Statut Univerze v Mariboru, Uradno prečiščeno besedilo (UPB 14), stran 8359.

(03)Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost,

(04)Poslovne in upravne vede, pravo; – Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko:

(06)Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT),

(07)Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo; – Fakulteta za energetiko:

(07)Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo; – Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo:

(07)Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo; – Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo:

(05)Naravoslovje, matematika in statistika,

(07)Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo; – Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede:

(08)Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo; – Fakulteta za logistiko:

(10)Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve; – Fakulteta za naravoslovje in matematiko:

(01)Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev,

(05)Naravoslovje, matematika in statistika; – Fakulteta za organizacijske vede:

(04)Poslovne in upravne vede, pravo,

(06)Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT),

(07)Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo; – Fakulteta za strojništvo:

(07)Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo; – Fakulteta za turizem:

(10)Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve; – Fakulteta za varnostne vede:

(10)Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve,

(06)Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT); – Fakulteta za zdravstvene vede:

(09)Zdravstvo in socialna varnost; – Filozofska fakulteta:

(01)Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev,

(02)Umetnost in humanistika,

(03)Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost; – Medicinska fakulteta:

(09)Zdravstvo in socialna varnost; – Pedagoška fakulteta:

(01)Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev,

(10)Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve; – Pravna fakulteta:

(04)Poslovne in upravne vede, pravo. V okviru študijskih področij se izvajajo posamezni študijski programi, ki se lahko dopolnjujejo, preoblikujejo ali na novo uvajajo skladno s predpisanimi postopki. Študijske programe z dveh ali več študijskih področij oziroma interdisciplinarne študijske programe lahko izvaja več članic univerze skupaj. 13. člen Univerza prek fakultet razvija znanstvene discipline, na katerih temeljijo njihovi študijski programi, ter znanstvene discipline s sorodnih ali interdisciplinarno povezanih področij ter opravljajo znanstveno-raziskovalno in umetniško dejavnost z enega ali več sorodnih ali med seboj interdisciplinarno povezanih znanstvenih oziroma umetniških področij, disciplin in strok. Članice univerze izvajajo temeljno raziskovalne, aplikativnoraziskovalne, razvojne in druge projekte ter javna pooblastila. Članice univerze organizirajo oziroma izvajajo tudi dejavnosti, ki so potrebne za uresničevanje dejavnosti, določenih v tem in v prejšnjem členu. Na predlog senatov članic lahko Senat univerze sprejme splošni akt, s katerim skladno z načelom matičnosti določi razvoj znanstvenih disciplin iz prvega odstavka tega člena. 14. člen Članice univerze lahko opravljajo tudi izobraževalne, raziskovalne, strokovne, razvojne in svetovalne ter umetniške dejavnosti ter druge, s temi dejavnostmi povezane dejavnosti, ki ne sodijo v nacionalni program, če to ne ovira izvajanja njihove osnovne izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti, opredeljene v prejšnjih členih tega statuta, in če zagotovijo povračilo stroškov, ki nastanejo pri njihovem opravljanju. Razmerje med univerzo in članico, povezano z dejavnostjo iz prvega odstavka tega člena, se uredi s posebnim aktom, ki ga sprejme Upravni odbor univerze. V aktu iz drugega odstavka se določijo povračilo stroškov, uporaba znaka univerze in druge zadeve v zvezi s pridobivanjem prihodka iz prvega odstavka tega člena. Izhodišče za določitev višine nadomestila je prihodek, ki ga članica pridobi z dejavnostjo iz prvega odstavka tega člena. Za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena po uveljavitvi akta iz drugega odstavka tega člena imajo članice pravno sposobnost in lahko pridobijo davčno številko za nastopanje v pravnem prometu. Članica ima pravdno sposobnost v primeru uveljavljanja interesov pred državnimi organi in sodišči izključno iz naslova sredstev, ki se pridobivajo skladno s prvim odstavkom tega člena. Te sposobnosti pa nimajo v odnosu do univerze. 15. člen Univerzitetna knjižnica Maribor kot osrednja univerzitetna knjižnica daje s svojo dejavnostjo informacijsko podporo izobraževalnemu, znanstveno-raziskovalnemu in umetniškemu delu na univerzi, koordinira knjižnično-informacijsko dejavnost, koordinira nabavo in ponudbo knjižnično-informacijskega gradiva ter medknjižnično izposojo na univerzi, koordinira izdelavo bibliografije univerze, izobražuje uporabnike o knjižničnem gradivu ter posreduje informacije za raziskovalno in strokovno delo tudi drugim uporabnikom. Kot arhivska knjižnica hrani obvezne izvode knjižničnega gradiva z območja Republike Slovenije, kot domoznanska knjižnica zbira, dokumentira in posreduje domoznansko gradivo za mesto Maribor in njegovo širšo okolico in opravlja naloge matične knjižnice za specialne knjižnice v Mariboru. 16. člen Univerza v Mariboru Študentski domovi opravljajo dejavnost dajanja lastnih nepremičnin v najem in dejavnost posredovanja pri dajanju nepremičnin v najem študentom in s tem zagotavljajo nastanitvene pogoje za bivanje študentov in gostujočih profesorjev. Študentski domovi opravljajo tudi dejavnost prehrane oziroma gostinskih in turističnih storitev ter druge servisne storitve, ki se določijo v prilogi k temu Statutu. 17. člen Dejavnosti, ki jih opravljajo univerza in članice univerze po določilih 11., 12., 13. in 15. ter 16. člena tega Statuta, so navedene v prilogi, ki je sestavni del tega statuta. Dejavnosti članic univerze po 14. členu in dejavnosti drugih članic univerze, ki ne spadajo v javno službo, se določijo kot druge dejavnosti v prilogi k Statutu. 3. Pravice, obveznosti in odgovornosti univerze in njenih članic v pravnem prometu 18. člen Univerza nastopa v pravnem prometu samostojno v svojem imenu in za svoj račun z vsemi pravicami in obveznostmi ter sklepa pravne posle za dejavnosti, ki so določene v Odloku o preoblikovanju Univerze v Mariboru, in dejavnosti, ki so določene v tem Statutu, brez omejitev. Pri odtujitvi in obremenitvi nepremičnine oziroma opreme večje vrednosti, pridobljene iz javnih sredstev za opravljanje izobraževalne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti iz 11., 12., 13., 15. in 16. člena tega statuta, je potrebno soglasje ustanovitelja. Za opremo večje vrednosti se šteje oprema, za nakup katere je v skladu z Zakonom o javnih naročilih potreben javni razpis. Univerza upravlja in razpolaga z nepremičnino, pridobljeno iz drugih virov v skladu z namenom, za katerega je bila pridobljena. Univerza odgovarja za obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena z vsem svojim premoženjem. Univerza odgovarja za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem organizacijske enote, ki nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun univerze, izključno iz neproračunskih sredstev, ki niso namenjena izvajanju javne službe univerze. 19. člen Članice univerze nastopajo v pravnem prometu pri opravljanju dejavnosti za uresničevanje nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega se zagotavljajo javna sredstva, samostojno, v imenu in za račun univerze, vsaka v okviru svoje dejavnosti, ki je opredeljena v tem Statutu, in v mejah sredstev za izvajanje te dejavnosti. Za obveznosti, ki nastanejo iz prvega odstavka tega člena, odgovarja univerza s premoženjem, ki ga članica univerze uporablja pri opravljanju te dejavnosti. Članice univerze ne morejo razpolagati z nepremičninami, namenjenimi za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva, pridobljenimi iz javnih sredstev ali iz drugih virov. 20. člen Članice univerze razpolagajo z nepremičnino, namenjeno za opravljanje dejavnosti iz 14. člena tega Statuta, na podlagi predhodnega sklepa (soglasja) Upravnega odbora univerze. Pri izvajanju dejavnosti iz 14. člena tega Statuta nastopajo članice univerze v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun in za obveznosti, ki nastanejo s takšnega poslovanja, odgovarjajo z vsem premoženjem, pridobljenim z opravljanjem te dejavnosti, brez omejitev. Univerza in ustanovitelj za te obveznosti članic ne odgovarjata. 21. člen Pri opravljanju dejavnosti iz 14. člena tega statuta imajo pravico nastopanja v pravnem prometu v imenu in za račun članice univerze naslednje organizacijske enote članic univerze: 1 Na Ekonomsko-poslovni fakulteti: 1.1. Inštitut za marketing 1.2. Inštitut za mednarodne ekonomsko-poslovne študije 1.3. Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo 1.4. Inštitut za management in organizacijo 1.5. Inštitut za finance in umetno inteligenco 1.6. Inštitut za gospodarsko pravo 1.7. Inštitut za operacijske raziskave 1.8. Inštitut za tehnologijo in podjetniško varstvo okolja 1.9. Inštitut za turizem in poslovno logistiko 1.10. Inštitut za projektni management 1.11. Inštitut za računovodstvo, revizijo in davščine 1.12. Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij 1.13. Inštitut za upravljanje podjetij in strateški management 1.14. Inštitut za jezike in tuje poslovne jezike 1.15 Inštitut za e-poslovanje in management informatike. 2 Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko: 2.1 Inštitut za elektrotehniko in računalništvo 2.2 Inštitut za močnostno elektrotehniko 2.3 Inštitut za avtomatiko 2.4 Inštitut za robotiko 2.5 Inštitut za elektroniko in telekomunikacije 2.6 Inštitut za računalništvo 2.7 Inštitut za informatiko 2.8 Inštitut za matematiko in fiziko 2.9 Inštitut za medijske komunikacije 2.10 Center za umetno inteligenco. 3 Na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo: 3.1 Inštitut za gradbeno infrastrukturo 3.2 Inštitut za operativno in konstrukcijsko gradbeništvo 3.3 Inštitut za geotehniko 3.4 Inštitut za arhitekturo in prostor 3.5 Inštitut za prometne vede 3.6 Center za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje. 4 Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo: 4.1 Inštitut za kemijske raziskave. 5 Na Fakulteti za organizacijske vede: 5.1 Inštitut za organizacijo in management. 6 Na Fakulteti za strojništvo: 6.1 Raziskovalni inštitut za strojništvo 6.2 Inštitut za inženirske materiale in oblikovanje. 7 Na Pedagoški fakulteti: 7.1 Znanstveni inštitut 7.2 Center za pedagoško izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje. 8 Na Pravni fakulteti: 8.1 Inštitut za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo 8.2 Inštitut za finančno pravo in javne finance 8.3 Inštitut za javno pravo 8.4 Inštitut za delovna razmerja in socialno varnost 8.5 Inštitut za gospodarsko, pogodbeno in korporacijsko pravo 8.6 Inštitut za filozofijo, zgodovino in ikonografijo prava 8.7 Center za pravno izobraževanje in raziskovanje 8.8 Inštitut za ekonomsko analizo prava 8.9 Center za medicinsko pravo 8.10. Center za normativno dejavnost 8.11 Center za alternativno reševanje sporov 8.12 Inštitut za kazensko in prekrškovno pravo 8.13 Center Alumni. 9 Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede: 9.1 Univerzitetni kmetijski center Fakultete za kmetijstvo 9.2 Univerzitetni center za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo 9.3 Center za sadjarstvo in predelavo sadja 9.4 Center za poljedelstvo in vrtnarstvo 9.5 Center za živinorejo 9.6 Center za kmetijsko tehniko in fitomedicino 9.7 Center za gozdarstvo z botaničnim vrtom 9.8. Center za travništvo in pridelovanje krme 9.9. Inštitut za ekološko kmetovanje 9.10. Center za vseživljenjsko izobraževanje in poklicno uspešnost 9.11. Inštitut za ekonomiko in tehnologije športne konjereje. 