1. Zasnova prostorskega razvoja Zasnova prostorskega razvoja je prikazana na karti 1. 9. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in drugih dejavnosti)

(1)Na podlagi demografskih projekcij razvoja pričakujemo, da bosta naselji Šempeter in Vrtojba do konca leta 2020 dosegli okoli 7600 prebivalcev in 5700 delovnih mest.

(2)Nadaljnji razvoj poselitve v občini v obravnavanem časovnem okviru bo smiselno prilagojen obstoječi urbani strukturi obeh naselij Šempeter in Vrtojba z manjšim zgoščanjem in manjšimi širitvami stavbnih zemljišč. Na ta način bodo kmetijska, zlasti ravninska njivska zemljišča in naravno okolje v največji meri zaščitena.

(3)V Šempetru kot zaposlitvenem središču bo treba za načrtovani razvoj razporediti predvsem stavbna zemljišča za centralne funkcije, poslovne in gospodarske dejavnosti in za stanovanjsko gradnjo večjih gostot. Nujno je prostorsko-funkcionalno, oblikovno in komunalno povezati obstoječe območje centralnih dejavnosti naselja s širitvijo oziroma zaokrožitvijo mestnega središča. Prostostoječa stanovanjska gradnja bo usmerjena v severna pobočja naselja. Površine za proizvodno, obrtno dejavnost, poslovne in turistično-rekreativne dejavnosti v Šempetru bodo prvenstveno pridobljene z zgoščevanjem ekstenzivno izkoriščenih obstoječih industrijskih in drugih območij ali s prenovo degradiranih stavbnih zemljišč ter z novimi širitvami v kasnejših obdobjih.

(4)V Vrtojbi se bo prednostno razvijala stanovanjska enodružinska gradnja kot zapolnitev ali zaokrožitev stavbnih zemljišč naselja vključno z dograditvijo manjkajočih centralnih dejavnosti. Poslovne, tehnološko razvite, turistične, trgovske, logistične in obrtne dejavnosti v Vrtojbi bodo razporejene predvsem na že načrtovane neizkoriščene površine mednarodnega mejnega prehoda, deloma pa na degradirane površine opuščene gramoznice v Vrtojbi.

(5)Posamične obstoječe razpršene gradnje v občini so maloštevilne in ne zahtevajo posebnih sanacijskih ukrepov. Manjše območje razpršene gradnje se nahaja na Bazari.

(6)Pri razmeščanju dejavnosti med Šempetrom in Vrtojbo je treba težiti k povezovanju obeh naselij v funkcionalno celoto, hkrati pa ohranjati razlike med naseljema, ki izhajajo iz njune nekdanje funkcije (Šempeter kot urbano naselje in Vrtojba kot agrarno-urbano naselje). Centralne dejavnosti bodo navzoče v vsem urbanem prostoru naselij Šempeter in Vrtojba, zgoščene pa v mestnem središču naselja Šempeter in v posameznih centrih mestnih četrti. Proizvodne, oskrbne in storitvene dejavnosti med Šempetrom in Vrtojbo se bodo povečevale in funkcionalno in prostorsko povezovale obe naselji v enotno urbano območje. 10. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijo pomembnejših naselij)

(1)V okviru skladnega policentričnega razvoja Goriške statistične regije se naselje Šempeter neposredno povezuje z Novo Gorico, kot središčem nacionalnega pomena, Mirnom in Renčami, ki sta občinski središči in Gorico, ki je center Goriške pokrajine v Italiji. Šempeter je, zaradi neposrednih prometnih povezav in delovnih mest, povezan tudi z Ajdovščino, ki je središče regionalnega pomena.

(2)Mesto Šempeter je središče medobčinskega pomena. Kot občinsko upravno središče, prometno vozlišče in pomembnejše medobčinsko zaposlitveno središče bo zaradi dosežene stopnje centralnosti in razvojnih možnosti še naprej krepilo regionalne funkcije v somestju skupaj z nacionalnim središčem Novo Gorico in enakovredno sodelovalo z Gorico v razvoju skupne obmejne urbane poselitve.

(3)V okviru policentričnega urbanega razvoja naselij v občini bo naselje Vrtojba, kot pomembnejše lokalno središče z večjim številom delovnih mest, razvijalo nova delovna mesta tudi v agrarnem sektorju. Centralne dejavnosti se bodo v manjšem obsegu razvijale, deloma pa se bodo navezovale na Šempeter. 10. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)Občina Šempeter - Vrtojba je pomembno prometno vozlišče. Tu hitra cesta Podnanos–Vrtojba (H4) prečka državno mejo in se navezuje na mednarodno mrežo avtocest. Ta prometnica predstavlja povezavo Goriške z državnim središčem Ljubljano na eni ter s Furlanijo Julijsko krajino na drugi strani. Pomemben je še potek regijske cestne povezave Primorke, ki povezuje Goriško s Posočjem ter dalje z Avstrijo in v drugi smeri s Krasom ter v nadaljevanju z Italijo. Le-ta danes poteka skozi Šempeter in kot Vrtojbenska obvoznica proti Mirnu. Prav tako se v Občini Šempeter - Vrtojba železniško omrežje, ki sicer povezuje Goriško z Jesenicami in Sežano, odcepi proti Gorici in predstavlja možno navezavo na V. koridor.

(2)Šempeter in Vrtojba ostajata pomembnejše prometno vozlišče, ki se bo nadalje razvijalo in dopolnjevalo z novimi dejavnostmi na področju prometa. Ponovno bo vzpostavljena železniška povezava z Gorico. Na področju obstoječih cestnih povezav v občini bo dan poudarek vzdrževanju in rekonstrukciji obstoječega omrežja cest in dograditvi posameznih odsekov. Zgrajena bo obvoznica mimo Bazare.

(3)Pomembno prometno povezovanje je področje razvoja javnega potniškega prometa. V obmejni urbani poselitvi temelji na izboljšanju pogostosti prometa in širitvi avtobusnih potniških linij, kot tudi uvajanju primestne železnice in ustreznem lociranju železniških primestnih postajališč in parkirišč med Novo Gorico, Gorico, Šempetrom in naselji sosednjih občin.

(4)Dogradil se bo sistem turističnih in rekreativnih poti, predvsem daljinskih kolesarskih poti (proti Krasu in Vipavski dolini). 11. člen (druga za občino pomembna območja)

(1)Na najboljših kmetijskih zemljiščih Šempetrsko-vrtojbenskega polja, ki imajo urejen namakalni sistem, se bo pospešeno razvijala kmetijska obdelava (pridelava vrtnin, vrtnarstvo in sadjarstvo) z možnostjo intenziviranja na zaokroženih območjih rastlinjakov in sadovnjakov. Na območju Vrtojbensko-biljenskih gričev se ohranja obstoječe komplekse trajnih vinogradniških nasadov, vključno z možnostjo uvajanja turističnih programov, ki pripomorejo k ohranjanju vinogradništva.

(2)V gozdovih je treba razvijati predvsem njihovo okoljsko in socialno funkcijo, ki naj služi potrebam prebivalstva z obsežnega urbanega prostora občine. Krčitve gozdov v vinogradniške površine se ne spodbuja. Pomembno je ohranjanje naravnega okolja in biotske pestrosti oziroma celotnega ekološkega ravnotežja v krajini s primerno ohranitvijo in prostorskim razporedom gozdov.

(3)Na območju vodnega zemljišča Vrtojbice je treba z renaturacijo sanirati degradirana območja vodotoka in obvodnega pasu.

(4)Območja prepoznavnih kakovosti naravnih in kulturnih značilnosti v krajini, kot so Vrtojbensko-biljenski griči, Markov hrib, Sv. Ot in stražni stolp ob meji, se vključijo v sistem turističnih, rekreacijskih in športnih poti.

1. člen (urbana središča, za katera bo treba izdelati urbanistični načrt) Na območju občine je izdelan urbanistični načrt za obe naselji, Šempeter in Vrtojba. Naselji sta obravnavani v enotnem urbanističnem načrtu. II.2.
2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana na kartah: karta 2.1 – Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometno omrežje, karta 2.2 – Zasnova gospodarske javne infrastrukture – komunikacijska in energetska infrastruktura, karta 2.3 – Zasnova gospodarske javne infrastrukture – okoljska infrastruktura.
3. člen (prometna infrastruktura)

(1)Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem.

