Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih

Na podlagi druge alinee prvega odstavka

člena in prvega odstavka
člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP) Razglašam Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne
avgusta
Št. 003-02-3/2022-227 Ljubljana, dne
septembra 2023 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC POPLAV IN ZEMELJSKIH PLAZOV IZ AVGUSTA 2023 (ZIUOPZP) PRVI DEL SPLOŠNE DOLOČBE
člen (vsebina)

(1)S tem zakonom se zaradi odprave posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (v nadaljnjem besedilu: poplave in plazovi) določajo nujni interventni, sanacijski in preventivni ukrepi ter postopki za izvedbo in spremljanje teh ukrepov.

(2)S tem zakonom se za namen iz prejšnjega odstavka spreminjajo in dopolnjujejo določbe:

Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 88/23),
Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 – ZUJF, 17/14, 163/22, 18/23 – ZDU-1O in 88/23) in
Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE).

(3)S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena odstopa od določb naslednjih zakonov:

Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18 – popr., 80/20 – ZIUOOPE, 189/20 – ZFRO, 207/21 in 44/22 – ZVO-2; v nadaljnjem besedilu: ZFO-1),
Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 23/19, 189/20 – ZFRO, 39/22 in 117/22 – ZVNDN-C; v nadaljnjem besedilu: ZGas),
Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US in 158/22; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2),
Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19, 172/21 in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2),
Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni list RS, št. 150/22, 65/23 in 76/23 – ZJF-I; v nadaljnjem besedilu: ZIPRS2324),
Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23; v nadaljnjem besedilu: ZJF),
Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15, 9/19, 102/20, 48/23 in 78/23 – ZZVZZ-T; v nadaljnjem besedilu: ZZavar-1),
Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3),
Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN),
Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22 in 59/22 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZUTD),
Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21; v nadaljnjem besedilu: ZVrt),
Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1 in 76/23 – ZŠolPre-1B; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS),
Zakona o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 3/13, 46/14, 46/16 – ZOFVI-K in 76/23; v nadaljnjem besedilu: ZŠolPre-1),
Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre),
Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23; v nadaljnjem besedilu: ZKme-1),
Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1 in 100/22 – ZSZUN; v nadaljnjem besedilu: ZViS),
Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22 in 18/23; v nadaljnjem besedilu: ZDU-1),
Zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 – ZDU-1M in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: ZEISZ),
Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZCes-2),
Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20, 35/23 – odl. US in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZV-1),
Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/17, 6/18 – ZIO-1 in 46/19; v nadaljnjem besedilu: ZGim),
Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06, 68/17 in 46/19; v nadaljnjem besedilu: ZPSI-1),
Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04, 100/13 in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZVSI),
Zakona o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 77/16 in 92/21 – ZBan-3; v nadaljnjem besedilu: ZPotK-2),
Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk, 82/23 in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu: ZSV),
Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1),
Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O in 77/23 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: SZ-1),
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 88/23; v nadaljnjem besedilu: ZOPNN-F),
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZVO-2),
Zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06; v nadaljnjem besedilu: ZSRib),
Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo, 61/17 – GZ, 54/22 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZRud-1),
Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZKZ),
Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS, 77/16 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZG),
Zakona o agrarnih skupnostih (Uradni list RS, št. 74/15 in 44/22; v nadaljnjem besedilu: ZAgrS),
Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo, 56/10 – ORZSKZ16, 14/15 – ZUUJFO, 9/16 – ZGGLRS in 36/21 – ZZIRDKG; v nadaljnjem besedilu: ZSKZ),
Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 9/16, 36/21 – ZZIRDKG in 140/22 – ZSDH-1A; v nadaljnjem besedilu: ZGGLRS),
Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: GZ-1),
Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-3),
Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: ZEKom-2) in
Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 – ZUJF, 17/14, 163/22, 18/23 – ZDU-1O in 88/23; v nadaljnjem besedilu: ZOPNN).

(4)S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena določajo začasni ukrepi na področjih gradnje cest za občine, socialnega varstva, družinske politike, solidarnostne pomoči, zaposlovanja tujih delavcev, začasne porabe sredstev, energetske gospodarske javne infrastrukture in občinske javne infrastrukture, javnega naročanja, davčne politike, digitalne preobrazbe, kulture in medijev, uslužbenske zakonodaje, urejanja vodotokov, oprostitve plačila tiskovin, pravosodja in davčne izvršbe, sprejemanja donacij iz tujine, začasni ukrep solidarnostne delovne sobote, obveznega solidarnostnega prispevka, povračila izplačanih plač delavcem, ki odpravljajo posledice poplav in plazov pri delodajalcu, začasni ukrep na področju vzgoje in izobraževanja, sanacije in odprave posledic plazov in poplav, bančnih posojil, začasni ukrep ustanovitve Sklada za obnovo Slovenije, koordinacijsko organizacijske ukrepe in javno objavo podatkov. DRUGI DEL SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč
člen V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 88/23) se naslov poglavja »INTERVENTNI UKREPI PO POPLAVAH V AVGUSTU 2023« spremeni tako, da se glasi: »INTERVENTNI UKREPI PO POPLAVAH IN ZEMELJSKIH PLAZOVIH V AVGUSTU 2023«.
člen V
členu se v prvem odstavku za besedo »poplav« doda besedilo »in zemeljskih plazov (v nadaljnjem besedilu: poplave)«.
člen V
členu se v prvem odstavku na koncu doda besedilo »Do ukrepa so upravičeni vsi kreditojemalci javnih skladov.«. V drugem odstavku se beseda »letu« nadomesti z besedo »avgustu«, za prvim stavkom pa se doda besedilo »Vlogo lahko predložijo vsi kreditojemalci javnega sklada, ki so oškodovani zaradi posledic poplav v avgustu 2023.«. V tretjem odstavku se na koncu doda besedilo »V času trajanja odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb javnim skladom se obresti in drugi stroški ne obračunavajo in plačujejo.«. Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »

(8)Za kreditojemalce, ki opravljajo pridobitno dejavnost, se ukrep iz tega člena izvaja v skladu s priglašeno shemo po pravilu »de minimis«: – za kredite na področju gospodarstva v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne

decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« (UL L št. 352 z dne
2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne
julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne
2020, str. 3), – za kredite na področju kmetijstva v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne
decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne
2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2022/2046 z dne
oktobra 2022 o spremembi prilog k Uredbi (EU) št. 1408/2013 glede njune prilagoditve, da se upoštevajo določbe Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter njegovega Protokola o Irski/Severni Irski (UL L št. 275 z dne
2022, str. 55), in – za kredite na področju ribištva v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014 z dne
junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne
2014, str. 45), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2022/2514 z dne
decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 717/2014 glede njenega obdobja uporabe (UL L št. 326 z dne
2022, str. 8).«.
člen V
členu se v tretjem odstavku besedilo »44.e člena« nadomesti z besedilom »44.c člena«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »

(5)Ne glede na drugi odstavek

člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni list RS, št. 150/22, 65/23 in 76/23 – ZJF-I) se predplačilo iz tega člena izvede na podlagi odločbe in brez zavarovanja z bančno garancijo.«. Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
člen V
členu se v prvem odstavku za besedo »poplav« doda besedilo »v avgustu 2023«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »

(4)Delodajalec zahteva povračilo izplačanega nadomestila plače iz prejšnjega odstavka z vsemi prispevki in davki, ki bremenijo plačo, pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje po postopku v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki urejajo pravico do nadomestila plače ter način izplačevanja nadomestil.«. 7. člen V napovednem stavku prvega odstavka 31. člena in prvi alineji tretjega odstavka 38. člena se za besedo »poplav« doda besedilo »v avgustu 2023«. 8. člen V 40. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(3)Delodajalec v obdobju prejemanja in tudi za obdobje po prenehanju prejemanja delnega povračila nadomestila plače, ki je enako obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače, ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred

avgustom 2023 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do delnega povračila nadomestila plače na podlagi tega podpoglavja. Delodajalec ne more uveljavljati delnega povračila nadomestila plače za delavca v času teka odpovednega roka.«.
člen V
členu se v petem odstavku beseda »vloge« obakrat nadomesti z besedo »izjave«. Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »

(7)Pomoč za samozaposlene iz drugega stavka drugega odstavka tega člena se ne upošteva v dohodkovni cenzus iz

člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP).«.
člen V
členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(3)Upravičenec vloži izjavo do zadnjega dne v mesecu v septembru, oktobru, novembru, decembru 2023 oziroma januarju 2024 za pretekli mesec ali za več preteklih mesecev skupaj za obdobje od

avgusta 2023 do
decembra
Izplačilo se izvede desetega v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave.«. V petem odstavku se besedilo »
decembra 2023« nadomesti z besedilom »
januarja 2024«.
člen V
členu v drugem odstavku se besedilo »50 %« povsod nadomesti z besedilom »25 %«.
člen V
členu se v prvem in drugem odstavku beseda »letu« nadomesti z besedo »avgustu«.
člen Besedilo
člena se spremeni tako, da se glasi: »

(1)V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti na podlagi ZJN-3 in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo, potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu 2023, se v obdobju do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za šest mesecev.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamud uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se ne podaljšajo pri projektih, katerih izvedba je neposredno vezana oziroma se sofinancira iz finančne perspektive 2014–2020, saj se skladno z EU regulativo obdobje upravičenosti zaključi 31. 12. 2023.«. 14. člen Za 57. členom se dodajo novi 57.a, 57.b, 57.c in 57.č člen, ki se glasijo: »57.a člen (kazenske določbe na področju kreditnih obveznosti)

(1)Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki predloži neresnične podatke v vlogi iz drugega odstavka 17. člena tega zakona.

(2)Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje upravičenec, ki zaposluje deset ali manj delavcev – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravičenca, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v tem členu. 57.b člen (kazenska določba na področju predplačil gospodarstvu)

(4)Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v tem členu. 57.c člen (kazenska določba na področju pomoči za samozaposlene)

(1)Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se za prekršek kaznuje samozaposlena oseba, ki predloži neresnično izjavo iz prvega odstavka 48. člena tega zakona.

(2)Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v tem členu. 57.č člen (kazenska določba za začasni ukrep na področju enkratne solidarnostne pomoči)

(1)Ne glede na zakon, ki ureja prekrške, se z globo od 800 do 10.000 eurov kaznuje za prekršek delojemalec, če delodajalcu za namen davčne obravnave enkratne solidarnostne pomoči iz 52. člena tega zakona posreduje neresnične podatke glede hujše škode, nastale zaradi poplav in plazov.

(2)Z globo od 1.600 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 2.400 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 6.400 do 60.000 eurov, če v nasprotju s prejšnjim odstavkom izplača enkratno solidarnostno pomoč.

(3)Z globo v višini od 800 do 8.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost oziroma odgovorna oseba pravne osebe.«.

Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč
člen V Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 – ZUJF, 17/14, 163/22, 18/23 – ZDU-1O in 88/23) se v 44.h členu v četrtem odstavku za besedo »oblikovanju« dodata besedi »garancijske sheme«, besedilo »sklada upravljavec sklad pripiše vrednosti sklada« pa se nadomesti z besedilom »garancijske sheme finančna institucija iz četrtega odstavka 106.f člena ZJF pripiše vrednosti garancijske sheme«.
Zakon o urejanju prostora
člen V Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE) se za
členom doda nov 131.a člen, ki se glasi: »131.a člen (OPPN za odpravo posledic naravne nesreče)

(1)Za načrtovanje prostorskih ureditev, namenjenih za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, se lahko sprejme OPPN za odpravo posledic naravne nesreče (v nadaljnjem besedilu: OPPN za obnovo), s katerim se lahko spremeni tudi namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji, določeni z OPN. Druge namenske rabe so podrejene izvedbi ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti, varnosti pred plazovi in zagotovitev novih stavbnih zemljišč. OPPN za obnovo se lahko izdela in sprejme tudi v občini, ki še nima sprejetega OPN. OPPN za obnovo nadomesti v svojem območju urejanja do tedaj veljavne izvedbene prostorske akte za to območje.

(2)OPPN za obnovo je lahko sprejet za območje, ki je bilo prizadeto v naravni nesreči. Območja, za katera se lahko sprejme OPPN za obnovo, ob upoštevanju obsega in posledic naravne nesreče določi vlada.

(3)Prostorske ureditve in sprememba namenske rabe prostora se lahko načrtujejo z OPPN za obnovo, ki vsebujejo usmeritve iz programa odprave posledic nesreče, sprejetim na podlagi zakona, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, in če niso v nasprotju z usmeritvami iz Strategije, akcijskega programa za izvajanje Strategije, regionalnega prostorskega plana ter s pravnimi režimi. Usklajevanje interesov poteka z odgovornim sodelovanjem med udeleženci pri urejanju prostora, med razvojnimi in varstvenimi javnimi interesi ter med državo in občinami, pri čemer ima poselitev prednost pred drugimi rabami prostora.

(4)Za načrtovanje prostorskih ureditev iz prvega odstavka tega člena se prednostno uporabijo: – razvrednotena območja znotraj naselij in mest, – nepozidana stavbna zemljišča, – zemljišča, ki imajo zagotovljen dostop do gospodarske javne infrastrukture, – zemljišča, ki zagotavljajo najvišjo možno raven dostopnosti za vse prebivalce v območju urejanja.