10 Na Fakulteti za zdravstvene vede: 10.1 Inštitut za raziskovalno dejavnost 10.2 Inštitut za zdravstveno nego. 11 Na Fakulteti za logistiko: 11.1 Inštitut za logistiko. 12 Na Fakulteti za energetiko: 12.1 Center za univerzitetne študije in raziskave v Velenju 12.2 Znanstvenoraziskovalni in razvojni inštitut 12.3 Inštitut za energetiko. 13 Na Fakulteti za varnostne vede: 13.1 Inštitut za varstvoslovje. 14 Na Medicinski fakulteti: 14.1 Inštitut za fiziologijo 14.2 Inštitut za patologijo 14.3 Inštitut za javno zdravje 14.4 Inštitut za sodno medicino 14.5 Inštitut za biomedicinske vede 14.6 Inštitut za anatomijo, histologijo in embriologijo 14.7 Center za humano genetiko in farmakogenomiko 14.8 Simulacijski center 14.9. Inštitut za športno medicino 14.10 Inštitut za paliativno medicino in oskrbo. 15 Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko: 15.1 Inštitut za naravoslovno-matematične raziskave in aplikacije (INMRA) 15.2 Center za vseživljenjsko učenje FNM 15.3 Inštitut za fiziko 15.4 Inštitut Oddelka za matematiko in računalništvo 15.5 Inštitut za biologijo, ekologijo in varstvo narave 15.6 Inštitut za sodobne tehnologije. 16 Na Fakulteti za turizem: 16.1 Inštitut za turizem 16.2 Medpodjetniški izobraževalni center 16.3 Mednarodni center za eksperimentalne raziskave v turizmu FT UM. Pri opravljanju dejavnosti univerze imajo pravico nastopanja v pravnem prometu v imenu in za račun univerze naslednje organizacijske enote na nivoju univerze: 1. Center za pametna mesta in skupnosti, 2. Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru. Navedene organizacijske enote nastopajo v pravnem prometu in imajo vsa pooblastila, ki jih izvršujejo v imenu in za račun univerze, če so organizirane na nivoju univerze oziroma članice univerze, v katere sestavi so. V tem členu navedene organizacijske enote nimajo pravice razpolaganja z nepremičninami. Dejavnosti, ki jih opravljajo organizacijske enote univerze in članic univerze, ki imajo pravico nastopanja v pravnem prometu, so navedene v prilogi, ki je sestavni del tega Statuta. Senat Univerze in Upravni odbor Univerze lahko ne glede na določbe tega Statuta v enakem besedilu z aktom o ustanovitvi ustanovita ali spremenita organizacijske enote, ki imajo pravico nastopanja v pravnem prometu v imenu in za račun članice univerze ali v imenu in za račun univerze. V primeru, da akt o ustanovitvi takšne organizacijske enote to določa, lahko takšna organizacijska enota dobi status podružnice in se lahko registrira kot podružnica univerze. 4. Zastopanje in predstavljanje 22. člen Univerzo zastopa in predstavlja rektor samostojno brez omejitev, razen pri razpolaganju z nepremičninami, ko je potrebno soglasje upravnega odbora univerze. Če je nepremičnina pridobljena iz javnih sredstev, je potrebno tudi soglasje ustanovitelja univerze. Rektorja univerze nadomeščajo prorektorji iz vrst visokošolskih učiteljev z enakimi pravicami, kot jih ima rektor. Prorektorji so zastopniki univerze v skladu s pooblastilom, ki ga določi rektor. Zastopnik univerze je tudi glavni tajnik univerze, ki zastopa univerzo v mejah splošnih aktov univerze in v skladu s pooblastili, ki jih določi rektor. Rektor lahko v posameznih primerih za zastopanje in predstavljanje univerze pisno pooblasti druge osebe. Poslovne listine iz pristojnosti rektorja sopodpisujejo poleg rektorja oziroma pooblaščenega prorektorja glavni tajnik univerze in pooblaščene osebe, ki jih na predlog rektorja določi Upravni odbor univerze. Poslovne listine iz pristojnosti dekanov članic, ravnatelja ter direktorjev drugih članic, tajnikov članic, in drugih delavcev univerze, članic in drugih članic se podpisujejo v skladu z določili akta o finančnem poslovanju, ki ga na predlog rektorja sprejme Upravni odbor univerze. 23. člen Članico univerze in univerzo v mejah iz 19. člena tega statuta zastopa in predstavlja dekan samostojno brez omejitev, razen pri razpolaganju z nepremičninami, ki so namenjene za opravljanje dejavnosti iz 14. člena tega statuta, ko je potrebno soglasje Upravnega odbora univerze. Dekana članice univerze nadomeščajo prodekani iz vrst visokošolskih učiteljev z enakimi pravicami in dolžnostmi, kot jih ima dekan. Prodekani so zastopniki članice univerze v skladu s pooblastilom, ki ga določi dekan. Dekan lahko v posameznih primerih za zastopanje in predstavljanje fakultete pisno pooblasti druge osebe. 24. člen Organizacijsko enoto univerze in članice univerze, ki ima po tem Statutu pooblastila v pravnem prometu, zastopa in predstavlja predstojnik te enote. Predstojnik organizacijske enote univerze zagotavlja zakonitost in učinkovitost poslovanja organizacijske enote in za svoje delo odgovarja rektorju univerze, predstojnik organizacijske enote fakultete ali druge članice univerze zagotavlja zakonitost in učinkovitost delovanja organizacijske enote in za svoje delo odgovarja dekanu članice oziroma ravnatelju ali direktorju druge članice univerze. 5. Računi univerze in članic univerze 25. člen Univerza vodi svoja sredstva na enem ali več računih v skladu s predpisi. Javna sredstva, ki jih univerza in njene članice pridobivajo iz proračuna RS za izvajanje javne službe, se vodijo na računu univerze in ločeno na podračunih članic. Pri opravljanju dejavnosti po 14. členu tega Statuta lahko članice univerze vodijo druga sredstva na svojih računih v skladu s predpisi. O odprtju, vodenju in ukinitvi lastnega računa članice odloča poslovodni odbor članice. V primeru, če je terjatev nastala iz naslova poslovanja članice po 14. členu in 20. členu Statuta, v postopku izvršbe ni moč zaseči ali rubiti javnih sredstev, s katerimi razpolaga univerza in njene članice in so namenjena izvajanju javne službe univerze skladno z drugim odstavkom tega člena in z 18. in 19. členom Statuta. V primeru, če je terjatev nastala iz naslova poslovanja organizacijske enote univerze, ki nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun univerze po prvem odstavku 21. člena Statuta, v postopku izvršbe ni moč zaseči ali rubiti javnih sredstev, s katerimi razpolaga univerza in njene članice ter so namenjena izvajanju javne službe univerze skladno s šestim odstavkom 18. člena Statuta. Gospodarjenje s premoženjem, finančno in računovodsko poslovanje ter celovit nadzor zakonitosti poslovanja univerze in njenih članic se določi in zagotovi v skladu z veljavnimi predpisi v splošnih aktih univerze. 25.a člen Kadar rektor Univerze prenese na dekana članice, direktorja druge članice ali na druge osebe pooblastila in naloge, za katere je po zakonu in tem Statutu pristojen rektor, mora pooblaščena oseba zagotavljati zakonitost, pravilnost in skrbno izvajanje prenesenih nalog, tako da z njenimi odločitvami ne nastajajo kršitve zakona in predpisov ali druga škoda. Če pri izvajanju nalog iz prejšnjega odstavka nastanejo kršitve predpisov ali druga škoda oziroma prihaja do drugih ovir, ki onemogočajo normalno poslovanje univerze, je za take odločitve v celoti in polno odgovorna članica oziroma druga članica univerze. V takih primerih z izvršbo in rubežem ni mogoče poseči po sredstvih univerze in sredstvih drugih članic. Članica jamči za plačilo svojih obveznost z vsemi sredstvi, ki so v njeni lasti. Rektor lahko izdano pooblastilo prekliče in razveljavi, če so podani zgoraj navedeni ali drugi utemeljeni razlogi. 6. Pečat in simboli univerze 26. člen Univerza in članice univerze imajo pečat, v katerem je ime univerze, pri članicah pa tudi ime članice univerze in grb Republike Slovenije, lahko pa tudi njihov sedež. 27. člen Znak univerze se uporablja na listinah univerze in njenih članic. Članice univerze imajo lahko tudi poseben znak, s katerim označujejo svojo dejavnost. Celostno podobo univerze ureja poseben splošni akt. 28. člen Dan univerze je 18. september, v spomin na 18. 9. 1975, ko je bila svečano razglašena ustanovitev univerze. Na Dan univerze se na posebni svečanosti praviloma promovirajo novi doktorji znanosti in podeljujejo častni doktorati ter opravi svečana predaja rektorske funkcije. 29. člen Univerza ima Rektorjev dan in Dan študentov, ki sta pedagoškega procesa prosta dneva. Na Rektorjev dan se na posebni svečanosti podeljujejo priznanja univerze in organizirajo kulturne in druge prireditve, pomembne za univerzo, njene študente in delavce. Na Dan študentov se prirejajo športna tekmovanja in izvajajo druge interesne dejavnosti študentov. Rektorjev dan določi rektor univerze za vsako leto posebej v začetku študijskega leta. Dan študentov je praviloma pred koncem letnega semestra v mesecu maju in se natančneje določi s študijskim koledarjem. 7. Meduniverzitetno sodelovanje 30. člen Univerza sodeluje z drugimi univerzami doma in v svetu zaradi oblikovanja in izvajanja skupnih znanstvenoraziskovalnih projektov, študijskih programov, izmenjave visokošolskih učiteljev, znanstvenih in drugih delavcev, izmenjave študentov, izmenjave znanstvenih in strokovnih publikacij, znanstvenih informacij, udeležbe na znanstvenih srečanjih, simpozijih in konferencah in izvajanja drugih visokošolskih aktivnosti. O medsebojnem sodelovanju in o vključevanju univerze v mednarodne univerzitetne mreže sklepa univerza z univerzami posebne bilateralne in multilateralne sporazume, pogodbe in dogovore, v katerih se podrobneje opredeljujejo oblike in načini medsebojnega sodelovanja. III. ORGANIZIRANOST UNIVERZE IN ČLANIC UNIVERZE 1. Organizacijske oblike visokošolskega dela 31. člen Univerza in njene članice lahko imajo naslednje organizacijske enote: 1. katedre, 2. inštitute, 3. oddelke, 4. pedagoško-raziskovalne centre, 5. centre, 6. laboratorije, 7. knjižnice. Dvoje ali več kateder se lahko povezuje v oddelke, dvoje ali več oddelkov pa se lahko povezuje v pedagoško-raziskovalne centre. Organizacijske enote imajo pooblastila v pravnem prometu, če z opravljanjem dejavnosti iz 14. člena pridobivajo del prihodka in če tako določa ta Statut. 32. člen Katedre se oblikujejo za določen predmet ali na določenem zaokroženem delu študijskega področja zaradi usklajevanja in razvijanja izobraževalnega in s tem povezanega znanstvenoraziskovalnega dela na tem področju in zaradi razvijanja znanstvenih disciplin in strok s tega področja. V katedre se povezujejo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci ene članice univerze, lahko pa tudi visokošolski učitelji dveh ali več članic univerze. V katedro pa se lahko povezujejo tudi strokovnjaki zunaj univerze. Da se študentom omogoči poglobljen študij in uvajanje v raziskovalno delo, se v delo katedre lahko vključujejo tudi študenti. 33. člen Katedre na svojem področju: 1. sodelujejo pri pripravi študijskih programov in programov raziskovalnega dela; 2. obravnavajo vprašanja in probleme, ki nastanejo pri izvajanju študijskih programov, in usmerjajo, usklajujejo izobraževalno in znanstveno-raziskovalno delo; 3. z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo, posebej s temeljnimi raziskavami, razvijajo znanstvene discipline, na katerih temeljijo študijski programi, ter znanstvene discipline s sorodnih ali interdisciplinarno povezanih področij; 4. skrbijo, da se znanstveno raziskovalni dosežki in nova spoznanja prenašajo v pedagoški proces in vnašajo v študijske programe na vseh ravneh študija; 5. razvijajo sodobne pedagoške metode in usklajujejo strokovno terminologijo; 6. spremljajo in analizirajo študijske uspehe in uspehe na znanstveno-raziskovalnem področju in o njih poročajo; 7. skrbijo za strokovni in znanstveni razvoj visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev; 8. predlagajo teme diplomskih del; 9. načrtujejo in verificirajo študijsko literaturo in druge pripomočke; 10. organizirajo strokovna posvetovanja in obravnavajo poročila o udeležbi na strokovnih posvetovanjih; 11. sodelujejo z organizacijami in enotami istih in sorodnih področij v okviru univerze in zunaj nje; 12. lahko izvajajo tudi programe vseživljenjskega učenja. 