(2)Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na okolje, ohranja naravne in kulturne kakovosti ter varuje naravne vire. Cestna infrastruktura

(3)Na področju razvoja prometne infrastrukture je predvidena: – izgradnja dodatnega prometnega pasu ob hitri cesti (H4) obojestransko z namenom vzpostavitve avtoceste, – izgradnja štirih krožišč na državnih cestah (na Bazari, dve na vstopih v cono MMP Vrtojba, na Vrtojbenski cesti), – izgradnja obvoznice Bazara, ki bo prevzela vlogo današnje regijske ceste Šempeter–Dornberk (R1–204) na območju Občine Šempeter - Vrtojba. S tem bo zgrajena vsa predvidena državna cestna infrastruktura znotraj občine in posledično razbremenjeno območje predvidene poselitve na Bazari, – izgradnja lokalnih cest: priključek bolnišnice na obvoznico Šempeter, ki obsega razširitev podvoza pod železnico in se navezuje na Ulico Prekomorskih brigad, pobočne povezave Podmarka od Lade do Bazare, vzpostavitev javne prometne povezave Žnidaršičeve ulice mimo stavbe Goriške do železniške postaje s krožiščem na Žnidaršičevi, izgradnja drugih lokalnih prometnic, pogojenih z dinamiko izgradnje prostora, kot sta povezava Žnidaršičeva ulica – Ulica Nikole Tesle in povezava Čuklje s centrom naselja Vrtojba, – rekonstrukcija obstoječega omrežja cest v občini, ki obsega dograditev manjkajočih priključkov iz posameznih območij naselij na zbirne ceste in manjkajoče notranje povezave, ureditev nepreglednih križišč, preureditev in dograditev glavnih prometnih vozlišč, ureditev pločnikov znotraj ureditvenih območij naselij, ureditev avtobusnih postajališč in javne razsvetljave ter ureditev najnujnejših podhodov pod obvoznico in železniško progo, – v obeh naseljih bodo urejene javne površine za mirujoči cestni promet. Posamezne odseke cest, ki so v povezavi z obstoječimi trgi in drugimi javnimi površinami se bo celostno urejalo, – postopna ukinitev bencinskih črpalk znotraj naselja Šempeter. Novi bencinski servisi bodo glede na potrebe locirani ob obvoznicah, – v primeru gradenj, rekonstrukcij ali investicijsko vzdrževalnih del na državnih in občinskih cestah naj se, v kolikor se izkaže za potrebno, načrtujejo podhodi za dvoživke. Kolesarska infrastruktura ter pešpoti

(4)Najpomembnejša kolesarska povezava v občini naj postane daljinska kolesarska povezava Krasa s Posočjem. Navezuje naj se na primarno, predvsem pa na sekundarno cestno omrežje. Okrepiti je treba tudi kolesarsko infrastrukturo med naselji ter njeno navezovanje na kolesarsko infrastrukturo sosednjih občin. Javni potniški promet

(5)Občina Šempeter - Vrtojba si bo še naprej prizadevala za spremembo potovalnih navad v občini. Spodbujala bo pešačenje, uporabo koles ter uporabo javnega potniškega prometa. Uporabo javnega potniškega prometa bo občina zagotavljala: – z učinkovitim in atraktivnim sistemom javnega potniškega prometa, ki bo zmanjševal potrebo po uporabi osebnih avtomobilov, – z zagotavljanjem zadovoljive stopnje varnosti prometa in varovanja okolja, – z zagotavljanjem primernih poti za prevozna sredstva v javnem potniškem prometu, – s povečano dostopnostjo in zanesljivostjo javnega potniškega prometa, – s spodbujanjem in razvijanjem ponudbe čezmejnega javnega potniškega prometa. Železniška infrastruktura

(6)Načrtovani posegi in ureditve na področju železniške infrastrukture obsegajo: – elektrifikacijo enotirne železniške proge Nova Gorica–Šempeter–Sežana, – ponovno uvedbo dvotirnega železniškega priključka v Šempetru iz smeri železniške postaje Vrtojba. Namen povezave je reaktivirati železniško povezavo z Gorico za javni potniški promet v medobčinskem prostoru in izkoristiti obstoječo železniško infrastrukturo za potrebe gospodarskih dejavnosti na območju naselij Šempeter in Vrtojba, – vzpostavitev skupnega logističnega železniškega terminala v Vrtojbi in Štandrežu, ki bo nadomestil in nadgradil terminal v Novi Gorici, – prestrukturiranje železniške postaje Vrtojba v glavno železniško postajo mesta Šempeter oziroma občine, – prestavitev železniškega postajališča Šempeter v bližino bolnišnice, stanovanjskega naselja Podmark in srednje šole, ki služi predvsem ojačitvi javnega potniškega prometa. 14. člen (komunikacijska infrastruktura)

(1)Mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij se bo v občinskem prostoru izboljšala s povečavo števila priključkov za gospodinjstva in širjenjem mreže optične kabelske povezave. Najustreznejše možnosti za tovrstne povezave se izkazujejo s kombiniranjem uporabe državnega telekomunikacijskega omrežja in lokalnih kabelskih sistemov. V naseljih se vzpodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav.

(2)Na območju občine poteka magistralni telekomunikacijski vod Ljubljana–Nova Gorica in glavni telekomunikacijski vod Nova Gorica–Šempeter - Vrtojba–Miren z odcepom TC MMP Vrtojba.

(3)Na območju naselij Šempeter in Vrtojba bo dograjena in rekonstruirana telefonsko kabelska kanalizacija. V Šempetru bo zgrajena nova telefonska centrala. Za Šempeter je predviden tudi nov telekomunikacijski kabel. Na odseku Vrtojba–Miren je načrtovana položitev zemeljskega optičnega kabla, na odseku Mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba pa v kabelski kanalizaciji.

(4)KTV omrežje v Šempetru in Vrtojbi v večjem delu že poteka vzporedno s plinovodnim naročniškim omrežjem. Obstoječe KTV omrežje v občini je preko TC Šempeter povezano s TC Nova Gorica z optičnim kablom.

(5)Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj.

(6)Območje občine je s televizijskim signalom pokrito z oddajnikom RTV na Nanosu. 15. člen (energetska infrastruktura)

(1)Z zasnovo energetske infrastrukture se zagotavlja učinkovita, varna in zanesljiva oskrba z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto ter obnovljivimi in drugimi viri energije.

(2)Lokalni energetski koncept temelji na zagotavljanju dolgoročne in kakovostne oskrbe z energijo, predvsem z električno energijo, ki se zaradi intenzivne izgradnje novih stanovanjskih, proizvodnih in poslovnih objektov povečuje. Energetski koncept temelji na učinkoviti in racionalni oziroma varčni rabi energije na celotnem poselitvenem območju občine. Ukrepi za varčevanje z energijo so spodbujanje razvoja javnega potniškega prometa, dobre toplotne izolativnosti stavb (obstoječih in novih), racionalnega trošenja energije v javnih stavbah in njihova energetska sanacija ter uporaba obnovljivih energetskih virov na celotnem območju občine kot je izraba biomase in sončne energije, pri čemer bo zagotovljeno, da bodo energetski objekti in ureditve prostorsko integrirani in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje.

(3)Oskrba z zemeljskim plinom bo zagotovljena v obeh naseljih kot dodaten vir energije tako za industrijo kot za stanovanja. V stanovanjskih območjih velike gostote ter industrijskih območjih bodo v skladu z možnostmi vzpostavljeni daljinski sistemi ogrevanja s kongeneracijo toplote in elektrike. Električna energija Prenos in distribucija električne energije

(4)Sistem prenosnega omrežja napetosti 110 kV in več se načrtuje in dograjuje tako, da omogoča vključitev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim omrežjem zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in drugih večjih porabnikov z električno energijo.

(5)Znotraj občine potekajo vodi: DV 2x110 kV Gorica–Divača, katerega sistemi so DV 110 kV Gorica–Divača in DV 110 kV Gorica–Vrtojba–Sežana–Divača, razdelilna transformatorska postaja 110/20 kV Vrtojba ter kablovod med RTP 110/20 kV Vrtojba in RTP 130/20 kV Sovodnje.

(6)Za vse enosistemske daljnovode (1x110 kV) je predvidena rekonstrukcija in nadgraditev v dvosistemske daljnovode (2x110kV).

(7)Poleg obstoječih vodov so za potrebe elektrodistribucijske povezave med Slovenijo in Italijo predvideni: – 110 kV kablovod od RTP 110/20 kV Vrtojba do slovensko-italijanske meje pri mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba (kablovod med RTP 110/20 kV Vrtojba in RTP Sredipolje) ter – ojačitev transformacije znotraj energetskega objekta RTP Vrtojba.

(8)Na področju distribucije elektroenergije bodo znotraj naselij Šempeter in Vrtojba povečane in ojačane kapacitete obstoječih transformatorskih postaj oziroma zgrajena dodatna nizkonapetostna omrežja. V primerih, ko to ne bo mogoče in na območjih novih planiranih kompleksov stavbnih zemljišč za stanovanjske, proizvodne in centralne dejavnosti, bodo zgrajene nove transformatorske postaje na novih lokacijah z novimi napajalnimi 20 kV vodi in pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem. Transformacija SN–NN omrežja bo po konfiguraciji in kapaciteti prilagojena potrebam moči in razvodu omrežja.

(9)Nadzemne vode naj se obnovi ali gradi na pticam ne nevaren način (izvedba gradnje, ki preprečuje električne udare in pomore ptic).