(5)Če se prostorske ureditve načrtujejo znotraj poselitvenih območij oziroma se zanje načrtujejo nova poselitvena območja, se k OPPN za obnovo kot obvezna strokovna podlaga izdela urbanistična zasnova, katere rešitve morajo obsegati tudi ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe in omejitve, ki veljajo za ogrožena območja.

(6)Če se prostorske ureditve načrtuje zunaj obstoječih ali zunaj načrtovanih novih poselitvenih območij, se k OPPN za obnovo kot obvezna strokovna podlaga izdela krajinska zasnova, katere rešitve morajo obsegati tudi ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe in omejitve, ki veljajo za ogrožena območja.

(7)V primeru posega na varovana območja po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, se v urbanistični in krajinski zasnovi izdela dodatek za presojo sprejemljivosti na varovana območja.

(8)Obvezni strokovni podlagi iz petega in šestega odstavka tega člena se izdelata pred pripravo OPPN za obnovo in sta sestavni del sklepa o pripravi OPPN za obnovo. Del strokovnih podlag iz prejšnjega stavka je tudi strokovna ocena o tem, ali je zaradi spremembe namenske rabe ali podrobnejše namenske rabe ali prostorskih izvedbenih pogojev, potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje v šestih mesecih od naravne ali druge nesreče.

(9)Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, v 15 dneh po prejemu obvestila o nameri priprave OPPN s strani pripravljavca plana odloči o tem, ali je treba za OPPN za obnovo izvesti celovito presojo vplivov na okolje, pri čemer se o tem predhodno posvetuje tudi z ministrstvi in organizacijami, pristojnimi za področja, na katera bi OPPN za obnovo lahko pomembno vplival. Ministrstva in organizacije, pristojna za področja, na katera bi OPPN za obnovo lahko pomembno vplival, morajo mnenje iz prejšnjega stavka podati v 3 delovnih dneh od prejema zaprosila s strani ministrstva.

(10)Če se z OPPN za obnovo načrtuje ureditev državnega pomena, se ta načrtuje po predhodnem soglasju ministrstva, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev državnega pomena, in po dogovoru med ministrstvom, pristojnim za prostor, in občino. Če se z OPPN za obnovo posega v območje veljavnega državnega prostorskega izvedbenega akta, se rešitve uskladijo z ministrstvom, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev državnega pomena, in pridobi soglasje vlade.

(11)Pri prostorskih ureditvah, katerih namen je sprejem OPPN za obnovo, so druge namenske rabe podrejene izvedbi ukrepov na ogroženih območjih in poselitvi.

(12)Koordiniranje nosilcev urejanja prostora se izvaja znotraj nosilca urejanja prostora, pristojnega za področje prostorskega razvoja, ter koordinacijske skupine za izvajanje prednostnih projektov. Nosilci urejanja prostorov morajo za izvajanje obveznosti po tem zakonu zagotoviti skrbnika izvajanja nosilca urejanja prostora. Imenovana oseba je skrbnik izvajanja prenosa resorne politike v prostorske akte ter izvajanja izdaje soglasij in mnenj v postopkih izdaje dovoljenj za posege v prostor. Nosilec urejanja prostora imenuje vodjo skrbnika izvajanja procesov na delovnem področju nosilca urejanja prostor. V primerih, ko nosilec urejanja prostora ni pristojen hkrati tudi za izdajo dovoljenj za posege v prostor, se za področje dodatno imenuje skrbnik za izvajanje izdaje soglasij in mnenj v postopkih izdaje dovoljenj za posege v prostor.

(13)Vodja skrbnikov izvajanja nalog nosilca urejanja prostora na zahtevo koordinacijske skupine sodeluje pri obravnavi investicije iz delovnega področja nosilca urejanja prostora.

(14)Sočasno s pripravo in sprejetjem OPPN za obnovo se pripravi in sprejme spremembe in dopolnitve OPN po kratkem postopku.

(15)Sprejem in izvajanje OPPN za obnovo je v javnem interesu.«. TRETJI DEL ODSTOP OD DOLOČB POSAMEZNIH ZAKONOV

Zakon o financiranju občin
člen (največji možni obseg zadolževanja občin)

(1)Ne glede na omejitev zadolževanja iz 10.b člena ZFO-1 se občina, ki je bila prizadeta v poplavah in plazovih in je skladno s 15. členom ZOPNN upravičena do sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč (v nadaljnjem besedilu: občina, prizadeta v poplavah in plazovih), v letih 2023 in 2024 lahko zadolži, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti iz naslova izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne preseže 15 % realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz proračuna Republike Slovenije za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov.

(2)Občine iz prejšnjega odstavka se lahko zadolžijo v skladu s prejšnjim odstavkom samo za namen odprave posledic poplav in plazov, pri tem pa lahko zaradi tega ukrepa do konca leta 2034 presegajo največji obseg možnega zadolževanja.

člen (likvidnostno zadolževanje občin v letih 2023 in 2024) Ne glede na peti odstavek 10.a člena ZFO-1 in drugi odstavek
člena ZJF se lahko občina, prizadeta v poplavah in plazovih, v letih 2023 in 2024 likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 10 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.
Zakon o gasilstvu
člen (zbiranje in razdeljevanje sredstev v okviru gasilstva)

(1)Ne glede na

člen ZGas se za obdobje od
avgusta 2023 do
decembra 2023 kot naloga gasilstva za prostovoljna gasilska društva, ki delujejo v občinah, ki so bile prizadete zaradi poplav in plazov, šteje tudi zbiranje in razdeljevanje denarnih in drugih sredstev fizičnim osebam, ki so bile prizadete zaradi poplav in plazov.

(2)Dohodnine se ne plača od denarnih in drugih sredstev, ki so izplačana oziroma dana fizičnim osebam v skladu s prejšnjim odstavkom.

(3)Plačnik davka lahko popravlja predhodno predloženi obračun davčnega odtegljaja, če je davčna obveznost zaradi prejetih sredstev, od katerih se v skladu s prejšnjim odstavkom ne plača dohodnine in so bila prejeta pred uveljavitvijo tega zakona, previsoko izkazana. Plačnik davka lahko vloži popravek obračuna davčnega odtegljaja najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona. Za popravljanje obračuna davčnega odtegljaja se uporabljajo določbe tretjega do sedmega odstavka

člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US in 163/22; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) v zvezi s
členom ZDavP-
Zakon o dohodnini in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb
člen (ugodna davčna obravnava za uničeno opremo) Zavezancu po ZDDPO-2 ter zavezancu po ZDoh-2 ne glede na šesti odstavek 55.a člena ZDDPO-2 oziroma šesti odstavek 66.a člena ZDoh-2 ni treba povečati davčne osnove, če je do odtujitve opreme prišlo na podlagi uničenja zaradi poplav in plazov.
člen (znižanje davčne osnove od katastrskega dohodka za leto 2023)

(1)Ne glede na prvi odstavek

člena ZDoh-2 se za leto 2023 na parcelah kmetijskih zemljišč, ki so jih prizadeli poplave in plazovi, s stopnjo poškodovanosti 50 % ali več, davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 % katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan
junij 2023.

(2)Stopnja poškodovanosti iz prejšnjega odstavka se določi na podlagi končne ocene škode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Podatke o poškodovanosti zemljiških parcel ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pošlje Finančni upravi Republike Slovenije do

januarja
Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024
člen (poraba namenskih sredstev občin za vplačane donacije) Ne glede na četrti odstavek
člena ZIPRS2324 lahko občine, prizadete v poplavah in plazovih, za vplačane donacije za odpravo posledic poplav in plazov prevzemajo in plačujejo obveznosti do višine razpoložljivih sredstev na namenski postavki donacij.
Zakon o javnih financah
člen (poraba sredstev proračunske rezerve) Ne glede na drugi odstavek
člena ZJF lahko občina v letu 2023 sredstva proračunske rezerve porabi tudi za financiranje izdatkov za odpravo posledic poplav in plazov v drugi občini.
člen (delež sredstev, ki se lahko izloči v sredstva proračunske rezerve) Ne glede na tretji odstavek
člena ZJF v letih 2023 in 2024 delež sredstev, ki se lahko izloči v sredstva proračunske rezerve občine, ni omejen.
Zakon o zavarovalništvu
člen (izjema od prepovedi razkritja zaupnih podatkov) Ne glede na
točko drugega odstavka
člena ZZavar-1 prepoved razkritja zaupnih podatkov ne velja tudi za odpravo posledic škode na objektih in zemljiščih zaradi poplav in plazov v primerih, če te podatke potrebuje ministrstvo, pristojno za odpravo posledic naravnih nesreč.
Zakon o javnem naročanju in Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja
člen (izjema od uporabe zakona, ki ureja javno naročanje) Ne glede na prvi odstavek
člena ZJN-3 se za javna naročila za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh, vezanih na odpravo posledic poplav in plazov in ki so vključene v program odprave posledic nesreč, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske unije, začeta do
marca 2024 uporablja drugi odstavek
člena ZJN-
člen (izločeni sklopi) Ne glede na
člen ZJN-3 lahko naročnik odda javna naročila gradnje, vezana na odpravo posledic poplav in plazov, za katera se postopek začne najpozneje
marca 2024, za posamezne izločene sklope brez uporabe postopkov iz ZJN-3, če je ocenjena vrednost izločenih sklopov brez DDV nižja od 1.000.000 eurov, vendar skupna vrednost sklopov, oddanih brez uporabe postopkov iz ZJN-3, ne sme presegati 20 % skupne vrednosti vseh sklopov, na katere je bila razdeljena predlagana izvedba gradnje.
člen (odstop od pogodbe o izvedbi javnega naročila) Ne glede na
člen ZJN-3 lahko naročnik do
marca 2024 odstopi od pogodbe o izvedbi javnega naročila: – če zaradi izrednih okoliščin, nastalih zaradi odprave posledic poplav in plazov, na katere ni mogel vplivati in jih predvideti, postane izvedba javnega naročila nemogoča, ali – če predmet javnega naročila za naročnika zaradi posledic poplav in plazov postane nepotreben, ali – zaradi potrebe po zagotavljanju proračunskih sredstev za postopke javnih naročil, namenjenih odpravi posledic poplav in plazov z namenom preprečitve nastanka morebitne nadaljnje grozeče škode, pri čemer lahko odstopi le od tistih pogodb o izvedbi javnega naročila, ki glede na okoliščine niso več prioriteta.
člen (odstop od obvezne izvedbe projektnega natečaja) Za javna naročila, povezana z odpravo posledic poplav in plazov, začeta do
marca 2024, se tretji odstavek
člena ZJN-3 ne uporablja.
člen (odstop od obdobja mirovanja) Ne glede na
člen ZJN-3 in
člen ZPVPJN lahko naročnik sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila pred pravnomočnostjo odločitve, če izvaja javno naročilo male vrednosti, katerega predmet se nanaša na odpravo posledic poplav in plazov in ni predmet javnih naročil za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh, ki so vključene v program odprave posledic nesreč, ki ga sprejme vlada v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, ter je postopek začet najpozneje
marca
Če naročnik v primeru iz prejšnjega stavka pred sklenitvijo pogodbe in pred potekom pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila prejme zahtevek za revizijo, se šteje, da je dano soglasje Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) za sklenitev pogodbe iz
člena ZPVPJN.
člen (prednostno odločanje) Ne glede na
in 37.a člen ZPVPJN o zahtevkih za revizijo, s katerimi se očitajo kršitve v postopku oddaje javnega naročila, katerega predmet se nanaša na odpravo posledic poplav in plazov, ki je bil začet najpozneje
marca 2024, odloča Državna revizijska komisija prednostno. O njem mora odločiti in izdati sklep najpozneje v desetih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka in celotne dokumentacije brez možnosti podaljšanja roka.
Zakon o urejanju trga dela
člen (zvišanje dovoljenega obsega začasnega in občasnega dela) Ne glede na 27.c člen ZUTD lahko upravičenec v obdobju od
septembra 2023 do
decembra 2023, če gre za odpravljanje posledic in sanacijo škode zaradi poplav in plazov, opravlja začasno ali občasno delo v neomejenem obsegu, pri čemer mora upoštevati določbe ZDR-1, ki urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, ki urejajo delovni čas, nočno delo ter odmore in počitke. V tem obdobju se določbe ZUTD o omejitvi bruto dohodka upravičenca za opravljeno začasno in občasno delo ne upoštevajo.
člen (program javnih del Pomoč pri odpravi posledic poplav in plazov)

(1)Ne glede na

člen ZUTD in prvi odstavek
člena ZUTD se lahko v program javnih del Pomoč pri odpravi posledic poplav in plazov (v nadaljnjem besedilu: program javnih del), ki se določi v Katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: Katalog APZ) iz četrtega odstavka
člena ZUTD, z namenom odprave in zmanjševanja posledic poplav in plazov, vključujejo vse brezposelne osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb.

(2)Program javnih del v skladu s tem zakonom se izvaja v skladu s potrebami občin, prizadetim zaradi poplav in plazov, vendar najdlje do 31. decembra 2024.

(3)Udeleženec oziroma udeleženka (v nadaljnjem besedilu: udeleženec) javnih del po tem zakonu ne sme biti napoten na opravljanje del, kjer obstaja obveznost vključitve v poklicno zavarovanje v skladu s 199. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2).