34. člen Katedre se ustanavljajo, ukinjajo, delijo in združujejo v skladu z zahtevami in potrebami izobraževalnega in raziskovalnega dela. O organizacijskih spremembah kateder odloča Senat članice univerze na predlog dekana, o organizacijskih spremembah katedre, ki je organizirana pri univerzi, pa Senat univerze na predlog rektorja univerze. 35. člen Katedro vodi predstojnik, ki ga na predlog katedre članice imenuje in razrešuje dekan članice, na predlog univerzitetne katedre pa ga imenuje in razrešuje rektor univerze. Predstojnik katedre se imenuje za štiri leta in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan. 36. člen Predstojnik katedre: 1. organizira in vodi delo katedre; 2. sklicuje in vodi seje katedre; 3. skrbi za redno izvajanje izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega dela s področja katedre; 4. izvršuje sklepe senata in dekana, ki se nanašajo na delo katedre; 5. poroča o delu katedre dekanu in Senatu članice univerze; če je katedra organizirana pri univerzi, pa rektorju univerze. 37. člen Oddelki se oblikujejo na določenem širšem delu študijskega področja zaradi usmerjanja in usklajevanja izobraževalne in s tem povezane znanstveno-raziskovalne dejavnosti kateder ter zaradi razvijanja znanstvenih disciplin in strok s tega področja. Oddelke ustanavlja in ukinja Senat članice univerze na predlog dekana članice univerze. Delo oddelka organizira in vodi predstojnik oddelka, ki ga imenuje in razrešuje dekan članice univerze. Predstojnik oddelka je imenovan za dobo štirih let in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan. 38. člen Inštituti se oblikujejo na določenem raziskovalnem področju za izvajanje temeljnih, aplikativnih, razvojnih in drugih projektov ter za opravljanje strokovnih, svetovalnih in drugih storitev, ki se financirajo iz javnih sredstev ali pa iz sredstev naročnikov raziskovalnih del. Raziskovalno, strokovno in svetovalno delo v inštitutih opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci ter študenti, lahko pa tudi drugi strokovnjaki. Dejavnosti in funkcijo katedre lahko opravlja tudi inštitut. 39. člen Inštituti na svojem področju: 1. organizirajo in opravljajo znanstvenoraziskovalno dejavnost; 2. sodelujejo pri pripravi programov znanstvenoraziskovalnega dela članice univerze; 3. opravljajo strokovne, svetovalne in druge storitve; 4. sodelujejo pri vzgoji raziskovalnih kadrov; 5. s posredovanjem novih spoznanj in znanstvenih izsledkov skrbijo za razvoj znanstvenih disciplin in strok; 6. pospešujejo vključevanje študentov v raziskovalno delo in sodelujejo pri podiplomskem študiju študentov; 7. sodelujejo z raziskovalnimi in drugimi organizacijami na raziskovalnem področju; 8. preučujejo možnosti in oblike prenašanja znanstvenoraziskovalnih izsledkov v prakso; 9. omogočajo uvajanje študentov v raziskovalno delo; 10. organizirajo znanstvena in strokovna posvetovanja s področja svoje dejavnosti; 11. sodelujejo s katedrami z istega področja; 12. lahko izvajajo tudi programe vseživljenjskega učenja. 40. člen Inštituti se ustanavljajo, ukinjajo, delijo in združujejo v skladu s potrebami in z zahtevami znanstvenoraziskovalnega dela, na enak način, kot je v tem Statutu določeno za katedre. 41. člen Delo inštituta vodi in usklajuje predstojnik, ki ga imenuje in razrešuje dekan članice univerze. Predstojnik inštituta je imenovan za dobo štirih let in je lahko po poteku tega časa ponovno imenovan. 42. člen Predstojnik inštituta: 1. organizira, vodi in usklajuje delo inštituta; 2. je odgovoren za pripravo raziskovalnega programa inštituta in za njegovo izvajanje; 3. skrbi za gospodarsko in finančno uspešnost inštituta; 4. oblikuje raziskovalne skupine za izvajanje raziskovalnih projektov in nalog; 5. skrbi za sodelovanje z mednarodnimi in domačimi raziskovalnimi organizacijami, inštituti in uveljavljenimi znanstvenimi delavci; 6. pripravlja znanstvena srečanja in posvetovanja; 7. spremlja natečaje za pridobitev projektov in pripravlja pogodbe za prevzem raziskovalnih del s področja inštituta; 8. pripravlja pogodbe s sodelavci inštituta, ki delajo na raziskovalnih projektih in nalogah; 9. obvešča naročnike o izvedbi prevzetih raziskovalnih projektov oziroma drugih raziskovalnih storitev; 10. poroča dekanu o delu in zadevah inštituta. 43. člen Laboratorij se oblikuje za praktično izvajanje raziskovalnega in izobraževalnega dela. 44. člen Centri se oblikujejo zaradi izvajanja, organiziranja in spodbujanja izobraževalnega in raziskovalnega dela, prenosa uporabe in sodobnih metod dela, spoznanj in dosežkov ter tudi za opravljanje računalniških in informacijsko-dokumentacijske dejavnosti. Centri se oblikujejo v skladu s potrebami na način, ki je v tem Statutu določen za katedre in inštitute. 45. člen Delo centra usklajuje in vodi predstojnik, ki ga imenuje in razrešuje dekan članice univerze. Predstojnik centra je imenovan za štiri leta in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan. Predstojnika centra pri univerzi imenuje in razrešuje rektor univerze. 46. člen Dvoje ali več oddelkov se lahko organizira v pedagoško-raziskovalne centre, kadar gre za trajnejšo obliko organizacije pedagoškega in znanstvenega dela na širšem delu študijskega področja, ki presega funkcijo posameznega oddelka. Za ustanovitev in organizacijo pedagoško-raziskovalnih centrov se smiselno uporabljajo določbe Statuta, ki veljajo za oddelke. Pedagoško-raziskovalni centri se lahko ustanovijo tudi na nivoju univerze pri univerzi. 47. člen Knjižnice pri članicah univerze zbirajo, urejajo in posredujejo znanstveno, študijsko in strokovno literaturo ter dajejo visokošolskim učiteljem, znanstvenim delavcem, visokošolskim sodelavcem in študentom potrebne informacije in znanja za študij in znanstveno delo, jih izobražujejo glede uporabe knjižničnega gradiva ter iskanja informacij in izdelujejo bibliografije visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev. Knjižnice se povezujejo v knjižnično-informacijski sistem univerze . 48. člen (črtan) 2. Univerzitetna uprava 2.1. Organizacija univerzitetne uprave 49. člen Univerzitetno upravo sestavljajo rektorat univerze in strokovne službe članic univerze (dekanat oziroma tajništva) in se organizira tako, da je zagotovljeno smotrno, učinkovito, pravočasno in racionalno izvajanje odločitev organov univerze in zakonskih ter drugih upravnih nalog univerze in njenih članic. Organiziranost in sistemizacijo univerze in članic ter drugih članic sprejme in določi: – na predlog dekanov za pedagoški, znanstveni (oziroma) umetniški del za članico, – na predlog direktorja oziroma ravnatelja za strokovni del za drugo članico, – na predlog dekanov oziroma ravnatelja oziroma direktorja ter mnenja glavnega tajnika za upravni del, – ter glavnega tajnika za rektorat, na podlagi izhodišč za sistemizacijo delovnih mest, rektor univerze s splošnim aktom, ne glede na ostale določbe tega Statuta. Rektor univerze lahko s posebnim aktom za določene naloge univerze oblikuje posebne organizacijske enote. 2.2. Rektorat univerze 50. člen Rektorat univerze organizira in strokovno usklajuje izvajanje in opravljanje naslednjih nalog: – znanstvenoraziskovalno, izobraževalno in umetniško delo, – zagotavlja izvajanje razvojnih nalog in programa univerze, – zagotavlja integrirano finančno-računovodsko funkcijo univerze, – splošne pravne in kadrovske zadeve univerze, – meduniverzitetno in mednarodno sodelovanje univerze, – spremljanje in izboljševanje kakovosti izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega, strokovnega, umetniškega in podpornega dela univerze, – informacijsko infrastrukturo in informacijski sistem univerze, – vzdrževanje, investicije in prostorski razvoj univerze. Rektorat univerze opravlja tudi druga strokovna, organizacijska, finančna, administrativna, tehnična, pomožna in druga podobna dela in naloge, ki so skupnega pomena za univerzo in njene članice. 2.3. Dekanati oziroma tajništva članic univerze 51. člen Strokovne službe članic univerze (dekanati oziroma tajništva) izvajajo in opravljajo upravnoadministrativne ter finančnogospodarske in strokovnotehnične naloge članic. Organiziranost in naloge strokovnih služb članic se določijo z aktom o organizaciji in sistemizaciji univerze in članic. 52. člen Univerzitetno upravo vodi glavni tajnik univerze, ki ga po javnem razpisu in predhodnem mnenju Senata univerze imenuje rektor univerze za dobo štirih let in je lahko po enakem postopku ponovno imenovan. Glavni tajnik univerze odgovarja za svoje delo rektorju univerze. Glavni tajnik univerze ima pomočnike oziroma predstojnike, ki jih imenuje rektor univerze na predlog glavnega tajnika za posamezna delovna področja. 53. člen Strokovne službe članice univerze vodi tajnik članice univerze, ki ga po javnem razpisu in predhodnem mnenju senata članice univerze na predlog dekana članice univerze ter mnenja glavnega tajnika univerze izbere rektor univerze. Strokovne službe druge članice univerze vodi tajnik druge članice univerze, ki ga po javnem razpisu na predlog ravnatelja oziroma direktorja druge članice univerze ter predhodnim mnenjem strokovnega sveta in glavnega tajnika univerze izbere rektor univerze. Za opravljanje vseh nalog, ki spadajo v delovno področje tajnika članice univerze oziroma druge članice univerze, odgovarja tajnik dekanu članice univerze oziroma ravnatelju/direktorju druge članice univerze in rektorju univerze. Tajnik opravlja svoje naloge, pravice in pristojnosti v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru, Statutom Univerze v Mariboru in drugimi zakoni ter splošnimi akti, pooblastili dekana članice univerze in rektorja univerze. Za izvajanje strokovnih nalog v okviru javnega nacionalnega programa, ki ga opravlja članica, ter za izvajanje skupnih nalog in razvojnega programa univerze odgovarjajo tajniki članic dekanu, rektorju in glavnemu tajniku univerze. 54. člen Glavni tajnik univerze in tajniki članic univerze imajo posebna pooblastila in odgovornosti. Posebna pooblastila in odgovornosti pri ravnanju s sredstvi in drugim premoženjem imajo tudi računovodja univerze in računovodje članic univerze. Dela, naloge, pooblastila in odgovornosti glavnega tajnika, tajnikov članic univerze in računovodij, kot tudi pogoji za zasedbo teh delovnih mest so določeni z aktom o organizaciji in sistemizaciji univerze in članic. Posebna pooblastila podeli rektor univerze. 55. člen Glavni tajnik univerze in drugi delavci s posebnimi pooblastili so lahko predčasno razrešeni. O njihovi predčasni razrešitvi odloča rektor univerze oziroma dekan članice univerze ob predhodnem mnenju Senata. Pri razrešitvi glavnega tajnika univerze se smiselno uporabljajo določila 299. člena tega Statuta. 56. člen S splošnim aktom univerze, ki ga sprejme upravni odbor univerze, se lahko uredijo pogoji za sklenitev individualnih pogodb ter druga vprašanja položaja, odgovornosti in obveznosti posameznikov, ki lahko sklenejo individualno pogodbo. IV. IZVAJANJE IZOBRAŽEVALNE, RAZISKOVALNE IN UMETNIŠKE DEJAVNOSTI A) Izobraževalna in umetniška dejavnost 1. Študijski programi 57. člen Študij na univerzi in njenih članicah poteka po študijskih programih za pridobitev izobrazbe in po programih za izpopolnjevanje. 58. člen Študijski programi za pridobitev izobrazbe so dodiplomski in podiplomski. Dodiplomski študijski programi so programi za pridobitev univerzitetne izobrazbe in programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe. Podiplomski študijski programi so programi za pridobitev magisterija in programi za pridobitev doktorata znanosti. 58.a člen Študijski programi za pridobitev izobrazbe se razvrščajo stopenjsko:

1. a)prva stopnja: – visokošolski strokovni študijski programi, – univerzitetni študijski programi;
2. b)druga stopnja: – magistrski študijski programi; – enoviti magistrski študijski programi;
3. c)tretja stopnja: – doktorski študijski programi. Študijski programi prve stopnje so dodiplomski, druge in tretje stopnje pa podiplomski študijski programi. 58.b člen Vsak javno veljavni študijski program, ki je razpisan in se izvaja, ima vodjo študijskega programa, ki je pedagoško in raziskovalno uspešen visokošolski učitelj z najmanj petimi leti izkušenj visokošolskega učitelja, je v času imenovanja v vodjo študijskega programa zaposlen na delovnem mestu visokošolskega učitelja in je nosilec vsaj ene učne enote na tem študijskem programu. Vodjo študijskega programa imenuje senat članice. Vodja študijskega programa v sodelovanju s pristojnim prodekanom in katedro/oddelkom/inštitutom rešuje tekočo problematiko izvedbe študijskega programa, hkrati pa v sodelovanju z navedenima in z zunanjimi deležniki skrbi za spremljanje kakovosti in razvoj tega študijskega programa. V primeru interdisciplinarnih študijskih programov iz prejšnjega člena, se s sporazumom določi koordinacijski svet tega študijskega programa, ki koordinira izvajanje in razvoj študijskega programa. Vodja koordinacijskega sveta prevzame vlogo vodje študijskega programa. Senati članic imenujejo programske svete za posamezne študijske programe, študijska področja ali za članico, v katerih večino predstavljajo zunanji deležniki. Programski sveti sodelujejo pri oblikovanju, evalviranju in razvoju študijskih programov. Vodje študijskih programov so člani programskih svetov. 59. člen Študijski programi za izpopolnjevanje so oblika vseživljenjskega učenja in so namenjeni predvsem za izpopolnjevanje, dopolnjevanje, poglabljanje in posodabljanje znanja. Poleg programov iz prejšnjega odstavka lahko članice Univerze organizirajo tudi različne oblike neformalnega učenja, na primer tečaje, poletne šole, programe usposabljanja in podobno, če to ne vpliva na izvajanje študijskih programov za pridobitev izobrazbe. 59.a člen Skupni študijski programi so študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki jih članica univerze sprejme in izvaja skupaj z enim ali več visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije ali tujine. Kdor opravi vse obveznosti po skupnem študijskem programu za pridobitev izobrazbe, dobi skupno diplomo, v kateri so navedeni vsi izvajalci, ki so sodelovali pri izvedbi študijskega programa. Skupna diploma je javna listina. Vsebino in obliko skupne diplome ter priloge k diplomi določijo sodelujoči izvajalci. Skupno diplomo potrdi Senat Univerze v Mariboru. 60. člen Študijski programi za pridobitev izobrazbe in študijski programi za izpopolnjevanje se oblikujejo in sprejemajo na študijskih področjih, ki jih za posamezne fakultete določa ta Statut. Študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje sprejme Senat univerze na predlog Senata članice univerze. Interdisciplinarne študijske programe in interdisciplinarne študijske smeri sprejme Senat univerze na predlog senatov članic univerze. Univerza mora študijski program akreditirati pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. 61. člen Univerza in njene članice sprejemajo in izvajajo predvsem študijske programe iz nacionalnega programa visokega šolstva, ki jih izvajajo kot javno službo. Članice univerze lahko sprejemajo in izvajajo tudi druge študijske programe za pridobitev ali za izpopolnjevanje izobrazbe, če s tem ne ovirajo izvajanja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena in dejavnosti iz 173. člena tega Statuta in če zagotovijo povračilo stroškov, ki nastanejo pri izvajanju teh študijskih programov. 62. člen Trajanje študija in vsebine posameznih študijskih programov urejajo članice univerze s študijskim programom. Članice Univerze pri oblikovanju obveznih sestavin posameznih študijskih programov, študijskih obveznosti in trajanja študija upoštevajo veljavna določila Zakona o visokem šolstvu in tega Statuta. 2. Organizacija in izvajanje izobraževalnega dela za pridobitev dodiplomske izobrazbe
4. a)Oblike visokošolskega izobraževalnega dela 63. člen Študijski programi se izvajajo v organiziranem študijskem procesu praviloma kot redni študij. Če narava študija to dopušča, pa se lahko izvajanje študijskega programa prilagaja možnostim študentov in se izvaja tudi kot izredni študij na način in po postopku, kot to določa ta Statut. 64. člen Oblike visokošolskega izobraževalnega dela pri izvajanju študijskih programov so: predavanja, seminarji, vaje, uvajanje v raziskovalno delo, delovna praksa, mentorsko delo, izobraževanje na daljavo, tutorski način poučevanja oziroma pomoči študentom in druge oblike individualnega študija ter študijske ekskurzije. Organizirane oblike visokošolskega izobraževalnega dela potekajo v večjih ali manjših skupinah študentov, lahko pa tudi individualno, v skladu s predpisanimi normativi. Organizirane oblike visokošolskega izobraževanja lahko potekajo tudi v obliki vseživljenjskega izobraževanja. 65. člen Predavanja so oblika izobraževalnega dela, pri katerih visokošolski učitelj posreduje bistvene vsebine predmeta, upoštevaje sodobne znanstvene dosežke in predpisana predhodna znanja, ob uporabi razpoložljive izobraževalne tehnologije. Predavanja potekajo po študijskem programu. Na predavanjih morajo študenti spoznati vsebino, metodologijo in sistematiko predmeta. 66. člen Seminarji so oblika izobraževalnega dela, pri katerih se pri obravnavi določenih zaokroženih vprašanj iz posameznega predmeta metodično vzpostavlja neposredno sodelovanje med visokošolskim učiteljem in študentom. Seminarji potekajo po študijskem programu in morajo študenta usposobiti za samostojno dojemanje snovi in reševanje problemov v okviru predmeta. Učitelj je dolžan posredovati literaturo, ustrezne učne pripomočke in razpoložljivo izobraževalno tehnologijo; vse to omogoča učinkovito delo v seminarju. 67. člen Vaje se izvajajo kot praktične vaje, klinične vaje, praktikumi, na pedagoških študijskih smereh pa tudi hospitacije, nastopi in pedagoška praksa. Z vajami si študenti ob vodstvu učiteljev in ob pomoči visokošolskih sodelavcev utrjujejo znanja in pridobivajo izkušnje in spretnosti. Hospitacije, nastopi in pedagoška praksa študentov imajo namen usposobiti študenta za izvajanje izobraževalnega dela. Priprave nanje in njihovo analizo vodijo visokošolski učitelji specialnih didaktik posameznih predmetov, skupaj s strokovnimi sodelavci za izvajanje praktičnega pouka. 68. člen Mentorsko delo in druge oblike individualnega dela se organizirajo dogovorno med študenti in učitelji in obsegajo usmerjanje, svetovanje, študijske razgovore in druge metode učiteljeve pomoči pri izobraževalnem in raziskovalnem delu ter pri izobraževalnih in raziskovalnih nalogah. V ta namen ima učitelj tudi govorilne ure. 69. člen Oblike uvajanja študentov v raziskovalno delo so: – sodelovanje pri raziskavah, ki jih organizirajo raziskovalni inštituti, – seminarji in seminarske naloge, – raziskovalno delo študentov pod mentorstvom učiteljev v okviru posebnih študijsko-raziskovalnih projektov in pri diplomskih nalogah. 70. člen Praktično usposabljanje se izvaja v delovnem okolju in je obvezni sestavni del visokošolskih strokovnih študijskih programov, ovrednoten s kreditnimi točkami, lahko je tudi sestavni del univerzitetnih študijskih programov ter omogoča študentom spoznavanje dela, organiziranosti in upravljanja in se tako pod strokovnim vodstvom pripravljajo na bodoče praktično delo. Članice univerze sodelujejo pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju praktičnega usposabljanja z organizacijami uporabnikov in z njimi urejajo medsebojne obveznosti.
5. b)Učni jezik 71. člen Učni jezik je slovenski. Univerza v Mariboru skrbi za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika. Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva se omogoči učenje slovenščine. Študijski programi se lahko izvajajo v tujem jeziku, če gre za opravljanje javne službe, in sicer: – študijski programi tujih jezikov, – deli študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski profesorji ali študenti iz tujine ali je vaje vpisano večje število tujih študentov, – študijski programi, če se ti programi izvajajo na članici Univerze tudi v slovenskem jeziku. 72. člen Študijski programi ali njihovi deli se izvajajo v tujem jeziku v enem od naslednjih primerov: – če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči učitelji tujih univerz ali mednarodno priznani strokovnjaki, ki jih univerza povabi k sodelovanju, – če gre za študijske programe, ki niso zajeti v nacionalnem programu visokega šolstva, – če gre za študijske programe, v katere so vključeni tuji študenti oziroma so pretežno namenjeni tujim študentom, ali je vanje vpisano večje število tujih študentov. Članica Univerze je dolžna zagotoviti, da se študijski program oziroma njegovi deli izvajajo v tujem jeziku, ki ustreza jezikovnemu znanju večine domačih študentov na tem programu. V primeru, da gre za študijske programe, v katere so vključeni tuji študenti na osnovi mednarodnih pogodb ali sistema kreditnega študija, spada to pedagoško delo pedagoških delavcev med redne delovne obveznosti. 73. člen O izvajanju študijskih programov ali delih programov v tujem jeziku sklepa senat članice univerze, ki izvaja študijski program. 74. člen O izvajanju študijskih programov ali delov študijskih programov v tujem jeziku, ki so obveznost univerze na podlagi mednarodnih pogodb in sporazumov, odloča na predlog Komisije za študijske zadeve univerze Senat univerze. Senat Univerze sprejme pravila za izdelavo in zagovor diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog v tujem jeziku.