(10)Pri umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami. Plin

(11)Koridorje za umeščanje plinovodov za potrebe vključevanja Slovenije v evropske energetske integracije se načrtuje tako, da se zagotovi maksimalno funkcionalno navezavo na slovensko energetsko in urbano omrežje, upoštevajoč obstoječe energetske koridorje. Pri tem se preveri funkcionalno tehnološke vidike, prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost z okoljskimi pogoji.

(12)Prenosno plinovodno omrežje, ki poteka v občinskem prostoru, obsega prenosni plinovod M–3 (od instalacije Šempeter proti Vodicam nad Ljubljano), prenosni plinovod M–3B (od državne meje z Italijo do instalacije Šempeter), prenosni razdelilni plinovod R–31 (od instalacije Šempeter proti Anhovem) in MRP Bazara. Z državnim prostorskim načrtom se v prostor umešča magistralni plinovod M3/1 Ajdovščina–Šempeter.

(13)Razvodno primarno plinovodno omrežje zemeljskega plina do 16 bar je v obeh naseljih večinoma zgrajeno. Manjši odseki bodo dograjeni v kasnejših fazah. Sistem plinifikacije je zasnovan tako, da bo možna povezava z Mestno občino Nova Gorica in Občino Miren - Kostanjevica. Razvodno plinovodno omrežje do 4 bar z merilnimi in reducirnimi postajami razvodnega omrežja se bo širilo sočasno s komunalnim opremljanjem stavbnih zemljišč Alternativni viri energije

(14)Za pridobivanje dodatne električne energije v občini se spodbuja uporaba sončne energije ter biomase.

(15)Umeščanje objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov mora biti tako, da ni v nasprotju z zahtevami za varstvo narave in kulturne dediščine, da povzroča čim manjše vplive na okolje ter da je skladno z merilom prostora in čim manj vidno izpostavljeno. Pred načrtovanjem objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov je treba proučiti racionalnost proizvodnje električne energije, prostorsko skladnost ter okoljsko sprejemljivost načrtovanih objektov.

(16)Biomasa, tako iz gozda kot tudi lesni ostanki iz lesnopredelovalne industrije, predstavljajo dodaten energetski potencial v občini. Predvsem v industrijskih oziroma gospodarskih conah ter v območjih organizirane stanovanjske gradnje naj se načrtuje izgradnja sistemov daljinskega ogrevanja na biomaso.

(17)Ob upoštevanju oziroma nadgrajevanju lokalne arhitekturne tipologije je treba spodbujati uporabo sončne energije za proizvodnjo dodatne električne energije predvsem za individualno uporabo, za oskrbo servisnih objektov na športno rekreacijskih območjih ter za uporabo v kmetijski proizvodnji (rastlinjaki). 16. člen (infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja) Oskrba s pitno vodo

(1)Oskrba s pitno vodo je zasnovana tako, da bo iz vodovodnega omrežja, ki se napaja iz izvira Mrzlek pri Solkanu, omogočila celovito in nemoteno dolgoročno oskrbo s pitno vodo v okviru ureditvenih območij naselij Šempeter in Vrtojba. Vodne izgube na dotrajanih delih vodovodnega omrežja, bodo odpravljene. Obstoječe vodovodno omrežje bo treba postopoma rekonstruirati ali zgraditi na novo na dotrajanih ali poddimenzioniranih odsekih in odsekih neustrezne kvalitete (azbestno-cementnih cevi). Dograditi bo treba tudi sistem krožnih povezav in povezovanje omrežja s sosednjo Gorico v Italiji. Za nove predvidene poselitvene površine bo zgrajeno ali dograjeno novo primarno omrežje v skladu s postopnostjo njihove izgradnje.

(2)Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire še posebej pa Vrtojbensko-mirensko podtalnico. Spodbuja se varčno ter smotrno rabo pitne vode kot je skladiščenje meteornih voda iz streh stavb za sanitarne namene.

(3)Varovanje vodnih virov ne sme biti odvisno od upravnih ali administrativnih meja, zato je treba ukrepe za varstvo vodnih virov, predvsem pa programe varstva okolja in rabe prostora na območju strateško pomembnega vodnega vira vrtojbenske podtalnice usklajevati s sosednjimi občinami. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda

(4)Na mejnem območju Občine Miren - Kostanjevica in Občine Šempeter - Vrtojba deluje čistilna naprava, ki bo služila čiščenju odpadnih voda za del Mestne občine Nova Gorica, del Občine Miren - Kostanjevica in Občino Šempeter - Vrtojba. Skupni kanalizacijski sistem gravitira proti predvideni čistilni napravi in zajema celotno območje naselij Šempeter in Vrtojba, razen Bazare. Za priključitev območja Bazare in razpršene gradnje tega območja, ki se sanira, bo zgrajen novi zbirni kanal v ločenem sistemu.

(5)Obstoječe kanalizacijsko omrežje se bo rekonstruiralo tako, da bo omogočeno čim bolj učinkovito delovanje čistilne naprave in čim manjše ekološko obremenjevanje Vrtojbice in podtalnice. S tem namenom se določeni odseki omrežja prestrukturirajo v ločene, v posameznih delih celo iz nedelujočih ločenih v mešane, zgradijo se novi razbremenilniki, bazeni, kolektorji in drugi inženirski objekti, obstoječe ustrezne a dotrajane odseke pa se rekonstruira in dogradi.

(6)Za zadrževanje ekstremnih padavinskih voda bodo zgrajeni zadrževalni bazeni pred vtoki v primarno kanalizacijo oziroma izvedeni drugi protipoplavni ukrepi (kot npr.: območje Čuklje – Zapučke, ob železniški postaji v Šempetru, južno od pokopališča v Šempetru). Ravnanje z odpadki

(7)Ravnanje z odpadki bo tudi na lokalnem nivoju sledilo evropski zakonodaji in strategiji ravnanja z odpadki, ki jo je sprejela Vlada RS. Količine komunalnih odpadkov bo mogoče zmanjšati z ustrezno organizacijo zbiranja posameznih vrst odpadkov in zagotovitvijo njihove snovne in energetske izrabe.

(8)Zbrani komunalni odpadki se zbirajo v zbirnem centru na kamionskem parkirišču v Vrtojbi, kjer se tudi po potrebi predhodno skladiščijo. Mešani komunalni odpadki se odvažajo v center za ravnanje z odpadki družbe Kostak d.d. v Krškem, kjer se skladno s predpisi obdelajo, preostanek pa odloži na njihovem odlagališču. Ostale komunalne odpadke se redno oddaja v nadaljnje ravnanje skladno s predpisi. Zbirni center za zbiranje ločenih frakcij od povzročiteljev odpadkov je urejen na robnem delu parkirišča za tovorna vozila severno od hitre ceste.

(9)Za območje celotne občine občina zagotavlja tudi vzpostavljen sistem prevzemnih mest (ekoloških otokov), kjer znani uporabniki prepuščajo svoje mešane komunalne odpadke, biorazgradljive odpadke, odpadno embalažo iz plastike in kovin ter sestavljeno embalažo, embalažo iz papirja in kartona ter odpadni papir in karton ter stekleno embalažo. Pokopališča

(10)Za pokopališči v Šempetru in Vrtojbi sta zagotovljeni širitvi. II.2.

1. Določitev območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter razpršene poselitve Določitev območij naselij ter razpršene poselitve je prikazano na Karti
3. člen (določitev območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana)

(1)Območja naselij s predvidenimi širitvami sta Šempeter in Vrtojba.

(2)Območje sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje Šempeter, je območje razpršene gradnje na Bazari. Naselje ima možnost priključitve na infrastrukturo naselja in se tako funkcionalno priključuje k jugovzhodnem delu naselja Šempeter.

(3)Območij sanacije razpršene gradnje, ki se jih opredeli kot nova naselja in območij sanacije razpršene gradnje, ki se jih opredeli kot posebna zaključena območja poselitve v odprtem prostoru občine, ni. 18. člen (določitev območij razpršene poselitve)

(1)Posebna območja razpršene poselitve v odprtem prostoru občine niso opredeljena.

(2)Pojavljajo se maloštevilne posamične kmetije ali starejše stanovanjske hiše v širšem prostoru z možnostjo manjših širitev. II.2.

1. Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo naselij Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo naselij so prikazane na Karti
2. Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih so prikazane na Karti
4. člen (splošne usmeritve za razvoj poselitve)

(1)Osnovne usmeritve razvoja poselitve so določene za urbani območji naselij Šempeter in Vrtojba ter za odprti prostor občine. Naselji se razvijata in oblikujeta skladno s tipom, položajem in vlogo, ki jo posamezno naselje ima v okviru omrežja naselij in skladno z njihovimi razvojnimi potrebami. Omrežje naselij kot model poselitve v občini predstavlja izhodišče za razvoj in načrtno usmerjanje posameznih dejavnosti znotraj ureditvenih območij naselij.