(4)Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) lahko brezposelno osebo iz prvega odstavka tega člena napoti v program javnih del ne glede na tretjo alinejo prvega odstavka

člena in tretjo alinejo prvega odstavka
člena ZUTD.
člen (financiranje programa javnih del Pomoč pri odpravi posledic poplav in plazov)

(1)Ne glede na prvi in četrti odstavek 53. člena ZUTD ZRSZ v celoti zagotavlja sredstva za plače in druge stroške dela udeležencev javnih del iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki se določijo v katalogu APZ.

(2)Ne glede na prvi odstavek 52. člena ZUTD je udeleženec javnega dela po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za opravljanje javnega dela, upravičen do plače: – od vključno I. do vključno V. ravni izobrazbe oziroma usposobljenosti v višini 100 % minimalne plače; – za VI. raven strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti v višini 110 % minimalne plače; – za VII. raven strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti v višini 120 % minimalne plače.

(3)Ukrep iz tega člena se uporablja do

decembra
Zakon o vrtcih, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Zakon o šolski prehrani in Zakon o socialno varstvenih prejemkih
člen (oprostitev plačila vrtca)

(1)Ne glede na

člen ZVrt ter
in
člen ZUPJS ter ne glede na veljavno odločbo o znižanem plačilu za vrtec so starši, ki jim je izdana odločba o izredni denarni socialni pomoči iz razlogov iz prvega odstavka
člena tega zakona, oproščeni plačila za vrtec. Ukrep iz tega člena se uporablja od
avgusta 2023 do
decembra 2023.

(2)Odločbo o izredni denarni socialni pomoči vrtcu predložijo starši.

(3)Občine za javne vrtce in zasebne vrtce s koncesijo ter zasebni vrtci, ki se financirajo v skladu z drugim odstavkom

člena ZVrt, uveljavljajo višje stroške za kritje razlike med plačili staršev in veljavnimi cenami programov, ki jim je nastala zaradi oprostitve plačila staršev na podlagi tega člena, pri proračunu Republike Slovenije v skladu s predpisom, ki ga izda minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje.
člen (brezplačna malica in kosilo)

(1)Ne glede na

člen ZŠolPre-1 in
člen ZUPJS ter višino že dodeljene subvencije imajo učenci in dijaki v šolskem letu 2023/2024 na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči iz razlogov iz prvega odstavka
člena tega zakona pravico do subvencije malice v višini cene malice za obdobje do
decembra 2023.

(2)Ne glede na

člen ZŠolPre-1 in
člen ZUPJS ter višino že dodeljene subvencije imajo učenci v šolskem letu 2023/2024 na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči iz razlogov iz prvega odstavka
člena tega zakona pravico do subvencije kosila v višini cene kosila za obdobje do
decembra 2023.

(3)Odločbo o izredni denarni socialni pomoči šoli predložijo starši oziroma polnoletni dijak zase.

(4)Stroške malic in kosil iz tega člena krije šolam proračun Republike Slovenije. 37. člen (izjeme na področju pravic iz javnih sredstev)

(1)Ne glede na tretji odstavek 42. člena ZUPJS upravičenec do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake ter subvencije kosila za učence centru za socialno delo sporoči tudi spremembo v vrednosti nepremičnine, nastale zaradi poplav in plazov. Center za socialno delo v primeru iz tega odstavka na novo odloči o posamezni pravici.

(2)Ne glede na 42.b člen ZUPJS se šteje, da je sprememba okoliščine iz prejšnjega odstavka ali iz

člena ZUPJS sporočena pravočasno, če je sporočena od
avgusta 2023 do
decembra 2023.

(3)Ne glede na

člen ZUPJS se vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev šteje za pravočasno, če je vložena od
avgusta 2023 do
decembra 2023.

(4)Ne glede na

člen ZUPJS in
člen ZSVarPre se za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja vloge za subvencijo tržne najemnine, ki je zaradi poplav in plazov na svoji stanovanjski nepremičnini, v kateri je dejansko prebival, utrpel škodo, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje za bivanje, in oseb, ki se upoštevajo v skladu z ZUPJS in ZSVarPre poleg vlagatelja, pri odločanju o vlogah za subvencijo tržne najemnine, vloženih od
avgusta do
decembra 2023, kot premoženje ne upošteva tistega premoženja, ki je bilo poškodovano v poplavah in plazovih.

(5)Pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije tržne najemnine iz prejšnjega odstavka se: – v primeru ene najemne enote lahko prizna le ena subvencija tržne najemnine, – pogoj iz četrtega odstavka

člena ZUPJS, ki določa, da mora imeti najemnik tržnega stanovanja za upravičenost do subvencije tržne najemnine na naslovu tržnega stanovanja prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, ne upošteva.
člen (izjeme na področju socialno varstvenih prejemkov)

(1)Ne glede na 33. člen ZSVarPre so do izredne denarne socialne pomoči za namen odprave posledic poplav in plazov upravičene samske osebe ali družine, ki jim je zaradi poplav in plazov nastala škoda, ne glede na njihov materialni položaj.

(2)Izredna denarna socialna pomoč iz prejšnjega odstavka znaša največ sedem minimalnih dohodkov samske osebe ali družine, vendar ne več kot višina škode, nastale zaradi poplav in plazov.

(3)Ne glede na

člen ZSVarPre se višina minimalnega dohodka iz prejšnjega odstavka za vlagatelja in posameznega družinskega člana vlagatelja v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz
člena ZSVarPre določi po naslednjih merilih:
prva odrasla ali samska oseba: 1,51;
vsaka naslednja odrasla oseba: 0,83;
otrok osebe, ki uveljavlja pravico do izredne denarne socialne pomoči iz prvega odstavka tega člena, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja: 0,59.

(4)Izredna denarna socialna pomoč iz prvega odstavka tega člena se izplača kot solidarnostna pomoč.

(5)Ne glede na

člen ZSVarPre je upravičenec do izredne denarne socialne pomoči iz prvega odstavka tega člena pristojnemu centru za socialno delo dolžan predložiti dokazila o nastanku škode in o njeni višini do
junija
Če upravičenec tega ne stori ali pa se iz dokazil ugotovi, da škoda ni nastala, oziroma da je znašala manj kot višina prejete izredne denarne socialne pomoči iz prvega odstavka tega člena, se šteje, da je pomoč prejel neupravičeno in jo je dolžan vrniti v skladu s
členom ZUPJS, brez možnosti odpisa dolga.

(6)Če je samska oseba ali družina v koledarskem letu 2023 že prejela izredno denarno socialno pomoč zaradi naravne nesreče, ki ni bila dodeljena za namen poplav in plazov, ali višje sile, se prejeta pomoč ne všteje v višino izredne denarne socialne pomoči iz drugega odstavka tega člena.

(7)Če je samska oseba ali družina upravičena do izredne denarne socialne pomoči iz 33. člena ZSVarPre za namen odprave posledic poplav in plazov, je lahko upravičena do izredne denarne socialne pomoči iz prvega odstavka tega člena le do razlike do višine izredne denarne socialne pomoči iz drugega odstavka tega člena.

(8)V primeru samskih oseb ali družin, ki jim je bila priznana pravica do izredne denarne socialne pomoči, dodeljene za namen kritja izrednih stroškov, nastalih zaradi poplav in plazov v skladu z ZSVarPre, center za socialno delo po uradni dolžnosti odpravi veljavno odločbo in na novo odloči o upravičenosti do izredne denarne socialne pomoči za enak namen po tem členu.

(9)Izredna denarna socialna pomoč iz tega člena se ne izključuje z ostalimi solidarnostnimi pomočmi iz tega zakona.

(10)Ne glede na 33. člen ZSVarPre se lahko izredna denarna socialna pomoč posameznikom ali družinam, ki so zaradi poplav in plazov najele stanovanje, dodeli tudi za kritje stroškov, povezanih z najetim stanovanjem. Izredna denarna socialna pomoč iz tega odstavka mesečno in v koledarskem letu 2023 ne sme presegati višine dveh minimalnih dohodkov samske osebe ali družine, določene v skladu s tretjim odstavkom tega člena, ter se ne šteje v višino izredne denarne socialne pomoči iz drugega odstavka tega člena.

(11)Ukrep iz prvega odstavka tega člena velja od

avgusta 2023 do
decembra 2023.

(12)Vloge za uveljavljanje pravice iz desetega odstavka tega člena se lahko vložijo najpozneje do

decembra
Zakon o kmetijstvu
člen (uveljavljanje višje sile in izjemnih okoliščin pri ukrepih kmetijske politike)

(1)Ne glede na 18.d člen ZKme-1 se za ukrepe neposrednih plačil, ukrepe za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in dobrobit živali v zvezi z odpravo posledic poplav in plazov uporablja posebna ureditev uveljavljanja višje sile in izjemnih okoliščin iz tega člena. Za ukrepe iz prejšnjega stavka se ne glede na prvi odstavek 1. člena tega zakona posebna ureditev uveljavljanja višje sile in izjemnih okoliščin iz tega člena uporablja tudi za primere višje sile ali izjemnih okoliščin iz 1. točke prvega odstavka 18.d člena ZKme-1 v obdobju od 1. januarja 2023 do uveljavitve tega zakona.

(2)Če Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: AKTRP) s svojimi kontrolnimi sistemi, zlasti s sistemom za spremljanje površin iz 15.a člena ZKme-1, zazna okoliščine, ki kažejo na nastanek primera višje sile ali izjemne okoliščine, po uradni dolžnosti izvede postopek ugotavljanja višje sile ali izjemne okoliščine in o tem odloči v odločbi o dodelitvi sredstev.

(3)Šteje se, da stranka uveljavlja višjo silo ali izjemno okoliščino, če AKTRP v izjavi o ugotovljenem dejanskem stanju, ki jo poda v skladu z drugo alinejo tretjega odstavka 36.b člena ZKme-1, do 2. novembra 2023 obvesti o razlogu višje sile ali izjemne okoliščine, ki ima za posledico ugotovljene nepravilnosti.

(4)Poleg primerov iz drugega in tretjega odstavka tega člena lahko stranka do

novembra 2023 AKTRP obvesti o primeru višje sile ali izjemne okoliščine tudi na način iz
člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb).

(5)Ne glede na predpise, ki urejajo ukrepe neposrednih plačil, ukrepe za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in dobrobit živali, v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin iz tega člena AKTRP pri izračunu zneska sredstev ne uporabi znižanja ali zavrnitve izplačila ter zahtevek odobri v celoti, če upravičenec izpolnjuje ostale pogoje upravičenosti.

Zakon o visokem šolstvu
člen (spremembe pogojev za napredovanje po študijskem programu) Ne glede na sedmi odstavek
člena ZViS lahko visokošolski zavodi do
oktobra 2023 sprejmejo spremembe pogojev za napredovanje po študijskem programu iz sedme alineje tretjega odstavka
člena ZViS zaradi poplav in plazov, ki lahko vplivajo na izpolnjevanje študijskih obveznosti. Te spremembe se uporabljajo za vpis v študijsko leto 2023/
člen (podaljšanje statusa študenta) Ne glede na
člen ZViS imajo v študijskem letu 2023/2024 pravico do podaljšanja statusa študenta tudi študenti, ki so bili prizadeti zaradi poplav in plazov ali so aktivno sodelovali pri odpravljanju posledic teh poplav in plazov in zaradi tega v študijskem letu 2022/2023 niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti.
člen (stroški bivanja v študentskih domovih) Študenti, ki bivajo v javnih in zasebnih študentskih ter javnih dijaških domovih, so na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči iz
člena tega zakona v študijskem letu 2023/2024 oproščeni plačila subvencionirane cene bivanja za obdobje do
decembra
Zakon o državni upravi
člen (oprostitev plačila stroškov uporabe storitev centralnega informacijsko komunikacijskega sistema) Ne glede na peti odstavek 74.a člena ZDU-1 se javnim agencijam, organom lokalnih skupnosti, nosilcem javnih pooblastil in ostalim uporabnikom javnih storitev, katerih premično ali nepremično premoženje je bilo poškodovano ali uničeno v poplavah in plazovih, za obdobje od
avgusta 2023 do
decembra 2023 ne zaračunavajo stroški uporabe storitev centralnega informacijsko komunikacijskega sistema.
Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja
člen (identifikacija na daljavo ob izdaji sredstva elektronske identifikacije srednje ravni)

(1)Ne glede na

člen ZEISZ se za preverjanje identitete v postopku pridobitve sredstva elektronske identifikacije srednje ravni zanesljivosti fizičnim osebam, katerih stalno ali začasno prebivališče je bilo poškodovano v poplavah in plazovih, do
junija 2024 omogoči identifikacija na daljavo, ki poteka po videopovezavi.

(2)Za izdajo kvalificiranega potrdila za elektronski podpis na osnovi identifikacije z uporabo sredstva elektronske identifikacije srednje ravni zanesljivosti fizičnim osebam, katerih stalno ali začasno prebivališče je bilo poškodovano v poplavah in plazovih, se do 30. junija 2024 kot ustrezna prizna identifikacija na daljavo, ki poteka po videopovezavi.