6. c)Pravica do vpisa, razpis za vpis in vpisni postopek 1. Pravica do vpisa 75. člen Pravica do visokošolskega izobraževanja in status študenta se pridobi z vpisom na univerzo. 76. člen V študijski program za pridobitev dodiplomske univerzitetne izobrazbe in v študijske programe za pridobitev visoke strokovne izobrazbe se lahko vpiše, kdor je opravil maturo. V študij po programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe na posameznem strokovnem področju se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega izmed predmetov mature. Ustreznost programa pridobljene srednje strokovne izobrazbe ter predmet mature iz prejšnjega odstavka se določita s študijskim programom. V študij po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, določene s študijskim programom. Poleg mature, poklicne mature oziroma zaključnega izpita se lahko s študijskim programom kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti. Umetniška akademija lahko s svojim študijskim programom določi, da se v študij vpiše tudi, kdor ne izpolnjuje pogojev iz prvega, drugega oziroma četrtega odstavka tega člena, če izkazuje izjemno umetniško nadarjenost. 76.a člen Pogoje za vpis iz 76. člena tega Statuta izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini in je ustrezno priznano. 2. Javna objava razpisa za vpis 77. člen Univerza javno objavi razpis za vpis v začetni letnik dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov z javno veljavnostjo, ki jih izvajajo njene članice. Razpis za vpis v dodiplomske ter podiplomske študijske programe se objavi najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta. 78. člen Vsebino razpisa za vpis določi Senat univerze na predlog Senata članice univerze. V razpisu se objavijo imena članic univerze in študijski programi, kraj izvajanja študijskih programov, v katere se vpisuje, trajanje študija, pogoji za vpis, število prostih vpisnih mest in postopki ter roki za prijavo na razpis in izvedba vpisa. 79. člen Po objavi razpisa v dodiplomske študijske programe organizirajo univerza in njene članice informativni dan, na katerem vse zainteresirane seznanijo z razpisom, možnostmi in pogoji izobraževanja, s poklici, za katere izobražujejo, možnostmi nadaljnega izobraževanja ter drugimi informacijami, pomembnimi za odločitev o izbiri študija. Informativni dan se organizira na dan, določen v objavi razpisa. 3. Prijava za vpis in izbirni postopek 80. člen Kandidati za vpis v začetni letnik dodiplomskih študijskih programov pošljejo svojo prijavo s predpisanimi podatki v predpisanem roku visokošolski prijavno- informacijski službi univerze, ki na osnovi prijav ugotovi skupne potrebe po visokošolskem izobraževanju na posameznih študijskih programih. 81. člen Če število prijavljenih kandidatov bistveno presega število razpisanih mest glede na prostorske, kadrovske in opremske zmogljivosti članic univerze, omeji senat univerze na predlog Senata članice univerze vpis. 82. člen V predpisanem izbirnem postopku se kandidati razvrščajo glede na veljavna določila Zakona o visokem šolstvu. Univerza si mora za omejitev vpisa pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije, ki se javno objavi. 4. Vpisni postopek 83. člen Vpis v začetni letnik za dodiplomski redni in izredni študij se opravi v skladu z razpisom za vpis. 84. člen Zaradi kršitve pri izbirnem postopku se lahko kandidat po prejemu sklepa o rezultatu izbirnega postopka pritoži na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov, in sicer v roku, ki je določen v sklepu o rezultatu izbirnega postopka. Odločitev Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna. 85. člen Študenti se vpisujejo v višje letnike, če so izpolnili s študijskim programom in tem Statutom določene obveznosti. Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, določenih za napredovanje v višji letnik, lahko komisija za študijske zadeve članice univerze na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik. Takšen vpis se lahko odobri študentu, ki obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov ter je opravil predpisane obveznosti predhodnih letnikov in obveznosti v obsegu več kot 30 ECTS vpisanega letnika, če je pričakovati, da bo izpolnil ostale obveznosti. Članica lahko v študijskem programu izmed obveznosti, ki so določene kot pogoj za napredovanje v višji letnik, določi obveznosti, brez katerih izjemno napredovanje ni mogoče, četudi je študent zbral več kot 30 ECTS točk, vendar v obsegu ECTS, ki je manjši, kot je določen za napredovanje po prvem odstavku tega člena. V primeru, da študentu prošnja ni bila odobrena, se ima študent pravico pritožiti na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov v roku 8 dni. 86. člen Študenti, ki ponavljajo letnik ali se prepišejo v drug študijski program oziroma smer, se vpisujejo v enakem roku, kot je določeno v tem Statutu za vpis v začetni letnik oziroma letnik napredovanja. Študentom, ki se iz upravičenih razlogov niso mogli vpisati v rednih rokih, lahko Komisija za študijske zadeve Senata članice univerze dovoli vpis tudi po preteku teh rokov, vendar najpozneje do roka, ki ga določi ustanovitelj v aktu, ki ureja vprašanja razpisa za vpis in izvedbe vpisa v visokem šolstvu. 87. člen Študent, ki mu ni bil odobren vpis v isti ali višji letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija, ker nima izpolnjenih vseh študijskih obveznosti po študijskem programu oziroma Komisija za študijske zadeve članice ni odločila v roku 15 dni, se ima pravico pritožiti na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov v roku 8 dni. Odločitev Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna. 88. člen Tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva se prijavljajo na vpis skladno s Pravilnikom o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu in Pravilnikom o šolninah in bivanju v študentskih domovih za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce v Republiki Sloveniji. Prijavno sprejemni postopek za vpis tujcev (tj. državljanov držav, ki niso članice Evropske unije) in Slovencev brez slovenskega državljanstva v prvi letnik dodiplomskih in enovitih magistrskih študijskih programov izvaja Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Mariboru na osnovi meril in pogojev za sprejem tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva v prvi letnik dodiplomskega študija Univerze v Mariboru. Prijavno-sprejemni postopek za vpis Slovencev brez slovenskega državljanstva in tujcev v podiplomske študijske programe in v programe za izpopolnjevanje ter za vpis v višji letnik, za vpis po pravilih za vzporedni študij in študij diplomantov izvajajo članice Univerze v Mariboru. č) Študijsko leto 89. člen Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra v naslednjem koledarskem letu. Študijsko leto se deli na zimski in poletni semester. S študijskim koledarjem se za posamezno študijsko leto razporedi začetek in konec predavanj v posameznih semestrih, razporejajo počitnice in določajo univerzitetni prazniki in drugi pomembni dnevi oziroma jubileji. S študijskim koledarjem univerze se za posamezno študijsko leto določijo pedagoškega dela prosti dnevi. V dodiplomskem študiju obsegajo predavanja, seminarji in vaje na leto 30 tednov z najmanj 20 in največ 30 urami tedensko. Obseg študijske prakse določajo študijski programi. Če študijski program vsebuje praktično usposabljanje, skupna obremenitev študenta ne sme preseči 40 ur na teden in 42 tednov na leto. Visokošolsko izobraževalno delo se lahko organizira tudi strnjeno, vendar mora biti to časovno usklajeno s študijskim koledarjem in potrjeno na Senatu članice.
7. d)Izredni študij 90. člen Če študijski program omogoča, da se organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj lahko prilagaja časovnim možnostim študentov in se izvaja kot izredni študij, se lahko v skladu z akreditiranim študijskim programom in dislociranimi enotami, izvaja na naslednje načine: 1. Predavanja, seminarji in vaje se praviloma razporejajo zunaj običajnega dnevnega delovnega časa zlasti ob koncu tedna, na dela proste dneve in na dneve tedenskega počitka. 2. Izobraževalno delo se organizira strnjeno. 3. Predmeti se podajo zgoščeno in zmanjša se število ur obveznega sodelovanja pri izobraževalnem delu, posebej pri predmetih, pri katerih so vsebine študentu iz njegovih delovnih izkušenj znane. 4. Oprosti se obvezna športna vzgoja in obvezna udeležba pri vajah za predmete, pri katerih je mogoče spoznanja pridobiti pri praktičnem delu na delovnem mestu. 5. Ob večjem interesu in ob zagotovitvi prostorskih in drugih materialnih pogojev se izobraževanje organizira zunaj sedeža fakultete. 6. Preverjanje znanja se razporedi na dela proste dneve. O načinu izvajanja izrednega študija odloča Senat članice univerze na predlog Komisije za študijske zadeve.
8. e)Interdisciplinarni študijski programi 91. člen Če interdisciplinarne študijske programe izvajata dve ali več članic univerze, izvaja vsaka članica predmete iz svojih predmetnih področij. Vsaka članica univerze odgovarja za del študijskega programa, ki ga izvaja. 92. člen S posebnim splošnim aktom univerze in na njegovi osnovi s posebnimi sporazumi se urejajo vprašanja vpisa, razporeda predavanj in drugih oblik pedagoškega dela, izpitov, vodenja evidence, mentorstva pri diplomskih delih, materialnih in drugih stroškov in druga vprašanja izvedbe interdisciplinarnega študija.
9. f)Študij po kreditnem sistemu 93. člen (črtan)