(2)Razvoj naselij v Občini Šempeter - Vrtojba se v skladu z vlogo v omrežju naselij ter v smeri dviga kakovosti naselij zagotavlja znotraj meja naselij, določenih z urbanističnim načrtom. Pri določitvi meje naselja se upošteva tudi možen notranji razvoj naselij v smislu zagotavljanja boljšega izkoristka ter kvalitetnejše rabe prostora z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih stavbnih površin, s celovitimi prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij. Preveri se ustreznost obstoječih nezazidanih stavbnih zemljišč. Na enotnem urbanem območju naselij Šempeter in Vrtojba je treba: – spodbujati notranji razvoj z zgoščevanjem, dopolnjevanjem in izvajanjem prenov, – razviti strnjeno urbano območje mesta, – izboljšati urbano tkivo naselij s preoblikovanjem in prenovo obstoječih urbanih površin v prepoznavne celote, – dopolnjevati družbeno in gospodarsko javno infrastrukturo, – dopolnjevati opremljenost prostora z odprtimi utrjenimi in zelenimi javnimi površinami, – izvajati sanacijo razpršene gradnje, ki se vključuje v naselje, – zagotoviti postopno dograjevanje poselitve naselij Šempeter in Vrtojba s tem, da se predhodno upošteva izraba rezerv notranjega razvoja za gradnjo. Nova območja za kompleksno gradnjo se načrtuje na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev, – zagotoviti funkcionalno in oblikovno povezavo enotnega urbanega območja naselij Šempeter in Vrtojba s primestnimi deli Nove Gorice, Gorice in Volčje Drage, – pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti, – pri razvoju naselij se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti (npr. ohranjanje obstoječe vegetacije v čim večji možni meri, vodnega in obvodnega prostora in drugih mokriščnih površin …) in naravnih vrednot. V čim večji možni meri naj se ohranjajo elementi tradicionalne kulturne krajine s povezavami v odprt prostor z namenom ohranjanja visoke stopnje biotske raznovrstnosti. V odprtem prostoru občine je treba: – preprečevati nadaljnjo širitev razpršene gradnje, – omogočiti prenovo in manjše širitve posamične razpršene poselitve, – omogočiti razvoj turističnih programov, ki so združljivi s kmetijstvom in kulturno krajino. 20. člen (usmeritve za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij)

(1)Notranji razvoj urbanega območja naselij Šempeter in Vrtojba: – Naselji se prednostno razvijata navznoter tako, da se za pozidavo izkoristijo razvrednotene površine grajenega okolja, površine, kjer je smotrno izvesti delne prenove, nezadostno izkoriščene in neizkoriščene površine znotraj grajene strukture in druge še nezazidane površine za kompleksno gradnjo, ki so bile v prostorskih aktih namenjene za gradnjo, v kolikor so se v urbanističnih in krajinskih preveritvah izkazale kot primerne. – Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z novogradnjami. V primerih, ko s prenovo ali rekonstrukcijo ni možno zagotoviti zadostnega izboljšanja bivalnih pogojev, je treba pri nadomestnih novogradnjah upoštevati načrtovano namembnost in oblikovne značilnosti. Tovrstne novogradnje se dovolijo v okviru obstoječe funkcionalne parcele objekta, pri čemer se vplivi na okolje ne smejo bistveno povečati. – Zgoščanje posameznih območij z gradnjo ne sme poslabševati kvalitete bivalnega okolja, ne sme zmanjševati ali prekinjati dostopnosti znotraj grajene strukture in ne sme zapolnjevati obstoječih ali načrtovanih utrjenih ali zelenih javnih površin v naselju. – Pri načrtovanju notranjega razvoja urbanega območja in rabe urbanih površin je treba izboljšati raven opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo in skrbeti za kvaliteto bivanja, ki se veča z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme. Po posameznih zaokroženih in prepoznavnih celotah urbanega območja se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami, raznolikost ter ustrezno dostopnost do zelenih in drugih javnih odprtih površin. Posamezne zelene strukture znotraj naselja in odprt prostor izven urbanega območja pa naj se povezujejo v enovit zeleni sistem. – Vodni in obvodni prostor, gozdove, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključujejo v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja.

(2)Prenova znotraj urbanega območja naselij Šempeter in Vrtojba: – Namen prenove je predvsem izboljšava kakovosti bivanja, kar se zagotavlja s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin in odprtega prostora v naseljih, izboljšavo infrastrukturne opremljenosti ter drugimi posegi. Pomemben del prenove se nanaša na prepoznavne starejše in lokalno značilne grajene strukture. Na celotnem urbanem območju naselij Šempeter in Vrtojba se spodbuja delna prenova takšnih območij. Pri načrtovanju prenove je treba upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine. – Posebna pozornost se nameni delni prenovi mestnega jedra naselja Šempeter in obcestnega jedra naselja Vrtojba, ki imata ohranjeno tradicionalno urbano strukturo z urbanističnimi in arhitekturnimi elementi. – Prenove posameznih objektov in območij kulturne dediščine so bile na območju občine večinoma že kakovostno izvedene. Celovitih prenov, ki bi bile v grajeni strukturi naselij Šempeter in Vrtojba potrebne po merilih varstva kulturne dediščine, se ne predvideva. – Razvrednotena območja, predvsem območja opuščenih industrijskih lokacij, se sanirajo in prenavljajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti ter rekonstrukcijo komunalne opreme. S sosednjimi območji urbane strukture se jih povezuje v prepoznavno celoto naselja. – Prenova se spodbuja tudi na območjih novejše pozidave. Prenove stanovanjskih območij so usmerjene v doseganje gradbenih standardov, oblikovno prenovo ter prenovo javnih prostorov. Prenove industrijskih območij so usmerjene v oblikovno in funkcionalno izoblikovanje stičnih območij z urbanim tkivom mesta. – Ob prometnicah je potrebno rabo prostora načrtovati na način, da bodo upoštevane načrtovane obremenitve okolja zaradi predvidenih sprememb prometa v dolgoročnem obdobju (za hitro cesto 20-letno plansko obdobje). – Spodbujajo se spremembe namembnosti posamičnih objektov z neustrezno dejavnostjo za določeno območje ali celo postopne spremembe namembnosti posameznih območij, ki so konfliktne s širšo okolico.

(3)Širitev urbanega območja naselij Šempeter in Vrtojba: – Območja širitev in zaokrožitev naselij ter namensko rabo stavbnih zemljišč se opredeli na podlagi usmeritev iz urbanističnega načrta. Širitve se načrtuje na območjih, kjer bo zagotovljena dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja. – Območja širitve naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti. 21. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)V naselja se umešča preplet različnih dejavnosti, s čimer se zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji, če so umeščena vanje ali obnje. Prostorska razporeditev dejavnosti mora biti taka, da bo zmanjšana potreba po uporabi motoriziranih prevoznih sredstev oziroma taka, da bo njihovo dostopnost mogoče doseči z učinkovitim javnim potniškim prometom. Dejavnosti se v naselja usmerja skladno s tipom, položajem in vlogo, ki jo posamezno naselje ima v okviru omrežja naselij, glede na obstoječe dejavnosti v naselju, glede na prostorske možnosti in glede na omejitvene dejavnike za razvoj dejavnosti. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med površinami za različne dejavnosti.

(2)Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš.

(3)Centralne dejavnosti predstavljajo večinoma obstoječe ali načrtovane centre naselij oziroma posameznih mestnih četrti in zaključena območja specifičnih družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti. Največjo koncentracijo teh dejavnosti se ustvarja v Šempetru. V center naselja Šempeter se umeščajo različne centralne dejavnosti v kombinaciji z visokim deležem stanovanj in zelenih ter drugih odprtih javnih površin, na njegov rob pa ob dobro razviti mreži javnega potniškega prometa in prometni mreži mesta vključno z mrežo za nemotoriziran promet (peš, kolo), posamezne specifične centralne dejavnosti (šolstvo, zdravstvo, poslovne dejavnosti ...). V naselju Vrtojba sta načrtovani dve območji centralnih dejavnosti, ki odražata centra dveh četrti naselja. Pomembno večje območje načrtovanih centralnih dejavnosti je umeščeno med Šempeter in Vrtojbo ob Vrtojbenski cesti. Navezuje se na obstoječa območja proizvodnih dejavnosti in ima s svojo povezovalno lego med naselji velik potencial za razvoj. Na Bazari in v Podmarku sta načrtovani dve manjši območji, ki omogočata razvoj osnovnih centralnih funkcij obeh obsežnih načrtovanih stanovanjskih četrti. Na področju družbenih dejavnosti pričakujemo kakovostne premike pri zagotavljanju objektov in naprav predvsem tam, kjer ima občina možnost uveljavljanja svojih ambicij. To so področja kulture, športa in rekreacije, zdravstva in šolstva.

(4)Proizvodne, obrtne in poslovne dejavnosti naselij Šempeter in Vrtojba, ki so večinoma umeščene med železniško progo in hitro cesto, je treba ohranjati na tej lokaciji z zgoščevanjem ali prenovo ekstenzivno izkoriščenih, opuščenih ali razvrednotenih območij. Usposobi se jih v sodobne gospodarske cone z izboljšano prometno dostopnostjo in infrastrukturno opremljenostjo ter zmanjšanimi negativnimi vplivi na okolje.