(3)Minister, pristojen za področje zagotavljanja centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis, podrobneje določi način izvajanja tega člena. 14. Zakon o cestah 45. člen (vzdrževalna dela v javno korist na področju cest)

(1)Ne glede na

člen ZCes-2 se obnova porušenih in poškodovanih delov javnih cest, vključno z vsemi spremljajočimi ureditvami, na prizadetih območjih, ki jih določi vlada s sklepom, v okviru območja ceste z varovalnimi pasovi iz
in
člena tega zakona izvede kot vzdrževalna dela v javno korist.

(2)Pred pričetkom priprave izvedbenega načrta za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist iz prejšnjega odstavka, mnenjedajalci podajo le projektne pogoje, katerih rok za izdajo je pet delovnih dni od prejema zahteve. Na izvedbeni načrt se mnenj ne izdaja. Recenzija izvedbenega načrta za izvedbo tovrstnih projektov ni obvezna.

(3)Če se vzdrževalna dela v javno korist izvajajo na občinskih cestah, posege v zahtevne cestne objekte, ki vključujejo spremembo zmogljivosti ceste, velikost njenih posameznih delov ali zamenjavo posameznih konstrukcijskih delov, brez izdelane ali recenzirane projektne dokumentacije koordinira Državna tehnična pisarna za odpravo posledic poplav in plazov iz četrtega odstavka

člena tega zakona.
člen (varovalni pas ob državnih cestah) Ne glede na četrto in peto alinejo šestega odstavka
člena ZCes-2 znaša za izvedbo projektov gradenj na prizadetih območjih, ki jih določi vlada s sklepom, z namenom obnove obstoječih objektov in naprav javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena, ki so bili prizadeti zaradi poplav in plazov, ali njihove nadomestitve z novogradnjami, varovalni pas državne ceste pri regionalnih cestah in državnih kolesarskih cestah in poteh 50 metrov.
člen (varovalni pas ob občinskih cestah) Ne glede na četrti odstavek
člena ZCes-2 znaša za izvedbo projektov gradenj na prizadetih območjih, ki jih določi vlada s sklepom, z namenom obnove obstoječih objektov in naprav javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena, ki so bili prizadeti zaradi poplav in plazov, ali njihove nadomestitve z novogradnjami, varovalni pas občinske ceste pri lokalnih cestah, javnih poteh in občinskih kolesarskih cestah in poteh 50 metrov.
člen (zapora javnih cest zaradi izvajanja sanacijskih del)

(1)Ne glede na

in
člen ZCes-2 za delno ali popolno zaporo javne ceste zaradi izvedbe sanacijskih del na prizadetih območjih, ki jih določi vlada s sklepom, ni treba izdelati načrta zapore ceste v skladu s predpisom, ki ureja zapore na cestah.

(2)Vloga za dovoljenje za delno ali popolno zaporo javne ceste mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga zapora ceste ter čas trajanja zapore in navedbo tipske sheme zapore ceste. Pri uporabi semaforjev se doda izračun krmilnega programa. V primerih, kjer povprečni letni dnevni promet (PLDP) presega 10.000 vozil ali kjer se dela izvajajo v vplivnem območju križišč ali je zaradi popolne zapore potreben obvoz ali se zahteva ločeno vodenje pešcev in kolesarjev, je treba vlogi priložiti situacije postavitve začasne prometne signalizacije in sheme potrebnih prometnih znakov za obvoz ter kratko tehnično poročilo. 49. člen (trajanje ukrepov tega poglavja)

(1)Ukrepi iz

do
člena tega zakona se uporabljajo do
marca 2024.

(2)Projekti gradenj iz tega poglavja na prizadetih območjih, pričeti do

marca 2024, se dokončajo v skladu s tem zakonom.
Zakon o vodah
člen (izvajanje izrednih ukrepov zaradi škodljivega delovanja voda)

(1)Ne glede na 96.a člen ZV-1 lahko organ v sestavi ministrstva, pristojnega za opravljanje posameznih nalog upravljanja voda, za izvedbo izrednih ukrepov zaradi škodljivega delovanja voda v okviru odprave posledic poplav in plazov poleg izvajalcev gospodarskih javnih služb urejanja voda zagotovi dodatne izvajalce, pri čemer se za zagotovitev izvajalcev predpisi, ki urejajo javno naročanje, ne uporabljajo.

(2)Cena za izvedbo izrednih ukrepov zaradi škodljivega delovanja voda iz prejšnjega odstavka se ne glede na predpise, ki urejajo gospodarske javne službe urejanja voda ter koncesijske akte za izvajanje gospodarskih javnih služb urejanja voda za čas izvajanja interventnih ukrepov zaradi škodljivega delovanja voda ob poplavah in plazovih določi v višini izhodiščne cene in urne postavke, določenih v posameznih koncesijskih pogodbah za izvajanje gospodarskih javnih služb urejanja voda, povečanih za do 50 %.

(3)Obseg in prednostni vrstni red izvajanja izrednih ukrepov zaradi škodljivega delovanja voda iz prvega odstavka tega člena določi s sklepom predstojnik organa v sestavi ministrstva, pristojnega za opravljanje posameznih nalog upravljanja voda, pri čemer se primarno upošteva kriterij varovanja življenja ali zdravja ljudi.

(4)Ukrep iz tega člena se uporablja od

avgusta 2023 do
junija
Zakon o vrtcih
člen (oprostitev plačila staršev in kritje izpada sredstev)

(1)Ne glede na 30. člen ZVrt so starši, katerih otroci zaradi poplav in plazov ali odprave posledic poplav in plazov ne obiskujejo vrtca, za čas, ko otrok ne obiskuje vrtca, oproščeni plačila za vrtec.

(2)Vrtcem, ki zaradi poplav in plazov niso dostopni za starše oziroma so zaradi poplav in plazov zaprti ali so preventivno zaprti zaradi nevarnosti plazov, proračun Republike Slovenije krije izpad plačil staršev. Izpad plačil staršev se prizna za dneve, ko otroci niso mogli obiskovati vrtca, v višini znižanega plačila staršev za vrtec, ki jim je določeno v skladu z odločbo pristojnega centra za socialno delo.

(3)Sredstva v višini oprostitve plačila staršev za javne vrtce in zasebne vrtce s koncesijo zagotavlja občina ustanoviteljica vrtca oziroma koncedentka za vse vključene otroke v vrtec, ne glede na občino stalnega prebivališča otrok. Sredstva se občinam povrnejo iz proračuna Republike Slovenije v skladu z navodilom, ki ga izda minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

(4)Zasebni vrtci uveljavljajo sredstva iz drugega odstavka tega člena neposredno iz proračuna Republike Slovenije v skladu z navodilom iz prejšnjega odstavka. Zasebnim vrtcem, ki se financirajo v skladu z drugim odstavkom

člena ZVrt, se izpad plačil staršev prizna za čas, ko so bili vrtci zaprti oziroma za starše nedostopni in otroci niso obiskovali vrtca, in v višini znižanega plačila staršev, ki bi bilo staršem določeno, če bi bil otrok vključen v istovrstni program vrtca, ki izvaja javno službo na območju občine, v kateri ima zasebni vrtec ali njegova enota sedež. Zasebnim vrtcem se iz proračuna Republike Slovenije za posameznega vključenega otroka krije tudi 15 % cene istovrstnega programa javnega vrtca na območju občine, v kateri ima zasebni vrtec ali njegova enota sedež.
Zakon o gimnazijah in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju
člen (stroški oskrbnin v dijaških domovih)

(1)Ne glede na drugi odstavek

člena ZGim in drugi odstavek
člena ZPSI-1 so učenci in dijaki, ki bivajo v dijaških domovih, na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči iz
člena tega zakona v šolskem letu 2023/2024 oproščeni plačila oskrbnine za obdobje do
decembra 2023.

(2)Pod pogojem iz prejšnjega odstavka so oproščeni plačila oskrbnine tudi študenti višjih strokovnih šol, ki bivajo v dijaških domovih.

(3)Odločbo iz 38. člena tega zakona o izredni denarni socialni pomoči dijaškemu domu predložijo starši oziroma polnoletni dijak ali študent zase.

(4)Stroške oskrbnin dijaškim domovom iz prvega in drugega odstavka tega člena krije proračun Republike Slovenije.

Zakon o višjem strokovnem izobraževanju
člen (podaljšanje statusa študenta višješolskega izobraževanja) Ne glede na
člen ZVSI imajo v študijskem letu 2023/2024 pravico do podaljšanja statusa tudi študenti, ki so bili prizadeti zaradi poplav in plazov ali so aktivno sodelovali pri odpravljanju posledic teh poplav in plazov in zaradi tega v študijskem letu 2022/2023 niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti.
Zakon o potrošniških kreditih
člen (odlog plačila obveznosti iz potrošniške kreditne pogodbe)

(1)Ne glede na 4.,

in
člen ZPotK-2 lahko kreditojemalec pri dajalcu kredita, ki je pridobil dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja po ZPotK-2, uveljavlja odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe iz razloga nezmožnosti zagotavljanja plačila obveznosti iz kreditne pogodbe zaradi nastanka premoženjske škode, ki je nastala kot posledica poplav in plazov.

(2)Za kreditojemalca iz prejšnjega odstavka šteje fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

(3)Kreditojemalec naslovi na dajalca kredita, ki je pridobil dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja na podlagi ZPotK-2, vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje do 31. decembra 2023.

(4)V vlogi iz prejšnjega odstavka kreditojemalec navede, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami poplav in plazov, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti iz kreditne pogodbe, sklenjene z dajalcem kredita iz prejšnjega odstavka, ter v ta namen predloži opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami poplav in plazov, ki so na to vplivale, ter dokazilo, da mu je v času nastanka poplav in plazov nastala premoženjska škoda. V vlogi kreditojemalec poleg tega navede število mesecev odloga.

(5)Dajalec kredita najpozneje v osmih dneh brezplačno odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki se sklene v obliki aneksa h kreditni pogodbi.

(6)Odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe in aneksa h kreditni pogodbi z amortizacijskim načrtom, ki je priloga aneksa h kreditni pogodbi. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo.

(7)Odlog se odobri za obdobje največ 24 mesecev, če posamezna obveznost iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do 31. julija 2023 še ni zapadla v plačilo.

(8)V obdobju odloga plačil se na odloženi del glavnice 12 mesecev od začetka veljavnosti odloga plačil ne obračunavajo obresti, po enem letu pa se lahko obračunavajo obresti največ v višini 2 % letno oziroma po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe, če je ta za kreditojemalca ugodnejša.

(9)Ne glede na sedmi odstavek tega člena se lahko dajalec kredita in kreditojemalec sporazumno dogovorita za rok glede plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je za kreditojemalca ugodnejši.

člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem prejšnjega člena opravlja Tržni inšpektorat Republike Slovenije.
Zakon o socialnem varstvu
člen (krizne namestitve)

(1)Ne glede na tretji odstavek 49. člena ZSV krizne namestitve izvajajo tudi izvajalci, ki v skladu s predpisi s področja socialnega varstva izvajajo institucionalno varstvo.

(2)Krizne namestitve v skladu s tem členom so namestitve, namenjene osebam, starejšim od 65 let, in odraslim osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati same in jim zaradi posledic poplav in plazov ni mogoče zagotoviti oskrbe izven institucionalnega varstva.

(3)Postopek krizne namestitve se začne na podlagi mnenja pristojnega centra za socialno delo ali službe za socialne zadeve izvajalca s področja socialnega varstva oziroma zdravstvene dejavnosti. Sprejem v krizno namestitev se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo.

(4)Krizna namestitev iz tega člena se zagotavlja v trajanju 21 dni. Ne glede na prejšnji stavek se krizna namestitev lahko podaljša največ enkrat za 21 dni, če po mnenju pristojnega centra za socialno delo ali službe za socialne zadeve izvajalca s področja socialnega varstva oziroma zdravstvene dejavnosti osebi ni možno zagotoviti potrebne oskrbe v drugi organizirani obliki socialnovarstvenih storitev.

(5)Osebam, ki zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne zmorejo prevoza z osebnim oziroma javnim prevozom, se prevoz v ali iz krizne namestitve zagotovi z nenujnim reševalnim prevozom osebe.

(6)Nenujni reševalni prevoz iz prejšnjega odstavka pri dispečerski službi zdravstva naroči pristojna oseba izvajalca iz prvega odstavka tega člena, ki bo osebi zagotovil krizno namestitev.

(7)Izvajalec nenujnega reševalnega prevoza iz prejšnjega odstavka je javni zdravstveni zavod ali druga pravna ali fizična oseba s koncesijo za izvajanje zdravstvene dejavnosti, ki izpolnjuje pogoje iz pravilnika, ki določa prevoze pacientov.

(8)Sredstva za kritje stroškov kriznih namestitev in nenujnih reševalnih prevozov iz tega člena se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije. Sredstva za kritje stroškov kriznih namestitev se izvajalcu iz prvega odstavka tega člena zagotavljajo od dneva krizne namestitve osebe. Zahtevki za izplačilo sredstev se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za institucionalno varstvo. Način izstavitve zahtevkov, potrebna dokazila in roke izplačil določi minister, pristojen za institucionalno varstvo.