10. g)Vzporedni in zaporedni študij 94. člen Uspešnim študentom, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v višji letnik in imajo po opravljenem prvem letniku študija povprečno oceno študija najmanj osem, lahko Komisija za študijske zadeve Senata članice univerze omogoča, da se hkrati izobražujejo po dveh ali več študijskih programih, ki jih izvaja ena ali več članic univerze. Pri tem hkrati odloči tudi o olajšavah pri takem študiju (oprostitve od predavanj, vaj idr.). V primeru omejitve vpisa v vzporedni študij članica določi merila za izbiro. Študent mora prijavi za vzporedni študij priložiti potrdilo o opravljenih obveznostih za vpis v višji letnik visokošolskega zavoda, na katerem je že vpisan, potrdilo o povprečni oceni študija in soglasje dekana tega visokošolskega zavoda. V času absolventskega staža vpis v vzporedni študij ni mogoč. Komisija iz prvega odstavka tega člena lahko izjemoma dovoli hkratni vpis v začetna letnika študija kandidatom, ki so izredno uspešno zaključili predhodno izobraževanje, ki je pogoj za vpis. Diplomanti Filozofske fakultete UM, Pedagoške fakultete UM ter Fakultete za naravoslovje in matematiko UM lahko po diplomi vpišejo zaporedno tudi en sam dvopredmetni študijski program na Filozofski fakulteti UM ali Fakulteti za naravoslovje in matematiko UM, če fakulteta zaporedni študij v skladu z razpisom za vpis omogoča. Natančnejše pogoje za vpis na zaporedni študij določi posamezna fakulteta v razpisu za vpis.
11. h)Individualni študij 95. člen Pri individualnem študiju se organizirane oblike visokošolskega izobraževalnega dela pri izvajanju študijskih programov (predavanja, seminarji, vaje) nadomeščajo z individualnimi konzultacijami. Študijski programi se izvajajo kot individualni študij, če se v študijski program ne vpiše dovolj študentov. Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja po individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov, če to omogoča študijski program.
12. i)Preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje 96. člen (črtan) 97. člen (črtan) 98. člen (črtan) 99. člen (črtan) 100. člen (črtan) 101. člen (črtan) 102. člen (črtan) 103. člen (črtan) 104. člen (črtan) 105. člen (črtan) 106. člen (črtan) 107. člen (črtan) 108. člen (črtan) 109. člen (črtan) 110. člen Oblike, potek, preverjanje in ocenjevanje znanja ter druga vprašanja v zvezi s študijem in izpitnim redom ter vprašanja glede izpisa iz univerze se podrobneje urejajo s splošnim aktom, ki ga sprejme Senat univerze po predhodnem soglasju študentskega sveta univerze.
13. j)Napredovanje, izjemno napredovanje in hitrejše napredovanje 111. člen Študenti, ki so izpolnili vse s študijskim programom določene obveznosti, napredujejo v naslednji letnik. Ob pogojih, ki so določeni v drugem odstavku 85. člena tega statuta, lahko študent izjemoma napreduje v višji letnik, tudi če ni izpolnil vseh s študijskim programom predvidenih obveznosti. 112. člen Študentom, ki dosegajo nadpovprečne uspehe, imajo povprečno oceno študija več kot devet in če študijski program to omogoča, se lahko omogoči hitrejše napredovanje. O hitrejšem napredovanju na prošnjo študenta odloča pristojna komisija senata članice, ki določi tudi način hitrejšega napredovanja. Opravljanje posameznih obveznosti višjih letnikov v skladu s pravilnikom, ki ureja preverjanje in ocenjevanje znanja se ne obravnava po pravilih za hitrejše napredovanje v skladu s tem členom. 112.a člen Študent ima pravico do zviševanja ocen pri posamezni učni enoti pred zaključkom študija skladno s splošnim aktom univerze.
14. k)Vpis po merilih za prehode 113. člen Vpis po merilih za prehode je skladno z merili za prehode med študijskimi programi NAKVIS določen s posameznim študijskim programom. Prehodi so mogoči med študijskimi programi, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov ter med katerimi se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne učne enote drugega študijskega programa. O prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata članice univerze, na kateri namerava študent nadaljevati študij. Študentu se določijo nove obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi študij zaključiti v novem študijskem programu. Postopek priznavanja je določen s splošnim aktom, ki ga sprejme Senat Univerze v Mariboru. Vse opravljene in priznane študijske obveznosti po prvem in drugem študijskem programu morajo biti razvidne iz priloge k diplomi. Vpis v višji letnik po merilih za prehode se odobri kandidatu, ki izpolnjuje pogoje za vpis študijskega programa, v katerega se vpisuje, v postopku priznavanja pa mu je priznanih toliko obveznosti, da izpolnjuje pogoje za nadaljevanje študija v višjem letniku novega študijskega programa. 113.a člen (črtan) 114. člen (črtan) 115. člen (črtan) 116. člen (črtan) 117. člen (črtan)
15. l)Prehod med univerzami (črtan) 118. člen (črtan) 119. člen (črtan)
16. m)Ponavljanje letnika 120. člen Študent, ki ni opravil vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik v istem študijskem programu, lahko enkrat v visokošolskem izobraževanju ponavlja letnik. 121. člen Ponavljanje letnika odobri Komisija za študijske zadeve članice univerze študentu, ki je: – redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in – opravil obveznosti vpisanega letnika v obsegu vsaj 30 ECTS. Ponavljanje letnika lahko izjemoma dovoli komisija tudi študentu, ki je redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in opravil obveznosti v obsegu manj kot 30 in ne manj kot 15 ECTS vpisanega letnika, če so nastopili upravičeni razlogi, ki po tem Statutu omogočajo podaljšanje statusa študenta. Zoper določitev Komisije za študijske zadeve je v roku 8 dni dopustna pritožba na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov. Odločba Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna.
17. n)Nadaljevanje študija po prekinitvi 122. člen Študent, ki prekine študij, lahko nadaljuje študij in ga dokonča po istem študijskem programu, če se študijski program v času prekinitve ni spremenil. Če je študent prekinil študij in se je študijski program, v katerega je bil vpisan, v času prekinitve spremenil, se mu lahko priznajo opravljene obveznosti, ki ustrezajo učnim izidom spremenjenega programa in dovoli nadaljevanje oziroma dokončanje študija z novo generacijo, pod pogojem, da se mu določijo dodatne obveznosti v obsegu in vsebini na način, da bo dosegel učne izide, ki jih zahteva spremenjeni študijski program. Za študenta ob nadaljevanju študiju veljajo pogoji študija, kot veljajo za novo generacijo študentov, ki se ji priključuje, razen če je s splošnimi akti Univerze v Mariboru določeno drugače. Posamezniki, ki jim je status študenta prenehal po zaključenem zadnjem letniku študija in se niso izpisali ter želijo študij zaključiti, obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo, še dve leti po zadnjem vpisu v zadnji letnik. Študijske obveznosti lahko opravljajo tudi po tem roku, vendar se jim v primeru večjih sprememb študijskega programa, do katerih je prišlo v času prekinitve, lahko določijo nove študijske obveznosti. Rok za dokončanje študija se določi skladno z veljavno visokošolsko zakonodajo. 123. člen O nadaljevanju študija po prekinitvi v primeru spremembe študijskega programa in določitvi dodatnih obveznosti, odloča Komisija za študijske zadeve članice univerze na prošnjo študenta. Zoper odločitev Komisije za študijske zadeve je v roku 8 dni dopustna pritožba na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov, katere odločitev je dokončna. 3. Organizacija in izvajanje izobraževanja za pridobitev podiplomske izobrazbe
18. a)Skupne določbe 124. člen Podiplomske študijske programe izvajajo članice Univerze v Mariboru. 125. člen Zaradi kršitve pri izbirnem postopku se lahko kandidat v roku 8 dni od seznanitve z odločitvijo pritoži na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov. Odločitev Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna. O izvajanju in nadaljevanju podiplomskega študija odloča Senat članice univerze na predlog komisije za znanstvenoraziskovalne zadeve in v skladu s pogoji, določenimi s študijskim programom. O ugovoru študenta v zvezi z izvajanjem podiplomskega študija odloča na prvi stopnji Senat članice. Ugovor se poda pisno. Če je kršeno izvajanje in nadaljevanje podiplomskega študija, se lahko študent podiplomskega študija pritoži na Komisijo za pritožbe študentov Univerze, ki zadevo obravnava in poda ustrezen predlog Senatu univerze. Senat univerze o zadevi dokončno odloči. Na osnovi odločitve Senata izda rektor univerze odločbo. 126. člen (črtan)