(5)Z nadaljnjim razvojem urbanih funkcij naselja Vrtojba je treba sočasno ohranjati tudi agrarne funkcije, saj so pomembne za trajnostni razvoj naselja. Ohranjati je treba vitalnost obstoječih kmetij v naselju in omogočati kmetijsko proizvodnjo v njenem obdelovalnem okolišu. Treba je doseči uravnotežen nivo oskrbnih dejavnosti (predvsem trgovskih) za prebivalce naselja Vrtojba v odnosu do naselja Šempeter.

(6)Posebna območja, med katere umeščamo predvsem območja za turizem (igralništvo, hotelirstvo in podobno), športne centre, nakupovalne centre, sejmišča in podobno, se umešča na degradirane in slabo izkoriščene površine. Takšnih območij zaradi velikega vpliva na okolje ne umeščamo ob stanovanjske površine. Izjema so dejavnosti kot so šport in rekreacija, če dopolnjujejo funkcije naselij ter pretežno služijo občanom. Tovrstna območja se v občini umeščajo na območje med železnico in hitro cesto, z namenom športa in rekreacije pa tudi na območje peskokopa v Vrtojbi.

(7)Bivanje se prednostno usmerja v območja notranjega razvoja naselij. Z organizirano gradnjo se zagotavlja različne tipe stanovanj s ciljem, da se doseže mešana struktura prebivalcev.

1. člen (usmeritve za razpršeno poselitev) Ohranja se maloštevilno razpršeno poselitev, kot so osamljene domačije, posamični objekti ali manjše skupine objektov. Spodbuja se ohranjanje kmetijstva ter vzpostavljajo pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na takih območjih. Načrtuje se predvsem obnova objektov, možne pa so tudi novogradnje, v kolikor gre za funkcionalno zaokrožitev območij.
2. člen (usmeritve za sanacijo razpršene gradnje)

(1)Občina bo preprečevala razpršeno gradnjo z omejevanjem poselitve zunaj urbanega območja tako, da bo zagotovila dovolj komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za gradnjo, še posebej za kompleksno stanovanjsko gradnjo.

(2)Maloštevilno obstoječo razpršeno gradnjo (posamične stanovanjske hiše zunaj naselij) se sanira predvsem s komunalnim opremljanjem.

(3)Sanacijo razpršene gradnje z zgoščanjem, zaokrožitvijo in pripojitvijo k naselju se načrtuje predvsem za tisto razpršeno gradnjo, ki ima možnost ustrezne prometne in komunalne ureditve, še primerno navezavo na oskrbne in centralne dejavnosti naselja h katerem se priključuje ter navezavo na javni potniški promet. V občinskem prostoru je takšno območje Bazare. Pri zgoščevanju in zaokroževanju je treba upoštevati skladnost meja urbanih struktur v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini. 24. člen (usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1)Urbano območje Šempeter - Vrtojba je specifično glede razmerja med bivalnimi in delovnimi površinami. Delež površin, ki je namenjen delovnim mestom, je zaradi pretekle obravnave območja kot del širšega mestnega prostora regijskega centra Nove Gorice, v kontekstu katerega je bila na območju naselij Šempeter in Vrtojba zaradi bližine hitre ceste načrtovana kapaciteta delovnih mest za regijski nivo, najmanj dvakrat večji od površin stanovanj. Ta značilnost, ki je razvojna prednost občine, je pomembno izhodišče za oblikovanje koncepta prostorskega razvoja urbanega območja naselij Šempeter in Vrtojba, ki zahteva: – temeljito prestrukturiranje nekdanjih industrijskih con v sodobne gospodarske cone med železnico in hitro cesto z uvajanjem visokih tehnologij in novih znanj ter racionalno izrabo stavbnih zemljišč. Vzporedno s temi spremembami sledi oblikovna preobrazba grajenih struktur, tako privlačne arhitekture stavb kot urbanih javnih prostorov, – vzporedno z gospodarsko preobrazbo urbanega območja je treba razvijati tudi druge vsebine družbenega standarda, kar narekuje tudi večji obseg površin za centralne dejavnosti ter dodatne površine za stanovanja, – koncentracija delovnih mest zahteva tudi posebno pozornost pri konceptu urejanja prometa vseh vrst.

(2)Za kvaliteten notranji razvoj celotnega urbanega območja je treba prostorsko neorganizirano kot tudi oblikovno neizrazito grajeno strukturo obeh naselij preoblikovati v nekaj zaokroženih prepoznavnih območij funkcionalne, bivalne, delovne in oblikovne pripadnosti (mestne četrti) s svojimi manjšimi središči. Mestne četrti so centralno območje naselja Šempeter, Podmark sever, Podmark jug, Bazara, gospodarsko območje Šempeter - Vrtojba, Zgornja Vrtojba in Spodnja Vrtojba. Temeljne vsebine njihovega prostorskega razvoja so: – Koncentrično zasnovano CENTRALNO OBMOČJE ŠEMPETRA bo doživljalo najbolj dinamičen razvoj v celotnem urbanem območju. V prvi fazi bo to predvsem na področju notranjega razvoja, kasneje pa z dodatnimi širitvami podaljšanega centra predvsem za gradnjo stanovanj višjih gostot. Zaradi izjemne lege v odnosu do Gorice se pričakuje izven obdobja te obravnave spajanje obeh mest v enotno grajeno okolje s podaljškom v širokopotezno prostorsko ločnico vzdolž meje – centralnim parkom; – Dograjevanje linearno zasnovanih stanovanjskih območij PODMAK SEVER in PODMAK JUG nad obvoznico in avtocesto s stanovanjsko gradnjo, kasnejšo izgradnjo manjših centralnih površin v središčnem delu tega območja, fizičnim povezovanjem območja s centralnim delom naselja Šempeter s pomočjo pasaž, nadkritij, prehodov, podhodov ter drugih načinov premostitve prometne infrastrukture ter omogočanjem fizičnih povezav na zeleno zaledje Marka in Lamovega; – Intenziven notranji razvoj najobsežnejšega GOSPODARSKEGA OBMOČJA ŠEMPETER - VRTOJBA v podaljšku centralnega območja naselja Šempeter do hitre ceste vključno z gospodarsko cono v Vrtojbi, s kompleksnejšo dograditvijo in prenovo obstoječih površin za proizvodne, turistične in druge gospodarske dejavnosti, pri čemer se v območje umešča dejavnosti igralništva, večje prometne površine v navezavi z logističnim centrom in drugo. Notranji razvoj se na območju konflikta gospodarske dejavnosti in poselitve nadgradi z razvojem središčnega območja centralnih dejavnosti na stiku med obema naseljema ob Vrtojbenski cesti vse do Vrtojbice. V območje se vključi večja zelena površina ob Vrtojbici; – Sanacija linearno zaklinjenega območja razpršene gradnje BAZARE, ki obsega stanovanjsko gradnjo med avtocesto in železnico in vzpostavitev manjše centralne površine ob prometnem cestnem vozlišču; – GORNJA VRTOJBA in DOLNJA VRTOJBA s postopnim dopolnjevanjem stanovanjske, pretežno enodružinske gostejše zazidave, ki zaokrožuje ali zapolnjuje grajeno strukturo naselja in s postopnim razvojem oziroma dopolnjevanjem centralnih dejavnosti, prenovo obeh jeder naselja ter izgradnjo že načrtovanih površin za gospodarske dejavnosti in šport.