(9)Ukrep iz tega člena se uporablja od

avgusta 2023 do
decembra
Zakon o delovnih razmerjih
člen (začasna premestitev zaposlenega pri izvajalcu, ki socialnovarstvene storitve opravlja na podlagi koncesijske pogodbe in dovoljenja za delo zaradi nujnih delovnih potreb)

(1)Ne glede na 169. člen ZDR-1 lahko izvajalec, ki zagotavlja socialnovarstvene storitve institucionalno varstvo ali storitve pomoč na domu na podlagi koncesijske pogodbe ali z dovoljenjem za delo, zaradi odprave posledic poplav in plazov, zaposlenega brez njegovega soglasja začasno premesti tudi k drugemu izvajalcu socialnovarstvene storitve institucionalno varstvo ali pomoč družini na domu na enako ali drugo delovno mesto.

(2)Za izvajanje ukrepa iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe

poglavja četrtega dela tega zakona, ki urejajo začasne ukrepe na področju zakonodaje, ki ureja javne uslužbence, razen omejitve iz četrtega odstavka
člena tega zakona.
člen (izjema od omejitve dnevne delovne obveznosti, dnevnega in tedenskega počitka ter omejitve dela preko polnega delovnega časa)

(1)Ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, in drugih zakonov glede časovnih omejitev dnevne delovne obveznosti, dnevnega in tedenskega počitka ter opravljenih ur dela preko polnega delovnega časa, lahko za namen odprave posledic poplav in plazov, ko ni mogoče na drugačen način opraviti nujnih nalog, nadrejeni javnemu uslužbencu brez njegovega soglasja odredi, da po poteku delovnega časa, brez prekinitve dela, ki bi javnemu uslužbencu omogočila počitek, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, dokonča začeto nalogo ali opravi nujno delo.

(2)Odreditev dela preko polnega delovnega časa iz prejšnjega odstavka je dopustna le za najkrajši možni čas, s tem da je treba javnemu uslužbencu takoj po prenehanju razlogov zagotoviti sorazmerno daljši počitek skladno s predpisi in kolektivnimi pogodbami.

(3)Delo preko polnega delovnega časa, odrejeno na podlagi prvega odstavka tega člena, lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec.

(4)Delo preko polnega delovnega časa lahko s soglasjem javnega uslužbenca traja tudi dalj časa od omejitev iz prejšnjega odstavka.

(5)Skupno število ur dela preko polnega delovnega časa iz tega člena na letni ravni ne sme preseči 480 ur.

(6)Ukrep iz tega člena se uporablja od

avgusta 2023 do
decembra
Stanovanjski zakon
člen (izjemna dodelitev neprofitnih stanovanj v najem zaradi poplav in plazov)

(1)Ne glede na 87. člen SZ-1 so do izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v najem upravičene osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje (v nadaljnjem besedilu: upravičenec do izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v najem): – če so bile zaradi poplav in plazov stanovanjske enote, v katerih so ob tej naravni nesreči dejansko prebivale, trajno ali huje poškodovane, – če bi bil za obnovo stanovanjske enote ali ponovno vselitev potreben daljši čas in – če prosilec ali oseba, s katero živi v skupnem gospodinjstvu, nima v lasti oziroma solasti druge nepremičnine, v kateri bi lahko prebivala.

(2)Najem neprofitnega stanovanja, dodeljenega na podlagi tega člena, je mogoč do odprave posledic poplav in plazov, vendar najdlje za tri leta od sklenitve najemne pogodbe.

(3)Stanovanja za izjemno dodelitev neprofitnih stanovanj v najem lahko zagotovijo država, občine, javni stanovanjski skladi ter druge pravne osebe javnega prava, katerih ustanovitelj je država ali občina.

(4)Stanovanja v lasti države ali druge pravne osebe javnega prava, katere ustanovitelj je država, se dodelijo v najem upravičencem do izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v najem preko Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada.

(5)Stanovanja v lasti občine ali druge pravne osebe javnega prava, katere ustanovitelj je občina, in javnih stanovanjskih skladov se dodelijo v najem upravičencem do izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v najem praviloma v občini stalnega prebivališča upravičenca do izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v najem oziroma občini, na območju katere javni stanovanjski sklad deluje.

(6)O izjemni dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem iz četrtega odstavka tega člena odloči direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, z odločbo. Zoper odločbo iz tega odstavka je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za stanovanja.

(7)O izjemni dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem iz petega odstavka tega člena odloči župan oziroma direktor javnega stanovanjskega sklada z odločbo.

(8)Stanovanja v lasti države ali druge pravne osebe javnega prava, katere ustanovitelj je država, ter Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, se pod pogoji iz tega člena oddajo v najem upravičencem do izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v najem brezplačno najdlje za 12 mesecev od sklenitve najemne pogodbe. Če se najemna pogodba sklene za čas, daljši od 12 mesecev, se po poteku 12 mesecev upravičencem do izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v najem obračuna neprofitna najemnina, določena v skladu s predpisi, ki urejajo dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem.

(9)Stanovanja v lasti občine ali druge pravne osebe javnega prava, katere ustanovitelj je občina, in javnih stanovanjskih skladov se pod pogoji iz tega člena oddajo v najem upravičencem do izjemne dodelitve neprofitnega stanovanja v najem za neprofitno najemnino, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem, pri čemer najemnino za prvih 12 mesecev od sklenitve najemne pogodbe nepovratno krije država iz sredstev proračuna Republike Slovenije.

(10)Postopek za izjemno dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v skladu s tem členom se lahko začne najpozneje v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona. 60. člen (upravičenci za pridobitev subvencije k plačilu tržne najemnine po poplavah in plazovih)

(1)Ne glede na prvi odstavek 121.a člena SZ-1 se pri odločanju o vlogah za subvencijo k plačilu tržne najemnine, vloženih od

avgusta 2023 do
decembra 2023, pogoj uvrstitve na prednostno listo na zadnjem javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega prebivališča pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije k plačilu tržne najemnine ne upošteva, če gre za prosilca, ki je zaradi poplav in plazov na svoji stanovanjski nepremičnini, v kateri je dejansko prebival, utrpel škodo, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje.

(2)Ne glede na drugi odstavek 121.a člena SZ-1 se pri odločanju o vlogah za subvencijo k plačilu tržne najemnine, vloženih od

avgusta 2023 do
decembra 2023, šteje, da prosilec, ki je zaradi poplav in plazov na svoji stanovanjski nepremičnini, v kateri je dejansko prebival, utrpel škodo, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje, izpolnjuje pogoje po zadnjem objavljenem javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja, zaradi česar pridobitev mnenja o izpolnjevanju pogojev po zadnjem objavljenem javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja od pristojne lokalne skupnosti ni potrebna.

(3)Ne glede na tretji odstavek 121.a člena SZ-1 se pri odločanju o vlogah za subvencijo k plačilu tržne najemnine, vloženih od

avgusta 2023 do
decembra 2023, pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije k plačilu tržne najemnine, za prosilca, ki je zaradi poplav in plazov na svoji stanovanjski nepremičnini, v kateri je dejansko prebival, utrpel škodo, ki ogroža zdravje in povzroča neprimerno življenjsko okolje, pogoji in merila iz
člena SZ-1 ne upoštevajo.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona odpravi posledic naravnih nesreč
člen (posebna ureditev glede izplačila enkratne solidarnostne pomoči)

(1)Ne glede na

člen ZOPNN-F se solidarnostna pomoč, če so izpolnjeni pogoji, določeni v
členu ZOPNN-F, lahko izplača tudi v več delih.

(2)Plačnik davka lahko popravlja predhodno predloženi obračun davčnega odtegljaja, če je bila od izplačane enkratne solidarnostne pomoči pred uveljavitvijo

člena ZOPNN-F oziroma za drugo in vsako nadaljnje izplačilo do uveljavitve tega zakona upoštevaje ta člen izkazana previsoka davčna obveznost. Plačnik davka lahko vloži popravek obračuna davčnega odtegljaja najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona. Za popravljanje obračuna davčnega odtegljaja se uporabljajo določbe tretjega do sedmega odstavka
člena ZDavP-2 v zvezi s
členom ZDavP-
Zakon o varstvu okolja
člen (ravnanje z odpadki in stroški tega ravnanja)

(1)Za odpadke, ki so jih kot posledico poplav in plazov od

avgusta 2023 do ure ali dneva, ko pristojna oseba za vodenje intervencije v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, odloči, da so zagotovljeni pogoji za prenehanje intervencije, zbrali izvajalci obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja iz
točke prvega odstavka
člena ZVO-2 (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe), morajo ti izvajalci javne službe zagotoviti obdelavo najpozneje do
avgusta 2024.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek morajo za odpadke, ki jih na območju Zgornje Savinjske doline in zgornje Mežiške doline kot posledico poplav in plazov od

avgusta 2023 do največ tri mesece od ure ali dneva, ko pristojna oseba za vodenje intervencije v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, odloči, da so zagotovljeni pogoji za prenehanje intervencije, zberejo izvajalci javne službe, ti izvajalci javne službe zagotoviti obdelavo najpozneje do
decembra 2024.

(3)Vsi odpadki iz prvega in drugega odstavka tega člena se izvajalcu javne službe oddajo, pri čemer izvajalec kot njihov prevzemnik v celoti izpolni in potrdi evidenčni list z uporabo informacijskega sistema iz predpisa, ki ureja odpadke. Kot pošiljatelj se na evidenčni list vedno navede »RS – poplave avgust 2023«, kot kraj oddaje pošiljke odpadkov pa se navede sedež občine, v kateri so odpadki nastali.

(4)Ne glede na izdana okoljevarstvena dovoljenja za obdelavo odpadkov, se obdelovalcem v delu, ki se nanaša na skupno količino odpadkov ali skupno količino nevarnih odpadkov, ki se letno lahko obdelajo, dovoli preseganje teh količin, če gre za prevzem odpadkov iz prvega ali drugega odstavka tega člena ter njihovo skladiščenje, če so pri teh postopkih izpolnjeni vsi drugi pogoji iz okoljevarstvenega dovoljenja.

(5)Ne glede na prvi odstavek 33. člena ZVO-2 krije stroške ravnanja z odpadki iz prvega in drugega odstavka tega člena Republika Slovenija.

(6)Cena ravnanja s komunalnimi odpadki iz prvega in drugega odstavka tega člena je enaka potrjeni ceni, ki je veljala na dan uveljavitve tega zakona za izvajanje javnih služb ravnanja z odpadki na podlagi predpisa, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, razen za postopke, začete po Odredbi za zagotovitev nujnega odvoza nesortiranih odpadkov poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije, številka 843-71/2023-97-DGZR z dne 8. 8. 2023, ki se dokončajo v skladu s to odredbo.

(7)Stroški ravnanja z odpadki iz četrtega odstavka tega člena obsegajo:

stroške prevzema odpadkov,
stroške prevoza odpadkov od kraja predhodnega skladiščenja ali skladiščenja do kraja naprave za obdelavo, in
stroške zagotovitve obdelave prevzetih odpadkov, vključno s stroški priprave teh odpadkov za nadaljnjo obdelavo (npr. sortiranje).

(8)Izvajalec javne službe iz prvega odstavka tega člena ministrstvu, pristojnemu za okolje, pošlje račun za plačilo stroškov ravnanja z odpadki, s priloženimi dokazili iz uredbe, ki ureja odpadke, da je bila obdelava zagotovljena, ter akt občine, s katerim so bile potrjene cene iz šestega odstavka tega člena.

(9)Ministrstvo, pristojno za okolje, na podlagi popolne dokumentacije iz prejšnjega odstavka izvajalcu javne službe iz prvega odstavka tega člena plača račun iz prejšnjega odstavka in ga obvesti o plačilu.

(10)Ministrstvo, pristojno za okolje, delno ali v celoti zavrne račun iz osmega odstavka tega člena, če iz dokumentacije, priložene računu, izhaja, da obdelava ni bila izvedena v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo odpadke. V tem primeru izvajalec obdelave krije stroške ravnanja z odpadki, na katero se nanaša zavrnjen račun.

člen (posegi v okolje) Ne glede na peti odstavek
člena ZVO-2 in Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2), se za projekte ali dele projektov, potrebnih za odpravo posledic poplav in plazov po tem zakonu, določbe predpisov, ki urejajo posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ne uporabljajo.
Zakon o sladkovodnem ribištvu
člen (oprostitev plačila koncesijske dajatve)

(1)Ne glede na

in
člen ZSRib se koncesionarjem za izvajanje ribiškega upravljanja v skladu z zakonom, ki ureja sladkovodno ribištvo, ki jim je nastala škoda zaradi poplav in plazov, oprosti plačilo koncesijske dajatve v letu 2023 in prvega obroka v letu 2024.

(2)Koncesionarju iz tega člena, ki je koncesijsko dajatev za leto 2023 deloma ali v celoti že poravnal, se plačani znesek upošteva pri plačilu naslednje koncesijske dajatve, in sicer do višine že plačane koncesijske dajatve v letu 2023.

(3)Ukrep se izvaja v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014 z dne

junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne
2014, str. 45), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2022/2514 z dne
decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 717/2014 glede njenega obdobja uporabe (UL L št. 326 z dne
2022, str. 8).

(4)Vlada podrobneje določi pogoje in postopek za dodelitev pomoči iz tega člena.