19. c)Magistrski študij 127. člen Magistrski študij je usmerjen v znanstvenoraziskovalno delo. Obsega uvajanje v raziskovalno delo in razvijanje sposobnosti kandidata za opravljanje raziskovalnega dela na področju določene znanstvene discipline ter študij predmetov za poglabljanje in razširjanje znanj, potrebnih za pripravo in izdelavo magistrske naloge. 127.a člen Magistrski študijski programi skladno z 58.a členom tega Statuta omogočajo študentom poglabljanje znanja na širših strokovnih področjih, usposabljajo jih za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem okviru in v novih ali spremenjenih okoliščinah, za prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Obvezni sestavni del teh programov so projektne naloge v delovnem okolju oziroma temeljne, aplikativne ali razvojne raziskovalne naloge. 128. člen Pogoji za vpis v magistrske študijske programe so določeni z Zakonom o visokem šolstvu in magistrskim študijskim programom. V magistrske študijske programe po 58.a členu tega Statuta se lahko vpiše, kdor je končal: – študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij; – študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Strokovna področja iz prve alineje in študijske obveznosti iz druge alineje prejšnjega odstavka se določijo z magistrskim študijskim programom. Z magistrskim študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti ali ustrezne delovne izkušnje. 128.a člen Pogoje za vpis iz prejšnjega člena tega Statuta izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini. 128.b člen Pri izbiri kandidatov za vpis v magistrske študijske programe se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena, ocena diplomskega dela), lahko pa tudi uspeh pri posameznih s študijskim programom določenih predmetih oziroma predmetnih področjih prve stopnje oziroma pri izbirnem izpitu, določenem s študijskim programom. 129. člen (črtan) 130. člen (črtan) 130.a člen Podiplomski študij po programu za pridobitev magisterija skladno z 58.a členom tega Statuta traja eno do dve leti in obsega 60 do 120 kreditnih točk, vendar tako, da na istem strokovnem področju skupaj s študijskim programom prve stopnje traja pet let. Magistrski študijski programi, ki obsegajo 60 kreditnih točk, omogočajo študentom, ki so na prvi stopnji končali študij, ovrednoten s 180 kreditnimi točkami, dodatni letnik, tako da si skupaj pridobijo 120 kreditnih točk, potrebnih za dokončanje magistrskega študijskega programa. Trajanje študija po študijskih programih, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, mora biti usklajeno s temi direktivami. Študij po študijskih programih druge stopnje (magistrski študijski programi) se lahko izvaja tudi po delih, določenih s programom. Pri določanju dolžine študija se upoštevajo veljavna določila Zakona o visokem šolstvu. 130.b člen Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe, specializacije in magisterija se pri vpisu v nove podiplomske študijske programe priznajo študijske obveznosti ali določijo dodatne študijske obveznosti v obsegu, kot ga določa Zakon o visokem šolstvu. O priznavanju in določanju dodatnih študijskih obveznosti odloča skladno z akreditiranim študijskim programom pristojni organ članice. 131. člen (črtan) 132. člen (črtan) 133. člen (črtan) 134. člen (črtan) č) Doktorski študij 135. člen (črtan) 136. člen (črtan) 136.a člen (črtan) 136.b člen (črtan) 136.c člen (črtan) 137. člen (črtan) 138. člen (črtan) 139. člen (črtan) 139.a člen (črtan) 140. člen (črtan) 141. člen (črtan) 142. člen (črtan) 143. člen (črtan) 144. člen (črtan) 145. člen (črtan) 146. člen (črtan) 147. člen (črtan) 148. člen (črtan) 149. člen (črtan) 150. člen (črtan) 151. člen (črtan) 152. člen (črtan) 153. člen (črtan) 154. člen (črtan) 155. člen Promocije doktorjev znanosti opravlja rektor univerze. Promocija se opravlja javno in svečano. Dan, čas in kraj promocije določi rektor univerze. 156. člen Izvajanje doktorskega študija, postopek doktoriranja in promoviranja doktorjev znanosti, posebna pravila Doktorske šole Univerze v Mariboru ter druge vsebine v zvezi z doktorskim študijem na Univerzi v Mariboru se podrobneje urejajo s splošnim aktom, ki ga sprejme Senat univerze. 157. člen V doktorski disertaciji vsebovana spoznanja mora kandidat praviloma še pred zagovorom, najkasneje pa pred promocijo objaviti v znanstveni publikaciji (kot izvirni znanstveni članek ali pregledni znanstveni članek ali samostojni znanstveni sestavek v monografiji ali poglavje v monografski publikaciji) ali kot samostojno znanstveno publikacijo (znanstvena monografija), tako, da je dostopna svetovni javnosti. Spoznanja kandidata morajo biti objavljena v tujem jeziku (razen za nacionalne vede) v publikaciji, ki izhajajo v državah EU ali OECD, ali ima publikacija vse povzetke v tujem jeziku države EU ali OECD. Mentor ali somentorji pri takšni objavi ne smejo sodelovati kot člani uredniških ali drugih odborov. Ne glede na prejšnji odstavek se kot ustrezna vedno šteje objava v tujem jeziku v reviji, ki je indeksirana v JCR (SCI, SSCI ali A&HCI) ali mednarodni patent s popolnim patentnim preizkusom, priznan oziroma podeljen v državah EU ali OECD. Kriteriji oziroma podrobnejša merila glede objav iz prejšnjega odstavka sprejme Senat UM na predlog senata članice za posamezno članico. 158. člen (črtan) 159. člen (črtan) 160. člen (črtan) 161. člen (črtan)
20. d)Častni doktorat 162. člen Za izjemne dosežke na področju znanosti, izobraževanja, umetnosti, kulture in na drugih področjih, povezanih z visokošolsko dejavnostjo, lahko univerza posameznim osebam podeli častni doktorat. Častni doktorat se lahko podeli tudi tujim državljanom. O podelitvi častnega doktorata odloči Senat univerze na predlog Senata ustrezne članice univerze ali na lastno pobudo. 163. člen Promocija častnega doktorja se opravi javno in svečano. Svečanost vodi rektor univerze. Dekan članice univerze, ki je predlagala podelitev častnega doktorata oziroma od Senata univerze pooblaščeni dekan članice univerze, kadar je Senat univerze o podelitvi častnega doktorata odločil na lastno pobudo, poda na kratko biografske podatke kandidata in razloge, zaradi katerih se mu podeljuje častni doktorat. Rektor univerze objavi nato sklep Senata univerze o podelitvi častnega doktorata s kratko obrazložitvijo razlogov o podelitvi in nato izroči promoviranemu doktorju diplomo. 164. člen Vsebino diplome o podelitvi častnega doktorata določi Senat univerze, ko odloči o podelitvi. V diplomi je navedena članica univerze, ki je predlagala podelitev častnega doktorata, sklep Senata univerze, razlogi za podelitev častnega doktorata in datum promocije. Diplomo o podelitvi častnega doktorata podpišeta rektor univerze in dekan članice univerze, ki je predlagala podelitev častnega doktorata. 165. člen Univerza vodi o podeljenih častnih doktoratih poseben razvid. 4. Strokovni in znanstveni naslov 166. člen Po uspešno končanem izobraževanju po študijskih programih za pridobitev izobrazbe dobi študent diplomo. Z diplomo dobi študent strokovni oziroma znanstveni naslov, kot ga skladno z zakonom določa študijski program. Diplomo izda univerza, podpišeta pa jo rektor univerze in dekan članice univerze. 167. člen Po uspešno končanih programih za izpopolnjevanja strokovne izobrazbe ali po delu študijskega programa za pridobitev izobrazbe prejme udeleženec izobraževanja potrdilo, v katerem sta navedena program in trajanje izobraževanja, število pridobljenih kreditnih točk, lahko pa tudi dela in naloge, za katere se je izpopolnjeval. Potrdilo o izpolnjevanju strokovne izobrazbe izda članica univerze. Potrdilo podpiše dekan. Sestavni del diplome je Priloga k diplomi. Univerza jo izdaja v slovenščini in enem od uradnih jezikov Evropske unije. Sestavine obrazca so skladne z določili Zakona o visokem šolstvu. 168. člen Diplome in potrdila so javne listine, če so bili študijski programi sprejeti na način in po postopku, ki jih za študijske programe z javno veljavnostjo določa zakon in ta Statut. Oblika in vsebina diplome in potrdila se podrobneje urejata s posebnim splošnim aktom, ki ga sprejme Senat univerze in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 169. člen Razen diplom, prilog k diplomi in potrdil o dokončanju dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja in usposabljanja članice Univerze na osnovi uradnih evidenc in ugotovitvenih postopkov izdajajo tudi druga potrdila. 169.a člen Strokovni ali znanstveni naslov se diplomantu odvzame, če se po zagovoru zaključnega dela ugotovi, da zaključno delo (diplomsko delo, magistrsko delo, doktorska disertacija) v pomembnem delu ni rezultat diplomantovega lastnega dela, ustvarjalnosti in dosežkov ali če je diplomant pri zaključnem delu (diplomsko delo, magistrsko delo, doktorska disertacija) avtorska dela drugih avtorjev v pomembnem delu prikazal kot svoja lastna dela v nasprotju z uveljavljenimi načini citiranja. 169.b člen Predlog za uvedbo postopka za odvzem strokovnega ali znanstvenega naslova lahko poda katerakoli polnoletna fizična oseba ali pravna oseba, ki izkaže pravni interes. Podpisan predlog z dokazili se vloži pisno na Senat članice univerze, na kateri je bil opravljen zagovor zaključnega dela. Organ iz prejšnjega odstavka tega člena odloči o prejetem predlogu. Če Senat članice univerze meni, da je predlog utemeljen oziroma da obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da so pogoji za odvzem strokovnega ali znanstvenega naslova verjetno izkazani, začne postopek odvzema naslova, imenuje osebo, ki je pooblaščena za vodenje postopka do izdaje odločbe ter imenuje komisijo. 169.c člen O začetku postopka odvzema strokovnega ali znanstvenega naslova pooblaščena oseba obvesti diplomanta, zoper katerega je uveden postopek za odvzem naslova. Diplomant se lahko udeležuje postopka sam ali po pooblaščencu. Diplomant ima pri pooblaščeni osebi pravico do vpogleda v vse dokumente zadeve, pravico ima predlagati dokaze v svojo korist in izvrševati vse druge pravice, ki jih ima kot stranka v postopku ob smiselni uporabi zakona, ki ureja splošni upravni postopek, kolikor s tem statutom postopek ni urejen drugače. 169.č člen Komisija je sestavljena iz treh članov, in sicer na način, kot velja za zagovor na stopnji študija, na kateri je bilo opravljeno obravnavano zaključno delo. Komisija ima nalogo, da preuči utemeljenost predloga za odvzem strokovnega ali znanstvenega naslova. Komisija preuči, ali je zaključno delo rezultat diplomantovega lastnega dela, ustvarjalnosti in dosežkov ali če je diplomant pri zaključnem delu avtorska dela drugih avtorjev v pomembnem delu prikazal kot svoja lastna dela v nasprotju z uveljavljenimi načini citiranja. Komisija mora diplomanta zaslišati in skrbno pretehtati zagovor. O svojih ugotovitvah komisija izda poročilo s predlogom odločitve. 169.d člen Pooblaščena oseba mora pred odločanjem na pristojnem senatu diplomanta pozvati, da se najkasneje 20 dni od prejema poziva pisno izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Po prejemu pisne izjave diplomanta oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka pooblaščena oseba poročilo o izvedbi postopka skupaj s poročilom komisije posreduje pristojnemu senatu članice univerze. 