(3)Urbanistično oblikovanje naselij Šempeter in Vrtojba bo sledilo vzorcem, ki so v prostoru prisotni in jih bo postopoma nadgrajevalo na različne načine v posamezne prepoznavne celote v skladu z novimi razvojnimi potrebami, predvsem na področju stanovanjske gradnje, centralnih dejavnosti, javnih površin in zelenega sistema s kvalitetno arhitekturo stavb in z dobro oblikovanimi mikrourbanimi prostori. Načrtovanje bo omogočilo kvalitetno oblikovane in varne javne prostore, socialno komunikacijo, povezave med ljudmi in okoljem ter nudilo ugodje. Prenova in zgoščevanje obstoječe razpoznavne temeljne strukture urbanega območja naselij Šempeter in Vrtojba bo upoštevalo načela kakovostnega bivanja. Notranji razvoj bo osnovno gibalo urejanja prostora, posamezne širitve pa se bodo vključevale v celostno urejanje obstoječe grajene strukture. Načrtno bodo oblikovane prepoznavne celote (mestne četrti) in njihovi centri z ustreznim razmerjem stanovanjskih in drugih dejavnosti ter z ustrezno količino zelenih in drugih javnih površin. Pri podrobnejšem načrtovanju je treba geometrijo in merilo nove grajene strukture ter smeri pozidave navezovati na obstoječo grajeno strukturo. Pri podrobnejšem načrtovanju je treba upoštevati območja enotnih gabaritov, ki so odvisna od tipologije stavb in uveljavljenega merila višine stavb v naseljih. V mestnem središču naselja Šempeter in v vaških jedrih naselja Vrtojba se ohranja obstoječa enovitost gabaritov z možnimi posamičnimi poudarki. Obsežnejši višinski poudarki so možni le v novih centrih bodočih mestnih četrti. Urbanistični normativi za določanje stopnje izkoriščenosti zemljišč za gradnjo nad terenom se prilagajajo tipologiji stavb, uveljavljenih izkoriščenosti zemljišč za gradnjo, posebnostim območij kot so novi centri mestnih četrti ter tehničnim omejitvam infrastrukture. Običajne gostote zazidav so nizke do srednje, v manjšem obsegu pa visoke. Normativi za parkirna mesta se predpišejo glede na namembnost ali dejavnost v urbanih območjih. Pri tem se upoštevajo posebnosti, ko gre za mestna in vaška jedra ali centre mestnih četrti (podzemno parkiranje). Zelene površine je treba zagotoviti v skladu z veljavnimi normativi. Pri večstanovanjskih in drugih objektih je dopustno zagotoviti zelene površine tudi na strehah objektov, ki so urejene kot odprte terase. Najkvalitetnejše povezovalne strukture grajenega prostora, ki oblikujejo identiteto mestnega središča in sooblikujejo morfološko strukturo mesta ohranjamo in kvalitetno nadgrajujemo: – s celostnim oblikovanjem pomembnejših notranjih ulic, ki združujejo kvalitetne urbane prostore in stavbe, – s celostnim oblikovanjem mestnih in vaških jeder, – z zagotavljanjem zelenih cezur med zaokroženimi stavbnimi masami naselja, – z ohranjanjem grajenih kvalitetnih robov naselja, – s preoblikovanjem negativnih prostorskih dominant, neurejenih prometnih vozlišč in neurejenih vstopov v naselja, – z ureditvijo obrečnega prostora Vrtojbice v vsem njegovem poteku skozi obe naselji in z vzpostavitvijo koridorja sprehajalnih peš in kolesarskih poti, – z uveljavljanjem poti kot osnovnega povezovalnega elementa med najrazličnejšimi grajenimi strukturami naselij.

(4)Koncept zelenega sistema obravnava območja in omrežja zelenih in javnih površin, ki so namenjena za oddih, šport in rekreacijo na prostem, druženju ter drugim socialnim funkcijam. Peš in kolesarske poti povezujejo javne površine kot so trgi in ulice z mestotvornimi vsebinami, kakovostne ambiente, igrišča in rekreacijske površine ter enote naravne in kulturne dediščine. Obstoječi zeleni sistem je šibek. Nadgraditi ga je treba z jasnim ovrednotenjem obstoječih vsebin, nadgradnjo načrtovanja zelenih površin vzdolž Vrtojbice, ureditvijo peš in kolesarskih poti ter pešcu prijazno ureditvijo javnih površin, predvsem prometu podrejenih trgov v naseljih Šempeter in Vrtojba. Zeleni sistem sledi tudi zapolnitvi vmesnih prostorov med posameznimi prepoznavnimi celotami in je hkrati povezovalni element teh celot. Osrednje javne površine in povezave v naselju so: – trg Ivana Roba v Šempetru, ki predstavlja najpomembnejši element javnega odprtega prostora mesta, v Vrtojbi pa osrednji trg naselja ob cerkvi, šoli in pokopališču, – ulice z mestotvornim značajem, ki so pomembne površine odprtega javnega prostora osrednjih delov naselij in morajo zato imeti kvalitetno urejene ulične profile z ustrezno peš in kolesarsko površino ter drevoredom oziroma obrobnimi parkovnimi površinami (predvsem Goriška ulica, Cesta prekomorskih brigad, Vrtojbenska ulica in druge glavne ulice, ki vodijo na osrednji mestni trg, v Vrtojbi pa Cesta

1. septembra), – daljinske kolesarske poti skupaj z lokalnim omrežjem kolesarskih poti in pešpoti v zaledje. Temeljne strukture zelenega sistema, ki jih je treba vzdrževati, dopolnjevati ali na novo zgraditi so: – parki s poudarjeno memorialno funkcijo kot historični parki ob Corroninijevi vili, parka v okolici cerkva in druge parkovne javne površine s spomeniki, predvsem vzdolž ulične osi Goriška cesta–Cesta prekomorskih brigad, naselja Vrtojbenska ulica in Cesta
2. septembra), – urbani parki, ki se lahko razvijajo na prostih površinah naselij Šempeter in Vrtojba, predvsem vzdolž vodotoka Vrtojbica z osrednjim parkom v Šempetru med bolnišnico in železnico ter večjo parkovno-rekreacijsko površino ob Vrtojbici pod Pristavo, – parki s poudarjeno športno in rekreacijsko funkcijo kot predviden centralni športni park v opuščeni gramoznici v Vrtojbi, športna igrišča ob šolah, stanovanjskih in centralnih območjih, otroška igrišča, območje trim steze in kampa, – druge manjše parkovne površine kot je »landart« znotraj prometnega koridorja hitre ceste v Vrtojbi in druge parkovne poteze, ki imajo funkcijo sanitarne, vizualne ali druge cezure, pomembno členijo mestni prostor in jih je treba varovati pred pozidavo, – zeleno zaledje Markov hrib, Bukovnik in Vrtojbensko-biljenski griči z rekreacijskimi potmi ter peš preboji iz urbanega v zaledje. Členitvene strukture naselja so: – drevoredi, ki ustvarjajo drobne členitve urbane strukture v naseljih, predvsem ob pomembnejših ulicah, kolesarskih poteh in vpadnicah; – vegetacijski zaščitni pasovi ob obvoznicah in železnici, ki predstavljajo zaščito pred hrupom; – druge pomembnejše zelene ločitvene površine so večje površine, ki ohranjajo osnovno namensko rabo (gozd, kmetijske površine) in s tem pomembno členijo pozidana območja med sabo, ohranjajo gozdne ali kmetijske površine pred nezaželeno pozidavo ali pa vršijo del socialnih funkcij (območje naselja Vrtojba, Podmark); – robovi rekreativnega zaledja nakazujejo dolge prehodne pasove med urbanim območjem mesta in naravnim zaledjem mesta (vznožje Markovega hriba, Bukovnik in deloma Vrtojbensko-biljenski griči); – vodotoki z vegetacijskim pasom, predvsem Vrtojbica po celotnem toku skozi urbanizirano območje s širšim pasom zelenih površin. II.2.
3. Usmeritve za razvoj v krajini Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane na karti
5. člen (splošne usmeritve za razvoj v krajini)

(1)Razvoj krajine v Občini Šempeter - Vrtojba bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ter ohranjanje biotske raznovrstnosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja. Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč. Poleg kmetijstva, gozdarstva, vodnogospodarskih ureditev in poselitve se bodo znotraj posameznih krajin razvijale tudi turistične in rekreacijske dejavnosti.

(2)Krajino Občine Šempeter - Vrtojba delimo v območja: – urbana krajina, ki zajema celotno strnjeno poselitveno območje občine, vključno z zelenim sistemom in njegovimi povezavami z zaledjem; – kmetijsko intenzivna krajina Šempetrsko-vrtojbenskega polja, z visokim pridelovalnim potencialom, ki sočasno z ohranjanjem in razvojem intenzivne kmetijske proizvodnje ustrezno varuje redke ohranjene naravne kakovosti; – vinogradniška krajina zaokroženega območja Vrtojbensko-biljenskih gričev, ki se ohranja kot značilna kulturna krajina lokalnega pomena in obsega tudi razvoj drugih dejavnosti kot sta rekreacija in turizem (turistične kmetije); – pretežno naravna krajina gozdnih površin Markovega hriba, dela Bukovnika in Lamovščka, z dobro ohranjenimi naravnimi kakovostmi in biotsko raznovrstnostjo. Na območju se razvija trajnostne oblike rekreacije ter načrtuje zmerno povečanje dostopnosti in povezanosti med posameznimi območji. Širjenje poselitve v teh območjih je podvrženo nadzoru. 26. člen (usmeritve za razvoj kmetijstva)

(1)Kmetijska zemljišča se glede na pridelovalni potencial tal razvršča med najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča. Najboljša kmetijska zemljišča, ki bodo namenjena za intenzivno kmetijsko proizvodnjo in za katera bo zagotovljeno trajno varstvo, se določijo po predhodnem usklajevanju z drugimi interesi v prostoru.

(2)Na območju današnjega intenzivnega kmetijstva na Šempetrsko-vrtojbenskem polju se spodbuja razvoj okolju prijaznejšega kmetijstva, vrtnarska dejavnost s postavitvijo rastlinjakov in sadjarstvo. Na Vrtojbensko-biljenskih gričih se ohranja vinogradništvo v obstoječem obsegu. Na območjih, ogroženih zaradi škodljivega delovanja voda (Vrtojbensko polje), je treba kmetovanje prilagoditi razmeram.