Zakon o varstvu okolja in Zakon o rudarstvu
člen (uporaba viškov izkopanega materiala)

(1)Ne glede na

točko tretjega odstavka
člena ZVO-2 se določbe
do
člena ZVO-2 ne uporabljajo tudi za neonesnažen del tal in drug naravno prisoten material, ki sta izkopana med gradbenimi deli na projektu, kjer je investitor občina, država ali drug investitor gospodarske javne infrastrukture, in katerega gradnja je dovoljena s prostorskimi izvedbenimi akti, če se v svojem prvotnem stanju uporabita za gradnjo na drugem kraju, kot sta bila izkopana, in gre za izvajanje projekta za sanacijo erodiranega območja, prizadetega zaradi poplav in plazov, za gradnjo protipoplavnih ukrepov ali za gradnjo poškodovane gospodarske javne infrastrukture v poplavah in plazovih na istem porečju in je investitor tega projekta občina ali država.

(2)Ne glede na

člen ZRud-1 se lahko višek mineralne surovine, ki ni onesnažen, in je izkopan med gradbenimi deli na projektu, kjer je investitor občina, država ali drug investitor gospodarske javne infrastrukture, in katerega gradnja je dovoljena s prostorskimi izvedbenimi akti, uporabi v svojem prvotnem stanju za gradnjo na drugem kraju, kot je bil izkopan, če gre za izvajanje projektov iz prejšnjega odstavka.
Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o gozdovih in Zakon o agrarnih skupnostih
člen (nakup zemljiških parcel, ki so kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija)

(1)Ne glede na

do 25.a člen ZKZ,
člen ZG ter
in
člen ZAgrS ima Republika Slovenija pravico do nakupa zemljiške parcele, ki je kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija, za namen odprave posledic poplav in plazov.

(2)Nakup iz prejšnjega odstavka se izvede do 31. marca 2024 s sklenitvijo neposredne pogodbe, če je izražena volja lastnikov zemljiške parcele in Republike Slovenije.

(3)Ne glede na 3.eb in 3.ec člen ZKZ ukrepov iz 3.eb in 3.ec člena ZKZ ni treba izvesti, če gre za prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN za odpravo posledic naravne nesreče iz tega zakona, in se postopek priprave OPPN za odpravo posledic naravne nesreče iz tega zakona začne do 31. marca 2024.

(4)Ne glede na 3.g člen ZKZ se odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča za gradnjo objektov na območjih, za katere se sprejme OPPN iz prejšnjega odstavka, ne plača.

Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije
člen (določitev drugega upravljavca) Ne glede na
člen ZSKZ in
člen ZGGLRS lahko vlada na zemljiščih, s katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma družba Slovenski državni gozdovi, za namen odprave posledic poplav in plazov do
marca 2024 določi drugega upravljavca.
Gradbeni zakon
člen (nujna rekonstrukcija) Ne glede na tretji odstavek
člena GZ-1 se pri rekonstrukciji, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic poplav in plazov in s katero se vzpostavi prejšnje stanje objekta, lahko lega, gabariti in zunanjost objekta spremenijo v obsegu manjših dopustnih odstopanj iz
člena GZ-1, če se prijavi začetka gradnje priložita projektna dokumentacija za izvedbo gradnje in vodno soglasje, če je to predpisano, ter se z deli začne najpozneje do
julija
Zakon o elektronskih komunikacijah
člen (upravljanje številke skrajšanega izbiranja 114 za vzpostavitev in delovanja klicnega centra za pomoč pri odpravi posledic poplav in plazov)

(1)Ne glede na 99.,

in
člen ZEKom-2 ministrstvo, pristojno za digitalno preobrazbo, do
decembra 2023 upravlja s številko skrajšanega izbiranja 114 za namen vzpostavitve in delovanja klicnega centra za pomoč pri odpravi posledic poplav in plazov brez predhodne pridobitve odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja.

(2)Operaterji elektronskih komunikacij svojim končnim uporabnikom, ki kličejo na številko 114, zagotovijo brezplačen prenos komunikacije do klicnega centra iz prejšnjega odstavka.

Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč
člen (dodelitev pomoči) Ne glede na
člen ZOPNN se za namen odprave posledic poplav in plazov pomoč upravičencem iz sektorja ribištva in akvakulture dodeli v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2022/2473 z dne
decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne
2022, str. 82), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne
junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne
2023, str. 1).
člen (ocena škode) Ne glede na drugi odstavek 44.b člena ZOPNN za namen odprave posledic poplav in plazov za naloge odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanašajo na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture, oceno škode izdela ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo, za naloge odprave posledic škode pri društvih in ustanovah pa ministrstvo, pristojno za področje delovanja oškodovanega društva ali ustanove, po programu in metodologiji kot je predviden za odpravo posledic škode v gospodarstvu.
člen (predložitev programa odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture) Ne glede na 44.c in drugi odstavek 44.č člena ZOPNN za škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture za namen odprave posledic poplav in plazov program odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture, predloži vladi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo.
člen (vsebina programa odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture) Ne glede na prvi odstavek 44.č člena ZOPNN se za škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture za namen odprave posledic poplav in plazov določi vsebina programa odprave posledic škode v gospodarstvu tudi na kmetijskih strojih in drugi opremi za opravljanje kmetijske dejavnosti ter na strojih in opremi za opravljanje ribištva in akvakulture, ki je bila poškodovana ali uničena zaradi poplav in plazov, na zalogah v kmetijstvu in zalogah v sektorju ribištva in akvakulture, ki so bile poškodovane ali uničene zaradi poplav in plazov, ter na živalih.
člen (financiranje programa odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture) Ne glede na 44.d člen ZOPNN je za financiranje izvajanja programa odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture, za namen odprave posledic poplav in plazov pristojno ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo.
člen (upravičenci do sredstev) Ne glede na 44.e člen ZOPNN so za namen odprave posledic poplav in plazov upravičenci do sredstev za odpravo posledic škode v gospodarstvu tudi nosilci kmetijskih gospodarstev in nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ter društva, ki opravljajo dejavnosti v sektorju ribištva in akvakulture.
člen (potrditev škode) Ne glede na prvi odstavek 44.f člen ZOPNN za namen odprave posledic poplav in plazov višino škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture, potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu.
člen (postopek dodelitve sredstev) Ne glede na 44.g člen ZOPNN za škodo v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture, za namen odprave posledic poplav in plazov: – upravičenci vloge predložijo ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo in ribištvo, v roku, določenem v programu odprave posledic škode v kmetijstvu; – ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo, obvesti upravičence do sredstev, pripravi predlog višine potrebnih sredstev za povračilo škode in ga, če je vloga upravičenca popolna in utemeljena in je predlog povrnitve škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture, skladen s programom odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture, predloži v sprejetje komisiji za odpravo posledic škode v kmetijstvu; – minister, pristojen za kmetijstvo in ribištvo, določi vsebino in obliko obrazca za prijavo škode v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture.
člen (izdaja in vročanje odločbe o dodelitvi sredstev) Ne glede na prvi odstavek 46.a člena ZOPNN se tudi za škodo v gospodarstvu, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture, za namen odprave posledic poplav in plazov uporablja postopek iz 46.a člena ZOPNN.
člen (poročanje)

(1)Ne glede na tretji odstavek 64. člena ZOPNN je za namen odprave posledic poplav in plazov za poročilo o izvedbi programa odprave posledic škode v gospodarstvu za škodo, ki se nanaša na škodo v primarni kmetijski proizvodnji ter sektorju ribištva in akvakulture, pristojno ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo.

(2)Ne glede na četrti odstavek

člena ZOPNN je sestavni del poročila o izvedbi programa odprave posledic škode v gospodarstvu, ki se nanaša na primarno kmetijsko proizvodnjo ter sektor ribištva in akvakulture, tudi poročilo komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu. ČETRTI DEL ZAČASNI UKREPI
Začasni ukrepi na področju gradnje cest za občine
člen (pomoč občinam na področju gradnje cest)

(1)Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: direkcija) lahko na podlagi pooblastila v imenu in za račun posamezne občine izvaja storitev vodenja celotnih projektov gradenj ali vzdrževalnih del v javno korist na občinskih cestah, prizadetih v poplavah in plazovih. Občina najpozneje do 31. oktobra 2023 direkciji posreduje nabor projektov gradenj ali vzdrževalnih del v javno korist na občinskih cestah, katerih vodenje želi prenesti na direkcijo, ter predlaga prioritetni vrstni red posameznih projektov. Predlog mora vsebovati tudi vir financiranja.

(2)Izmed predlaganih projektov s strani prizadetih občin vlada določi projekte in prioritetni vrstni red projektov na občinskih cestah v posamezni občini, za katere bo direkcija izvajala storitev vodenja projektov.

(3)Prioritetni vrstni red projektov je odvisen od kategorije ceste, povezovalne funkcije ceste, ki jo ima ta v prostoru (npr. povezava med občinami, dostop do gospodarskih ali nedostopnih poseljenih območij), možnosti obvoza in njegove dolžine, od možne izvedljivosti trase ceste (potek po ali izven cestnega zemljišča) ter od organizacijskih zmožnosti direkcije.

(4)Stopnja pripravljenosti projektov na občinskih cestah, za katere vodenje prevzame direkcija, mora zagotavljati, da bo postopek naročila izvajanja gradnje ali vzdrževalnih del v javno korist zaključen najpozneje do 31. marca 2024. Vodenje projekta je zaključeno z zaključkom gradnje ali vzdrževalnih del v javno korist in predajo občinske ceste v promet.

(5)Stroški storitve iz prvega odstavka tega člena, ki jih direkcija izvaja za občine, bremenijo proračun Republike Slovenije.

člen (uporaba ukrepa pomoči občinam na področju gradnje cest) Ukrep se uporablja do zaključka gradnje za projekte iz prvega odstavka prejšnjega člena in pri katerih bo postopek javnega naročila izvajalca gradnje ali vzdrževalnih del v javno korist zaključen do
marca
Začasni ukrepi na področju socialnega varstva
člen (dodatno sofinanciranje socialnovarstvenih programov)

(1)Izvajalcem javnih socialnovarstvenih programov iz 18.s člena ZSV, ki so v letu 2023 sofinancirani na podlagi javnih razpisov za sofinanciranje socialnovarstvenih programov, ki jih je objavilo ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, se za programe socialne rehabilitacije zasvojenih, duševnega zdravja, za brezdomce, starejše, za preprečevanje nasilja, za otroke in mladostnike, invalide in Rome ter druge programe za pomoč v stiski iz proračuna Republike Slovenije za leti 2023 in 2024, zagotovijo dodatna sredstva za stroške dela ter stroške materiala in storitev, največ do višine 15 % pogodbene vrednosti javnega socialnovarstvenega programa za leto 2023, ki ga sofinancira ministrstvo, pristojno za socialne zadeve.

(2)Sredstva iz prejšnjega odstavka se namenijo za dodaten obseg izvajanja svetovanja in psihosocialne pomoči ranljivim skupinam obstoječih in novih uporabnikov, ki se soočajo s posledicami poplav in plazov.

(3)Izvajalci iz prvega odstavka tega člena lahko sredstva iz prvega odstavka tega člena porabijo najpozneje do 30. novembra 2024, pri čemer morajo biti storitve iz prejšnjega odstavka opravljene v času veljavnosti sklenjene pogodbe o sofinanciranju javnega socialnovarstvenega programa iz prvega odstavka tega člena.

(4)Zahtevki za izplačilo sredstev iz prvega odstavka tega člena se vložijo pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve. Način izstavitve zahtevkov, potrebna dokazila in roke izplačil določi minister, pristojen za socialno varstvo. Izvajalec iz prvega odstavka tega člena ne more uveljavljati dodatnih finančnih sredstev iz prvega odstavka tega člena, če jih je za navedeni namen že prejel iz drugih virov. 3. Začasni ukrepi na področju družinske politike 83. člen (dodatno financiranje programov v podporo družini)

(1)Programom v podporo družini iz 280. člena Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US in 5/23), ki so bili izbrani na podlagi Javnega razpisa za financiranje razpisanih vsebin centrov za družine v letih 2021 – 2025, se iz proračuna Republike Slovenije zagotovi 15 % od vrednosti programa v podporo družini, ki ga ministrstvo, pristojno za družino, financira v letu 2023.

(2)Sredstva iz prejšnjega odstavka so namenjena za dodatno izvajanje vsebine svetovanja in psihosocialne pomoči skupinam obstoječih in novih uporabnikov, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju in drugimi psihosocialnimi stiskami kot posledica poplav in plazov.

(3)Sredstva iz prvega odstavka tega člena se lahko porabijo najpozneje do 30. novembra 2024.

(4)Zahtevki za izplačilo sredstev iz prvega odstavka tega člena se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za družino. Način izstavitve zahtevkov, roke izplačil in potrebna dokazila določi minister, pristojen za družino. Izvajalec programov v podporo družini ne more uveljavljati dodatnih finančnih sredstev iz prvega odstavka tega člena, če jih je za navedeni namen že prejel iz drugih virov. 4. Začasni ukrepi na področju solidarnostne pomoči 84. člen (sredstva solidarnostne pomoči v primeru poplav in plazov)

(1)Sredstva za izplačilo solidarnostne pomoči, ki jo izvajalci, ki v javni mreži opravljajo institucionalno varstvo in storitev pomoči družini na domu v skladu s predpisi s področja socialnega varstva, izplačajo zaposlenim, ki so utrpeli posledice poplave in plazov kot elementarne nesreče v skladu s peto alinejo prvega odstavka 101. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 18/94 – ZRPJZ, 57/95, 19/96, 56/98, 76/98, 39/99 – ZMPUPR, 102/00, 62/01, 43/06 – ZKolP, 60/08, 75/08, 107/11, 40/12, 46/13, 106/15, 46/17, 80/18, 5/19 – popr., 160/20, 88/21, 181/21, 136/22, 165/22 in 21/23 – popr.), se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.

(2)Zahtevki za izplačilo sredstev iz prejšnjega odstavka se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za institucionalno varstvo. Način izstavitve zahtevkov, potrebna dokazila in roke izplačil določi minister, pristojen za institucionalno varstvo.

(3)Ukrep iz tega člena se nanaša na izplačila solidarnostne pomoči, izplačane zaposlenim od

avgusta 2023 do
decembra
člen (zagotovitev sredstev vrtcem za izplačilo solidarnostne pomoči zaradi poplav in plazov)

(1)Javnim vrtcem in zasebnim vrtcem s koncesijo se zagotovijo sredstva za izplačilo solidarnostnih pomoči v skladu s Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96 – popr., 51/98, 28/99, 39/99 – ZMPUPR, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 – popr., 56/02, 43/06 – ZKolP, 60/08, 79/11, 40/12, 46/13, 106/15, 8/16 – popr., 45/17, 46/17, 80/18, 160/20, 88/21, 136/22 in 11/23) zaposlenim, ki so jih prizadele poplave in plazovi, občine ustanoviteljice vrtcev oziroma občine, ki so zasebnim vrtcem podelile koncesijo. Občine uveljavljajo ta sredstva iz proračuna Republike Slovenije.

(2)Zasebnim vrtcem brez koncesije se zagotovijo sredstva za izplačilo solidarnostne pomoči v višini iz prejšnjega odstavka iz proračuna Republike Slovenije. Vrtci ta sredstva uveljavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

(3)Ukrep iz tega člena velja od

avgusta 2023 do
decembra
člen (enkratna solidarnostna pomoč za zaposlene na dejavnosti osebne asistence)

(1)Osebni asistenti, strokovni vodje, usklajevalci osebne asistence in drugi zaposleni pri izvajalcu osebne asistence na dejavnosti osebna asistenca zaradi izvajanja storitev osebne asistence, ki so jih prizadele poplave in plazovi ter so bili zaposleni pri izvajalcu osebne asistence na dan 3. avgust 2023, so upravičeni do enkratnega izplačila solidarnostne pomoči za zaposlene na dejavnosti osebne asistence (v nadaljnjem besedilu: solidarnostna pomoč za zaposlene) zaradi poplav in plazov v višini 668,21 eurov neto.

(2)Zaposleni iz prejšnjega odstavka pri svojem delodajalcu vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči za zaposlene do

septembra
Zahteva za izplačilo solidarnostne pomoči za zaposlene vsebuje podatke zaposlenega, dokazila o nastali škodi ter dokazilo, iz katerega je razvidno, da je zaposleni na dan, ko je škoda nastala, na lokaciji, na kateri je nastala hujša materialna škoda, dejansko prebival (potrdilo o stalnem ali začasnem prebivališču).

(3)Izvajalec osebne asistence za izplačilo solidarnostne pomoči za zaposlene izstavi zahtevek ministrstvu, pristojnemu za invalidsko varstvo, skupaj z zahtevo posameznika za izplačilo solidarnostne pomoči za zaposlene s prilogami iz prejšnjega odstavka ter kopijo pogodbe o zaposlitvi zaposlenega.

(4)Sredstva za izplačilo solidarnostne pomoči za zaposlene iz tega člena se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. 87. člen (enkratna solidarnostna pomoč za samozaposlene v kulturi, samostojne novinarje in verske uslužbence)

(1)Do enkratne solidarnostne pomoči v višini 668,21 eura, če je v poplavah in plazovih utrpel škodo na svojem premoženju, ki ni namenjeno opravljanju dejavnosti, je upravičen: – samozaposleni v kulturi, vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi, in ima na podlagi

člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: ZUJIK) pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz proračuna Republike Slovenije, – samostojni novinar, vpisan v razvid samostojnih novinarjev, in – verski uslužbenec registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki je na dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi šestega odstavka
člena ZPIZ-2 in ima na podlagi
člena Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 100/13) pravico do namenske državne finančne pomoči iz proračuna Republike Slovenije za pokritje prispevkov za socialno varnost.

(2)Enkratno solidarnostno pomoč lahko posamezni upravičenec iz tega člena prejme samo na podlagi ene alineje prejšnjega odstavka.

(3)Oseba iz prvega odstavka tega člena lahko na ministrstvo, pristojno za kulturo, vloži vlogo za izplačilo enkratne solidarnostne pomoči iz tega člena najpozneje do 30. septembra 2023. Vlogi se priložijo dokazila, ki izkazujejo nastanek škode iz prvega odstavka tega člena.

(4)O upravičenosti do izplačila enkratne solidarnostne pomoči iz tega člena ministrstvo, pristojno za kulturo, odloči v 15 dneh od prejema popolne vloge.

(5)Enkratna solidarnostna pomoč iz tega člena je oproščena plačila vseh davkov in prispevkov ter se ne všteva v dohodkovni cenzus iz 85. člena ZUJIK.

(6)Ukrep iz tega člena se uporablja od 3. avgusta 2023.

(7)Sredstva za izplačilo enkratne solidarnostne pomoči iz tega člena se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije. 88. člen (enkratna solidarnostna pomoč za kmete)

(1)Kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi

člena ali petega odstavka
člena ZPIZ-2 in je zaradi posledic poplav in plazov utrpel škodo na svojem premoženju, ki ni namenjeno kmetijski proizvodnji, je upravičen do enkratne solidarnostne pomoči v višini 668,21 eura.

(2)Kmet iz prejšnjega odstavka lahko na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, vloži vlogo za izplačilo enkratne solidarnostne pomoči za kmete iz tega člena najpozneje do 3. novembra 2023.

(3)Vloga za enkratno solidarnostno pomoč za kmete se vloži na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Vlogi se priložijo dokazila, ki izkazujejo nastanek škode iz prvega odstavka tega člena.

(4)O upravičenosti do izplačila solidarnostne pomoči za kmete odloči organ iz drugega odstavka tega člena v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(5)Enkratna solidarnostna pomoč za kmete iz tega člena je oproščena plačila vseh davkov in prispevkov.

(6)Sredstva za izplačilo enkratne solidarnostne pomoči za kmete iz tega člena se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

Začasni ukrepi na področju opravljanja dela tujih delavcev v Republiki Sloveniji
člen (ukrep zaposlovanja in izvajanja storitev tujcev)

(1)Za namen odprave in preprečitev posledic poplav in plazov ZRSZ delavcem, državljanom tretjih držav (v nadaljnjem besedilu: tuji delavci), ki za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji ne potrebujejo vizuma skladno z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, izdaja dovoljenja na podlagi mednarodnega sporazuma, ki se štejejo kot soglasja za izdajo enotnega dovoljenja v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje), in podaja soglasja k enotnim dovoljenjem v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, ki omogočajo zaposlitev (v nadaljnjem besedilu: soglasje). Minister, pristojen za delo, določi poklice in dejavnosti, ki so nujni za odpravo in preprečitev posledic poplav in plazov in v katerih se lahko zaposlujejo tuji delavci na podlagi tega zakona in pri tem upošteva posebne okoliščine in potrebe delodajalcev in naročnikov storitev, povezane z odpravo posledic poplav in plazov.

(2)Dovoljenja in soglasja iz prejšnjega odstavka ZRSZ obravnava prednostno, in sicer v desetih dneh od prejema popolne vloge za izdajo dovoljenja ali zahtevka iz tretjega odstavka tega člena. ZRSZ v informativnem listu izrecno navede namen podaje soglasja.

(3)Upravna enota, ki je pristojna za odločanje o vlogi za izdajo enotnega dovoljenja tujim delavcem, za opravljanje poklicev oziroma dejavnosti iz prvega odstavka tega člena ne glede na popolnost vloge nemudoma posreduje zahtevek za podajo soglasja, ki je označen s »Poplave 2023«, v obravnavo ZRSZ, če je k vlogi priložena veljavna potna listina, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji, potrdilo iz kazenske evidence matične države tujca, pogodba o zaposlitvi za namen odprave in preprečitve posledic poplav in plazov ter druga dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih za podajo soglasja določa zakon, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev. Zahtevek mora biti opremljen z enotno matično številko občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) tujega državljana. Če zahtevek iz prejšnjega stavka ni opremljen z EMŠO tujega državljana, ZRSZ zagotovi pridobitev EMŠO tujemu državljanu, za katerega je bila vložena vloga za pridobitev enotnega dovoljenja na podlagi tega poglavja.

(4)Tujec ali njegov delodajalec po izdaji dovoljenja iz prvega odstavka tega člena vloži vlogo za izdajo enotnega dovoljenja. Če je k vlogi priložena veljavna potna listina, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji, potrdilo iz kazenske evidence matične države tujca, pogodba o zaposlitvi za namen odprave in preprečitve posledic poplav in plazov ter dovoljenje, upravna enota izda potrdilo iz petega odstavka tega člena.

(5)Vlogo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko vloži tujec, ki za vstop v Republiko Slovenijo ne potrebuje vizuma in ki v Republiki Sloveniji prebiva zakonito, ali njegov delodajalec, ki je za opravljanje dejavnosti, za katero se zahteva enotno dovoljenje, registriran najpozneje na dan

avgusta
Upravna enota, pri kateri je vložena vloga, vlagatelju izda potrdilo o vloženi vlogi za izdajo enotnega dovoljenja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, ki tujcu dovoljuje prebivanje v Republiki Sloveniji do pravnomočne odločitve o vlogi za izdajo enotnega dovoljenja.

(6)Upravna enota vloge obravnava prednostno.

(7)O vlogah iz tretjega in četrtega odstavka tega člena odloča Upravna enota Celje. Vloga se lahko vloži na kateri koli upravni enoti ne glede na nameravani kraj prebivanja tujca oziroma kraj, kjer tujec prebiva, ali sedež delodajalca, ki vlaga vlogo. Upravna enota, pri kateri je vložena vloga, to nemudoma odstopi v reševanje Upravni enoti Celje.

(8)Na obrazcu vloge za enotno dovoljenje iz tretjega in četrtega odstavka tega člena vlagatelj označi, da se vlaga zaradi odpravljanja posledic poplav in plazov.

(9)Kadar je med tujim ponudnikom storitve in naročnikom sklenjena pogodba o izvedbi storitve na področju odprave in preprečitev posledic poplav in plazov, se za pridobitev soglasja za napotene delavce, enotnega dovoljenja za napotene delavce in začetek opravljanja dela smiselno uporabljajo določbe tega poglavja.

člen (pogoj usposobljenosti in kontrola trga dela) V postopku izdaje dovoljenj in podaje soglasij iz prejšnjega člena se upoštevajo tudi dokazila o neformalno pridobljeni poklicni usposobljenosti. Dovoljenje in soglasje iz prejšnjega člena se izdata brez ugotavljanja izpolnjevanja pogoja, da v evidenci brezposelnih oseb ni ustrezne brezposelne osebe.
člen (omogočanje opravljanja dela v Republiki Sloveniji)

(1)Delodajalec, tuji delodajalec ali naročnik storitve lahko tujemu delavcu iz

člena tega zakona, omogoči delo za tri mesece, če tujec opravlja delo z namenom odprave in preprečitve posledic poplav in plazov na ozemlju Republike Slovenije, na podlagi izdanega dovoljenja ali podanega soglasja iz
člena tega zakona in potrdila o vloženi vlogi iz petega odstavka
člena tega zakona. Soglasje ZRSZ posreduje upravni enoti, ki je pristojna za odločanje o vlogi za enotno dovoljenje, in vlagatelju.

(2)Delodajalec, tuji delodajalec ali naročnik storitve lahko tujemu delavcu iz

člena tega zakona omogoči delo tudi po poteku roka iz prejšnjega odstavka, in sicer do pravnomočne odločitve o vlogi za izdajo enotnega dovoljenja, če tujec opravlja delo z namenom odprave in preprečitve posledic poplav in plazov na ozemlju Republike Slovenije, na podlagi izdanega dovoljenja ali podanega soglasja iz
člena tega zakona in potrdila o vloženi vlogi iz petega odstavka
člena tega zakona.

(3)Naročnik storitve po tem poglavju je pravna oseba ali posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji oziroma vpisan v register kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji, za katerega tuji delodajalec v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, ali druga pravna oseba ali posameznik, registriran za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji oziroma vpisan v register kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: izvajalec storitve), izvaja določeno storitev zaradi odprave in preprečitve posledic poplav in plazov z zaposlenimi tujimi delavci, ki delo opravljajo v skladu z določbami tega poglavja.

(4)Naročnik storitve mora pred začetkom izvajanja storitve iz prejšnjega odstavka pri izvajalcu storitve preveriti, da ima tuji delavec izdano dovoljenje ali podano soglasje iz devetega odstavka

člena tega zakona in potrdilo o vloženi vlogi iz petega odstavka
člena tega zakona ter urejeno obvezno socialno zavarovanje.