(3)Vrtnarska proizvodnja vključuje vzgojo zelenjadnic in okrasnih rastlin na odprtem in v zaprtem prostoru. Objekti za vrtnarsko pridelavo in spremljajoči objekti se lahko locirajo na območjih dobrega pridelovalnega potenciala tal tam, kjer je objekte možno komunalno opremiti brez večjih posegov v varovana kmetijska zemljišča in kjer je možnost širitve dejavnosti. Objekti za vrtnarsko pridelavo morajo biti postavljeni v primernem odmiku od poselitve, da ne povzročajo konfliktov.

(4)Za ohranjanje maloštevilnih kmetij in zadostnega deleža kmečkega prebivalstva je treba omogočati razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in organizirati tržišče za odkup pridelkov.

(5)Izvajanje kmetijskih dejavnosti naj se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah, predvsem na področjih agrarnih operacij naj se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni otoki in vegetacijski pasovi ob vodnih telesih. Kmetijska zemljišča med obstoječo pozidavo, ki so v intenzivni kmetijski rabi, naj se dolgoročno namenijo za poselitev ali ekstenzivno kmetijstvo, saj izvajanje ukrepov intenzivne kmetijske proizvodnje, predvsem škropljenja, ogroža zdravje ljudi. Pri umeščanju drugih dejavnosti v prostor, ki bi lahko povzročile onesnaženje tal z visokim ali dobrim pridelovalnim potencialom, je treba zagotoviti dovolj velik odmik od kmetijskih zemljišč oziroma zagotoviti ustrezne zaščitne vegetacijske pasove. 27. člen (usmeritve za razvoj gozdarstva)

(1)Gospodarjenje z večnamenskimi gozdovi je možno v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, ki temeljijo na sonaravnem in trajnostnem gospodarjenju in večnamenski vlogi (lesnoproizvodna funkcija gozda mora biti usklajena z ekološkimi in socialnimi funkcijami).

(2)Na področju gozdarstva je treba razviti predvsem ekološke in socialne funkcije gozdov, v manjšem obsegu pa proizvodne funkcije. Na območju Markovega hriba, Bukovnika in Lamovščka se ohranja sklenjenost gozdnih površin, gospodarjenje z gozdom pa se uravnoteži z ekološkimi in socialnimi funkcijami.

(3)Posebno skrb je treba nameniti ohranjanju gozdnih površin z izjemno poudarjenimi ekološkimi funkcijami v kmetijski krajini. Ravninskih gozdov, skupin dreves in posameznih dreves v kmetijski krajini se ne krči. Na krajinsko in ekosistemsko osiromašenih kmetijskih območjih je dovoljeno pogozdovanje z avtohtonimi vrstami. Gozdove v naseljih se ohranja in se jih vključuje v zelene sisteme naselij. Gozdove v bližini naselij se lahko nameni za poselitev, če se s tem ekološko ravnovesje bistveno ne spremeni.

(4)Gozdne ceste so sestavni del gozda in so javnega značaja. Za potrebe izvajanja gozdarske dejavnosti se odprtost gozdov z gozdnimi cestami izboljša. V gozdni prostor se lahko umeščajo tudi kolesarske in pešpoti namenjene rekreaciji prebivalstva ob zagotavljanju ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot. 28. člen (usmeritve za gospodarjenje z vodami)

(1)Vode v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene ob hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega in doživljajskega pomena.

(2)Naravne procese, kot so poplavnost, erozija in plazljivost se upošteva kot omejitev pri načrtovanju rabe prostora. Prostorske ureditve, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna. Območja, kjer je voda stalno ali občasno prisotna in niso namenjena bivanju ali opravljanju dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki prostora.

(3)Občina bo zagotavljala ustrezno oskrbo s pitno vodo, varovala potencialno pomembne vodne vire ter spodbujala varčno in smotrno rabo pitne vode.

(4)Vrtojbensko-mirensko podtalnico, ki dolgoročno predstavlja pomembnejši vir zalog pitne vode, je treba zaščititi z odlokom.

(5)Za varstvo kakovosti voda je treba preprečiti in sanirati razpršene vire onesnaževanja, uvajati ekološko sprejemljivejšo kmetijsko pridelavo, še posebej na naselja Vrtojbenskem polju in usmerjati poselitev v ureditvena območja naselij z urejenim zbiranjem in čiščenjem odpadnih voda. Z dograditvijo kanalizacijskega sistema, pravilnim in nadzorovanim odstranjevanjem odpadkov in nadzorovano uporabo nevarnih snovi, se odpravi oziroma maksimalno zmanjša možnost ogrožanja vodnih virov. Odvajanje odpadnih voda neposredno v podzemne vode je prepovedano.

(6)Na vseh območjih naselij se zagotavlja okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike. Urbane površine naj v čim večji možni meri ostanejo vodopropustne.

(7)Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima Vrtojbice in drugih vodotokov se upošteva naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retenzijske sposobnosti prostora. Ob izkazanem javnem interesu se retenzijske površine lahko zmanjšujejo, vendar ob ustrezni nadomestitvi teh površin, ob izvedbi izravnalnih ukrepov ter ob zagotavljanju ohranjanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na ohranjanju habitatov tistih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je določeno posebno varstveno območje Natura 2000.

(8)Vse potrebne ureditve vodotokov se načeloma izvajajo na sonaravni način z naravno oblikovanimi strugami in obrežji, kjer naj se ponovno zaradi uničenja vzpostavijo nadomestni habitati. To velja predvsem za Vrtojbico. Na vodna in priobalna zemljišča Vrtojbice in drugih vodotokov se, razen v izjemnih primerih, ne posega.

(9)Na vodna in priobalna zemljišča se lahko posega le skladno s predpisi s področja varstva voda. 29. člen (usmeritve za pridobivanje mineralnih surovin)

(1)Odpiranje evidentiranih potencialnih nahajališč lapornate gline na območju Biljenskih gričev v obravnavanem obdobju ni predvideno.

(2)Pridobivanje gramoza na Vrtojbenskem polju se ne predvideva. Načrtuje se sanacija še neurejenih površin nelegalnih dnevnih kopov.

(3)V primeru izkazanega interesa za raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za morebitno odpiranje pridobivalnega prostora je treba pri izbiri lokacije zagotoviti izdelavo predhodne preveritve, utemeljitev in določitev ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov ter za sprotno in končno sanacijo. 30. člen (usmeritve za razvoj turizma in rekreacije v naravnem okolju)

(1)Razvoj turističnih, športnih in rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem poselitvijo in kmetijstvom. Razvoj teh dejavnosti v odprtem prostoru temelji na naravnih in kulturnih kvalitetah občine.

(2)Razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti izhaja iz potreb širokega zaledja goriške in novogoriške urbane populacije in se usmerja na urbane površine med Šempetrom in Vrtojbo oziroma na MMP Vrtojba. Manjši del teh potreb se usmerja na odprt prostor občine, predvsem v razvoj prostočasnih dejavnosti, kot so trajnostne oblike rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture. Za to je treba načrtovati povečanje dostopnosti in povezanosti med območji, zanimivimi za rekreacijo in izlete. To so Šempetrsko-vrtojbensko polje, Vrtojbensko-biljenski griči, Bukovnik, območja porečja vodotoka Lamovščka in Markovega hriba, vključno z večjo povezanostjo z območjem Stare Gore, ki spada v Mestno občino Nova Gorica.

(3)Na Vrtojbensko-biljenskih gričih se vzpodbuja še razvoj turizma na kmetijah in prostočasne dejavnosti v povezavi z vinogradništvom.

(4)Gradnja potrebne infrastrukture upošteva okoljske in naravovarstvene kriterije ter varstvo kulturne dediščine. Boljša dostopnost in povezanost se zagotavlja s posodabljanjem obstoječe turistične infrastrukture. Uredijo ali sanirajo se obstoječa območja rekreacije kot so trim steze, piknik prostori, razgledišča (Sv. Ot, Mark, karavla ob meji na naselja Vrtojbenskem polju), pešpoti, kolesarske poti in drugo. 31. člen (usmeritve za ohranjanje in razvoj posebnih območij)

(1)Pri načrtovanju posegov v prostor se s posebno pozornostjo obravnava območja varstva kulturne dediščine. Ta območja so predvsem območja arheološke dediščine, najdišče Ronki in Sv. Pavel. Z vidika ohranjanja kulturne krajine občinskega pomena so pomembni tudi Vrtojbensko-biljenski griči.

(2)Vse vodne vire v občini je treba zaščititi pred morebitnim onesnaženjem z nadzorom nad dejavnostmi v prostoru in posegi v prostor. Potencialne nove vodne vire je treba raziskati in ustrezno zavarovati z občinskimi akti. Še posebej to velja za strateško pomembno območje zalog pitne vode v podtalnici Vrtojbensko-mirenskega polja, kjer se do sprejetja ustreznega akta za zavarovanje lahko intenzivirajo dejavnosti (kmetijstvo, poselitev) samo ob upoštevanju priporočil za zaščito podtalnice. II.2.

1. Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja ter območja za potrebe obrambe Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja ter območja za potrebe obrambe so prikazane na Karti
3. člen (usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1)V občini obstaja povečana nevarnost za tri vrste naravnih nesreč: potres, plazljivost in poplave. Potresno območje zajema celotno območje občine, plazljiva območja obsegajo pobočja severnega dela občine, poplavna območja pa se pojavljajo na pretežnem urbanem delu občine.

(2)Omejitve zaradi potresne varnosti se upoštevajo na celotnem območju občine. Potresni pospešek tal je 0,175 G po EMS lestvici.

(3)Plazljiva so predvsem pobočja Podmarka, to so nevarna območja na robu obstoječe poselitve z neurejeno odvodnjo.

(4)Varnost pred poplavnimi vodami naselij (najmanj 100 letne povratne dobe) ni zagotovljena na pretežnem območju naselij Šempeter in Vrtojba, in sicer desno predvsem od vodotoka Vrtojbica, in se postopno odpravlja z vodnogospodarskimi ureditvami.

(5)Potrebno je predvideti celovite ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti naselij Šempeter in Vrtojba. Načrtovanje ukrepov mora zajeti tudi dotična območja v Mestni občini Nova Gorica, Občini Miren - Kostanjevica ter mestu Gorica v Italiji.

(6)Zasnova vodnogospodarskih ureditev mora omogočiti ustrezno varnost obstoječih in načrtovanih objektov v okviru ureditvenih območij naselij pred poplavnimi vodami (najmanj 100 letne povratne dobe) ter urejanje in ohranjanje obstoječega odtočnega režima. Za ta namen je že predvidenih nekaj ukrepov, kot so: doregulacija potoka Vrtojbice, delna regulacija Bazarščka, ureditev suhega zadrževalnika visokih in zalednih voda pri železniški postaji v Šempetru, izgradnja zadrževalnika ob bolnišnici v Šempetru in protipoplavni ukrepi na območju Čuklje in Zapučke. Omilitvene ukrepe se predvideva s poplavnimi študijami, zato so ustrezni ukrepi lahko tudi drugačni od navedenih. Ureditve morajo potekati tako, da se bo omogočila načrtovana poplavna varnost, da ne bo negativnih vplivov na odtočni režim in da bo upoštevana naravna dinamika voda ter principi sonaravnih ureditev.

(7)Na poplavnih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih posegov oziroma dejavnosti na način, ki lahko te procese sprožijo oziroma poslabšajo. Posebno pozornost se namenja komunalnemu opremljanju teh območij. Območja poselitve se ureja s podrobnejšimi izvedbenimi akti.

(8)Z vidika obrambe pred ekstremnim delovanjem voda in s tem povezanim preprečevanjem škode in varovanjem človeških življenj je treba poleg aktiviranja razpoložljivih retencijskih površin (suhi zadrževalnik ob železniški postaji v Šempetru, Pikol v Rožni dolini ter druge možne lokacije) zadrževati vodo na mestu nastanka ter omogočiti njeno ponikanje.

(9)Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. V ogroženih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti in prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče.

(10)Za velik del občine še ni urejena požarna varnost v skladu s predpisi, zato bo treba izvesti rekonstrukcijo omrežij in proučiti potrebo po gradnji vodohranov. Glede na to mora biti ustrezno planirana tudi zagotovitev (manj kvalitetne) porabe vode za druge namene (požarna voda, tehnološka voda).

(11)Požarna varnost na nivoju naselij se postopno dosega z dograjevanjem oziroma rekonstrukcijo vodovodnega omrežja z zagotavljanjem požarne vode in z načrtovanimi ločilnimi zelenimi površinami med posameznimi poselitvenimi območji.

1. člen (območja za obrambo) Na območju Občine Šempeter - Vrtojba se ne nahajajo območja posebnega pomena za potrebe obrambe.
2. člen (zaščita in reševanje)

(1)Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrti zaščite in reševanja, izdelanih na podlagi ocene ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)Za potrebe zaščite in reševanja se v skladu z načrti zaščite in reševanja predvidi naslednja območja: območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in reševanje. II.2.7. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč Usmeritve za določitev namenske rabe so prikazane v Karti 5. 35. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se na podlagi usmeritev glede razvoja poselitve, razvoja v krajini ter zasnove gospodarske javne infrastrukture prikažejo usmeritve za opredelitev namenske rabe stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč.

(2)V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta se določijo območja zemljišč osnovne namenske rabe (kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča) in stavbna zemljišča podrobnejše namenske rabe: – Stavbna zemljišča podrobnejše namenske rabe naselij, ki načrtujejo intenzivnejši razvoj, se določijo na podlagi usmeritev iz urbanističnih načrtov. – Kmetijska zemljišča se prikažejo ločeno glede na varstvo, in sicer na najboljša in druga kmetijska zemljišča. Določijo se na podlagi evidence dejanske rabe kmetijskih zemljišč, kategorizacije kmetijskih zemljišč, ter drugih uradnih kmetijskih prostorskih evidenc in na podlagi zmanjševanja ali širitve stavbnih zemljišč naselij in razpršene poselitve. – Gozdna zemljišča se določijo na podlagi evidence dejanske rabe kmetijskih zemljišč, kategorije gozdov in na podlagi zmanjševanja ali širitve stavbnih zemljišč naselij in razpršene poselitve. – Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza stanja prostora (vodna telesa površinskih voda). Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali začasno prisotna, se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda. – Druga zemljišča (predvsem za infrastrukturo) se določijo na podlagi prikaza stanja prostora oziroma ob upoštevanju dejanskega stanja ter projektnih preveritev. II.2.8. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev 36. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)Osnovne usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev za posege in prostorske ureditve, tako v urbanem območju kot v odprtem prostoru, so podane v strateškem delu občinskega prostorskega načrta. Podrobnejše usmeritve za urbano območje naselij Šempeter in Vrtojba so dane na podlagi urbanističnega načrta.

(2)Za pregleden prikaz določitve prostorskih izvedbenih pogojev je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na dve funkcionalni enoti Šempeter in Vrtojba ter na krajinske enote. Nadalje so območja stavbnih zemljišč razdeljena v enote urejanja prostora (EUP). III. IZVEDBENI DEL III.1. Splošna določila 37. člen (vsebina izvedbenega dela)

(1)Izvedbeni del določa: – namensko rabo prostora, – gospodarsko javno infrastrukturo – enote urejanja prostora, – prostorske izvedbene pogoje, – območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN.

(2)Izvedbeni del je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.

(3)Poleg določb tega izvedbenega dela je treba pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja oziroma mnenja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku. 38. člen (stopnja natančnosti mej)

(1)Meje enot urejanja prostora in namenske rabe prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.

(2)Položajna natančnost mej enot urejanja prostora in namenske rabe prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.

(3)V primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškega katastra in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti mej. Interpretacijo natančnosti mej poda pripravljavec prostorskega akta na podlagi mnenja odgovornega prostorskega načrtovalca.

(4)Drugi grafični prikazi tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov prikazanih v »Prikazu stanja prostora«, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.

(5)V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov, meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma treba v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru. 39. člen (členitev prostora)

(1)Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora.

(2)Celotni prostor občine je razdeljen na dve funkcionalni enoti naselij Šempeter pri Gorici (ŠE) in Vrtojba (VR).

(3)Znotraj funkcionalnih enot so izoblikovane enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP).

(4)EUP v odprtem prostoru so združene v krajinske enote, in sicer: Ime krajinske enote Oznaka krajinske enote Šempeter – naselje ŠE – NASELJE Šempeter – Mark ŠE – MARK Šempeter – Lomovšček ŠE – LOMOVŠČEK Vrtojba – naselje VR – NASELJE Vrtojba – polje VR – POLJE Vrtojba – Bukovnik VR – BUKOVNIK Vrtojba – griči VR – GRIČI

(5)EUP so območja z enotnimi merili za urejanje prostora. Prikazane so na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. 41. člen (enote urejanja prostora)

(1)Celotno območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP).

(2)EUP v naseljih, EUP prostorskih ureditev zunaj naselij ter EUP drugih zemljišč so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz: – oznake funkcionalne enote, – zaporedne številke EUP znotraj funkcionalne enote. Primer: VR 26.

(3)EUP odprtega prostora so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz: – oznake krajinske enote, – zaporedne številke EUP znotraj krajinske enote. Primer: VR – POLJE 1.

(4)Znotraj EUP odprtega prostora so površine razpršene poselitve označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz: – oznake osnovne namenske rabe razpršene poselitve – A, – zaporedne številke enote razpršene poselitve v celotni občini. Primer: A 01. 42. člen (prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za EUP)

(1)Za vsako EUP ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: – splošne prostorske izvedbene pogoje, – podrobne prostorske izvedbene pogoje za posamezna območja namenske rabe prostora, – morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote urejanja prostora, določene v prilogi 1.

(2)Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.

(3)Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, da so podrobni prostorski izvedbeni pogo