(5)Vse stroške v postopku izdaje enotnih dovoljenj, ki so izdana na podlagi soglasja po tem poglavju, krije delodajalec ali tuji delodajalec. 92. člen (pogoji in omejitve za opravljanje dela)

(1)Tuji delavci, ki so pridobili dovoljenje ali soglasje iz 89. člena tega zakona, lahko opravljajo le dela, ki so povezana z odpravo posledic poplav in plazov, in sicer le na ozemlju Republike Slovenije. Ne glede na določbe tega poglavja delodajalec, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku, v okviru opravljanja te dejavnosti za namen odprave posledic poplav in plazov ne more zaposlovati tujih delavcev.

(2)Rok za nastop dela tujca in obveznost prijave v obvezno socialno zavarovanje je 15 dni od vročitve soglasja iz

člena tega zakona. Rok za nastop dela tujega delavca z izdanim dovoljenjem je 15 dni od vročitve potrdila iz petega odstavka
člena tega zakona.

(3)Prijava v obvezno socialno zavarovanje je mogoča na podlagi potrdila iz petega odstavka

člena tega zakona, podanega soglasja ali izdanega dovoljenja.
člen (informiranje ZRSZ) ZRSZ za potrebe zaposlovanja tujih delavcev za namen odpravljanja posledic poplav in plazov izvaja mednarodne zaposlitvene sejme v državah izvora tujcev ter oglašuje in promovira prosta delovna mesta. ZRSZ izvaja informiranje s predstavitvijo splošnih življenjskih razmer, pogojev vstopa, prebivanja in dela v Republiki Sloveniji ter seznanitvijo s pravicami in dolžnostmi tujih delavcev v Republiki Sloveniji.
člen (vrsta in namen evidenc)

(1)Za namen podaje ali umika soglasja, odločanja o izdaji ali razveljavitvi dovoljenj, spremljanja stanja na trgu dela in izvajanja nadzora nad določbami tega poglavja ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene ZRSZ upravlja naslednje evidence:

evidenca o podanih soglasjih po tem zakonu;
evidenca izdanih dovoljenj;
evidenca delodajalcev in naročnikov storitve s prepovedjo zaposlovanja in dela tujcev in izvajanja storitev iz
člena tega zakona.

(2)Evidenci ZRSZ iz

in
točke prejšnjega odstavka vsebujeta podatke iz
člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo in 42/23; v nadaljnjem besedilu: ZZSDT). Evidenca iz
točke prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
firmo in sedež oziroma ime in naslov delodajalca, tujega delodajalca ali naročnika storitve;
matično številko delodajalca, tujega delodajalca ali naročnika storitve;
vrsto kršitve iz
člena tega zakona;
organ, ki je ugotovil kršitev;
vrsto akta, s katerim je ugotovljena kršitev;
datum akta, s katerim je ugotovljena kršitev;
pravnomočno izrečeno kazen delodajalcu;
obdobje prepovedi zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev iz
člena tega zakona.

(3)Podatki iz

in
točke prvega odstavka tega člena se hranijo tri leta po poteku veljavnosti enotnega dovoljenja, soglasja za zamenjavo, prijavi začetka izvajanja storitev oziroma dela zastopnika in se nato arhivirajo. Podatki iz
točke prvega odstavka tega člena se hranijo tri leta po vnosu podatkov in se nato arhivirajo.
člen (posredovanje in pridobivanje podatkov)

(1)ZRSZ za namen inšpekcijskega nadzora nad delom tujih delavcev, zaposlenih na podlagi določb tega poglavja, in delavcev, napotenih v Republiko Slovenijo za namen odprave in preprečitve posledic poplav in plazov, Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, Policiji in Finančni upravi Republike Slovenije posreduje vse podatke iz evidenc, ki jih vodi na podlagi prejšnjega člena.

(2)ZRSZ podatke, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti v skladu s tem poglavjem, brezplačno pridobiva iz evidenc naslednjih upravljavcev, in sicer:

upravnih enot: podatki iz 1., 10.,
in
točke prvega odstavka ter
in
točke tretjega odstavka
člena ZZSDT;
Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve: podatki iz
in
točke prvega odstavka
člena ZZSDT;
ministrstva, pristojnega za kmetijstvo: podatek iz
točke prvega odstavka
člena ZZSDT;
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije: podatki iz
in
točke prvega odstavka
člena ZZSDT;
Inšpektorata Republike Slovenije za delo: podatki o pravnomočnih sklepih in odločbah o prekrških, izdanih delodajalcem ali naročnikom storitve, njihovim odgovornim osebam in tujcem, ki v skladu z določbami tega zakona vplivajo na odločitve ZRSZ v postopkih, ki jih vodi po tem zakonu in zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev;
Finančne uprave Republike Slovenije: podatki iz 19.,
in
točke prvega odstavka
člena ZZSDT ter o pravnomočnih sklepih ali odločbah o prekrških, izdanih delodajalcem ali naročnikom storitve, njihovim odgovornim osebam ali tujcem, ki v skladu z določbami tega zakona vplivajo na odločitve ZRSZ v postopkih, ki jih vodi po tem zakonu in zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev;
ministrstva, pristojnega za pravosodje: podatki o pravnomočno obsojenih delodajalcih, tujih delodajalcih in naročnikih storitve zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe prostitucije, spravljanja v suženjsko razmerje, trgovine z ljudmi, kršitve temeljnih pravic delavcev, zaposlovanja na črno ali kršitve pravic iz socialnega zavarovanja, ki v skladu z določbami tega zakona vplivajo na odločitve ZRSZ v postopkih, ki jih vodi po tem zakonu in zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev.

(3)ZRSZ lahko evidence, ki jih upravlja po tem zakonu, poveže z evidencami upravljavcev iz prejšnjega odstavka, razen z evidencama Inšpektorata Republike Slovenije za delo in Finančne uprave Republike Slovenije o pravnomočnih sklepih in odločbah o prekrških ter evidenco ministrstva, pristojnega za pravosodje.

(4)ZRSZ lahko podatke o pravnomočnih sklepih in odločbah o prekrških, ki v skladu z določbami tega zakona vplivajo na odločitve ZRSZ v posamičnih postopkih, ki jih vodi po tem zakonu, pridobi iz evidenc Inšpektorata Republike Slovenije za delo z neposrednim vpogledom in iz evidenc Finančne uprave Republike Slovenije na podlagi vsakokratnega zahtevka.

(5)ZRSZ lahko podatke iz 7. točke drugega odstavka tega člena, ki jih potrebuje za namene odločanja v posamičnih postopkih, pridobi iz kazenske evidence na podlagi vsakokratnega elektronskega zahtevka.

(6)Za obdelavo osebnih podatkov v skladu s tem poglavjem se uporabljajo predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.

člen (uporaba drugih predpisov) Če v tem poglavju ni določeno drugače, se glede zaposlovanja in dela, vstopa in prebivanja v Republiki Sloveniji, postopka in pogojev za pridobitev enotnega dovoljenja ter drugih vprašanj zaposlovanja in dela ter vstopa in prebivanja tujih delavcev uporabljata zakon, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, in zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev.
člen (prepoved zaposlovanja) Delodajalcu, tujemu delodajalcu ali naročniku storitve je prepovedano zaposlovanje in delo tujcev oziroma izvajanje storitev, če mu je bila pravnomočno izrečena globa za prekršek iz
člena tega zakona, in sicer tri leta od pravnomočnosti odločbe o prekršku.
člen (omejitev ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve status družbenika)

(1)V zvezi s pravnomočno odločbo, s katero je bila izrečena globa po 161. členu tega zakona, se smiselno uporabljajo določbe o preverjanju omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika iz 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O in 75/23).

(2)Omejitev iz prejšnjega odstavka preneha v treh letih od dneva pravnomočnosti odločbe oziroma sodbe, zaradi katere je nastopila. 99. člen (nadzor)

(1)Za nadzor nad izvajanjem

do
člena tega zakona je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

(2)Inšpektorat Republike Slovenije za delo ima zaradi nadzora nad izvajanjem določb tega poglavja neposreden vpogled v elektronske evidence ZRSZ in upravnih enot glede podatkov o dovoljenjih, soglasjih, informativnih listih in enotnih dovoljenjih, izdanih na podlagi določb tega poglavja.

(3)Nadzor nad kršitvami določb tega poglavja v okviru nadzora nad zakonitostjo bivanja, ki ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji, izvaja tudi Policija. O sumih in ugotovljenih kršitvah določb tega poglavja, Policija nemudoma obvesti organ iz prvega odstavka tega člena.

(4)Policija ima zaradi izvajanja nadzora v skladu s prejšnjim odstavkom neposreden vpogled v elektronske evidence ZRSZ glede podatkov o dovoljenjih in soglasjih, ki jih ZRSZ na podlagi določb tega poglavja poda v postopku izdaje enotnega dovoljenja, in o opravljenih prijavah začetka izvajanja storitev.

(5)Če organ iz prvega odstavka tega člena pri izvajanju nadzora po tem zakonu ugotovi sum nezakonitega prebivanja tujcev, o tem nemudoma obvesti Policijo, ki v zvezi z navedenim postopa v skladu s pooblastili.

člen (trajanje ukrepa) Ukrepi iz
do
člena tega zakona se uporabljajo do
avgusta 2024, razen če ni v tem poglavju določeno drugače.
Začasni ukrep solidarnostne delovne sobote in prispevek
člen (solidarnostna delovna sobota in prispevek)

(1)Za zagotovitev dela sredstev za omilitev škode, nastale zaradi poplav in plazov, lahko delodajalec po posvetovanju s sindikatom oziroma svetom delavcev ali delavskim zaupnikom, če tega ni, pa z delavci pri delodajalcu, določi eno soboto v letu 2023 in eno soboto v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Kot solidarnostna delovna sobota se šteje tudi kak drug dan, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto.

(2)Ne glede na zakon, ki ureja delovna razmerja, delavec na podlagi predhodnega pisnega soglasja opravlja delo na solidarnostno delovno soboto v skladu s prejšnjim odstavkom preko polnega oziroma dogovorjenega delovnega časa ter prispeva znesek plače iz petega odstavka tega člena.

(3)Z izjemo dela preko polnega oziroma dogovorjenega delovnega časa v skladu s prejšnjim odstavkom mora delodajalec pri organizaciji delovnega procesa na solidarnostno delovno soboto upoštevati določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o delovnem času, odmorih in počitkih.

(4)Sredstva za omilitev škode, nastale zaradi poplav in plazov avgusta 2023, prispevajo delavci, ki so v delovnem razmerju pri pravnih in fizičnih osebah v Republiki Sloveniji, ter delodajalci, ki bodo na te dneve organizirali delovni proces.

(5)Prispevek delavca za Sklad za obnovo Slovenije je znesek plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote po obračunanih davkih in obveznih prispevkih za socialno varnost. Prispevek delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije je enak znesku, ki ga prispeva delavec.

(6)Delodajalec sam izračuna prispevek delavca in delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije v obračunu prispevka za Sklad za obnovo Slovenije, ki se šteje za obračun davka. Obračun prispevka za Sklad za obnovo Slovenije vsebuje podatke, potrebne za identifikacijo delodajalca (firma ali ime, sedež, davčna številka) in posameznega delavca (ime in priimek, naslov, davčna številka), ter podatke o skupnem prispevku delavcev ter prispevku posameznega delavca za posamezno solidarnostno delovno soboto ter podatek o prispevku delodajalca za posamezno solidarnostno delovno soboto. Obračun prispevkov delodajalec predloži Finančni upravi Republike Slovenije v mesecu po mesecu, v katerem je organiziral solidarnostno delovno soboto, na obrazcu, ki ga na svoji spletni strani objavi Finančna uprava Republike Slovenije, plača pa v desetih dneh po predložitvi obračuna.

(7)Prispevek delodajalca po tem členu v Sklad za obnovo Slovenije se ne šteje za olajšavo za donacije ali odhodek po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakonu o dohodnini.

(8)Finančna uprava Republike Slovenije je pristojna za nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov delavcev in delodajalcev za Sklad za obnovo Slovenije in davčno izvršbo po zakonu, ki ureja davčni postopek.

(9)Prispevki iz petega odstavka tega člena se zbirajo na posebni namenski donacijski postavki v proračunu Republike Slovenije in so vir financiranja Sklada za obnovo Slovenije. 102. člen (obvezni solidarnostni prispevek)

(1)Za zagotovitev dela sredstev za financiranje škode in obnove po poplavah in plazovih se za leti 2023 in 2024 uvede obvezni solidarnostni prispevek za obnovo Slovenije (v nadaljnjem besedilu: obvezni solidarnostni prispevek).

(2)Obvezni solidarnostni prispevek plačajo fizične osebe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, rezidenti Republike Slovenije in zavezanci za dohodnino za leto 2023 oziroma 2024 (v nadaljnjem besedilu: fizične osebe), ter pravne osebe, ki so zavezanci v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, za leto 2023 oziroma 2024, razen zavezancev, ki so po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, opredeljeni kot zavezanci, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: pravne osebe).

(3)Obveznega solidarnostnega prispevka ne plačajo fizične osebe, katerih skupna osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka, kot je določena v četrtem in petem odstavku tega člena, ne presega 35 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2023

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.

Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP), stran 7489.