169.e člen O odvzemu strokovnega ali znanstvenega naslova odloča pristojni senat iz 169.b člena tega statuta na svoji seji. Senat članice univerze mora predlog odločitve skupaj s poročili iz drugega odstavka prejšnjega člena obravnavati v 30 dneh in o predlogu odločiti. Če senat članice ugotovi, da obstaja kateri od razlogov za odvzem strokovnega ali znanstvenega naslova, izda odločbo, s katero ta naslov odvzame, sicer postopek s sklepom ustavi. Zoper odločitev Senata članice je dovoljena pritožba na Senat univerze, ki dokončno odloči. Z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu strokovnega ali znanstvenega naslova preneha pravica diplomanta do uporabe strokovnega ali znanstvenega naslova. Strokovni ali znanstveni naslov se diplomantu odvzame z učinkom od dneva pravnomočnosti. Po pravnomočnosti odločbe o odvzemu strokovnega ali znanstvenega naslova rektor univerze sprejme sklep o preklicu veljavne diplomske listine in odredi izbris diplomanta iz drugih javnih evidenc. Sklep o preklicu izdane listine se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Podrobnejši postopek odvzema strokovnega ali znanstvenega naslova se uredi v pravilniku, ki ga sprejme Senat univerze. 5. Priznavanje tujega izobraževanja in ekvivalence v tujini pridobljenih spričeval in diplom 170. člen Način, postopek, dokumentacijo in evidence ter druga vprašanja na področju priznavanja tujega izobraževanja se uredi s splošnim aktom, ki ga sprejme Senat Univerze v Mariboru. 171. člen (črtan) 6. Poletne šole 172. člen Univerza lahko organizira poletne šole, na katerih se udeleženci izobražujejo in usposabljajo po posebnih programih ali po delih študijskih programov za pridobitev izobrazbe. O izvedbi poletne šole odloča Senat univerze na predlog Senata članice univerze. Poletno šolo lahko izvajajo ena članica ali več članic univerze skupaj, lahko pa tudi v sodelovanju z univerzami v tujini. 172.a člen Načela zagotavljanja kakovosti: – temeljno odgovornost za zagotavljanje kakovosti delovanja ima Univerza v Mariboru; – v sistemu kakovosti se upošteva raznolikost fakultet, študijskih programov in študentov; – sistem kakovosti se razvija na način, da spodbuja in omogoča razvijanje kulture kakovosti; – upoštevane so potrebe in pričakovanja študentov, vseh ostalih deležnikov in družbe. Univerza v Mariboru redno spremlja in revidira izvajanje študijskih programov in presoja, ali dosegajo postavljene cilje, ali so izpolnjene potrebe študentov in družbe. Članice univerze letno izvajajo programske samoevalvacije, ki so namenjene presoji in revidiranju ter sistematičnemu izboljševanju kakovosti študijskih programov. V postopku programske samoevalvacije se zbrane informacije analizirajo in predlagajo ukrepi, s katerimi se odpravijo pomanjkljivosti, uvedejo izboljšave ter zagotovi aktualnost študijskega programa. Notranje programske evalvacije so neodvisne evalvacije študijskih programov, ki jih Univerza v Mariboru izvaja periodično, in sicer tako, da je vsak študijski program na ta način evalviran najmanj enkrat v obdobju 5 let. Notranja programska evalvacija predstavlja pripravo članice univerze na zunanje evalvacije, hkrati pa z notranjimi programskimi evalvacijami Univerza v Mariboru pridobiva zunanji/neodvisen pogled na doseganja postavljenih ciljev študijskega programa in testira učinkovitost svojega notranjega sistema kakovosti na članici. Poročilo notranje evalvacije skupaj z morebitnimi pripombami in izdelanim akcijskim načrtom korektivnih ukrepov obravnavajo pristojne komisije in Senat univerze. V primeru, da so bile ugotovljene večje nepravilnosti ali neskladnosti s predpisi, Senat univerze članici določi rok, v katerem jih mora članica odpraviti. V kolikor članica nepravilnosti ne odpravi v roku, Senat univerze na naslednji seji sprejme sklep, s katerim za določeno obdobje ne dovoli razpisa študijskega programa ali program postopno ukine. Odločitev Senata univerze se javno objavi na spletni strani Univerze v Mariboru in se z njo seznani študente, vpisane na ta študijski program. Podrobnejša ureditev procesov notranjega upravljanja in spremljanja kakovosti študijskih programov na Univerzi v Mariboru je urejena v posebnih aktih. B. Raziskovalna dejavnost 173. člen Fakultete – članice univerze opravljajo znanstvenoraziskovalno dejavnost na področju ene ali več med seboj povezanih znanstvenih disciplin, na katerih temeljijo njihovi študijski programi, in skrbijo za razvoj teh znanstvenih disciplin. 174. člen Članice univerze usmerjajo znanstvenoraziskovalno delo v okviru letnega programa dela. Pri oblikovanju programa znanstvenoraziskovalnega dela upoštevajo članice univerze področja nacionalnega pomena in težišča raziskovalne dejavnosti, ki jih sprejme Senat univerze. 175. člen Razen znanstvenoraziskovalnega dela, povezanega z izvajanjem študijskih programov, izvajajo članice univerze tudi temeljno raziskovalne, aplikativno-raziskovalne in druge projekte ter določena javna pooblastila, lahko pa opravljajo tudi svetovalno delo in druga strokovna dela, če to ne ovira njihovega rednega visokošolskega izobraževalnega in znanstveno raziskovalnega dela in če zagotovijo povračilo stroškov, ki nastanejo pri opravljanju tega dela. 176. člen Univerzitetni učitelji in znanstveni delavci opravljajo svoje znanstveno-raziskovalno delo v okviru organizacijskih enot univerze oziroma članic univerze. Izjemoma lahko rektor univerze na predlog Senata članice univerze dovoli posameznemu učitelju oziroma znanstvenemu delavcu, da opravlja del svojega raziskovalnega dela zunaj programa iz 174. člena tega Statuta. 177. člen Članice univerze so dolžne pristojnim službam univerze zaradi evidence sprotno javiti podatke o znanstvenoraziskovalnem delu univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev. 178. člen Pri izvajanju projektov, javnih pooblastil, opravljanju svetovalnega in drugega dela zaračunavajo članice univerze stroške po tarifi, ki jo sprejme Upravni odbor univerze. V. VISOKOŠOLSKI IN DRUGI DELAVCI 1. Splošna določila 179. člen Delo na univerzi in pri članicah univerze opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci in drugi delavci, ki opravljajo upravna administrativna, strokovno-tehnična in druga dela kot svoj glavni poklic. Visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski sodelavci in drugi delavci opravljajo visokošolsko in drugo dejavnost v skladu s poklicno etiko in pri tem se morajo pri svojem delu vzdržati vsakršne politične dejavnosti. 2. Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci 180. člen Visokošolsko izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in umetniško delo opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki so si po zakonu in tem Statutu pridobili ustrezen naziv. 181. člen Nazivi visokošolskih učiteljev so: lektor, docent, izredni profesor in redni profesor. Visokošolski učitelji v visokošolskih strokovnih programih so tudi predavatelji in višji predavatelji. Visokošolski učitelji so nosilci izobraževalnega, raziskovalnega in umetniškega programa. Pri svojem delu sledijo in prispevajo k razvoju znanosti, umetnosti in stroke na področju, za katerega so izvoljeni, samostojno razvijajo določeno področje znanosti, umetnosti oziroma stroke in skrbijo za prenos tega znanja. 182. člen Nazivi znanstvenih delavcev so: znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik. Znanstveni delavci izvajajo znanstvenoraziskovalni program. Znanstveni delavec je lahko izvoljen še v naziv visokošolskega učitelja, če ima preverjene pedagoške sposobnosti in izpolnjuje morebitne zahtevnejše kriterije članice za področje, na katerem deluje. 183. člen Nazivi visokošolskih sodelavcev so: asistent, bibliotekar, strokovni sodelavec, višji strokovni sodelavec, strokovni svetnik in učitelj veščin (npr. učitelj tujega jezika, učitelj športne vzgoje, učitelj glasbenega instrumenta). Visokošolski sodelavci sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela. 184. člen V določen naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca je lahko izvoljen, kdor poleg v zakonu določene izobrazbe in drugih pogojev izpolnjuje tudi zahteve, ki jih določajo merila za izvolitev v nazive, ki jih sprejme Senat univerze. Do sprejetja pravilnika o priznanju pomembnih umetniških del velja, da kdor izpolnjuje pogoje za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja umetniških disciplin za določeno področje, ima z izvolitvijo v naziv priznana umetniška dela za to področje. 185. člen Visokošolski učitelji, z izjemo rednih profesorjev, so izvoljeni v naziv za obdobje petih let (v nadaljevanju: izvolitveno obdobje). Znanstveni sodelavci in višji znanstveni sodelavci so izvoljeni v naziv za obdobje petih let. Ob poteku te dobe so lahko ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določajo zakon in merila, ponovno voljeni. Redni profesorji in znanstveni svetniki so izvoljeni v trajni naziv. Če univerza zaostri merila za izvolitev v naziva rednega profesorja in znanstvenega svetnika, lahko redni profesorji in znanstveni svetniki, izvoljeni po prejšnjih merilih, zahtevajo ponovno izvolitev v naziv po novih merilih. 186. člen Na drugih univerzah oziroma v tujini pridobljene nazive univerza prizna v skladu z merili in po postopku, določenim s splošnim aktom. Priznavanje enakovrednega naziva velja za enako dobo, kot velja pridobljena izvolitev v naziv na drugi univerzi oziroma največ za dobo izvolitve v naziv, kot jo določajo merila. Univerza v Mariboru lahko v sporazumih s posameznimi univerzami uredi priznavanje nazivov drugače. Univerza v Mariboru pridobljene habilitacije izven Univerze v Mariboru prizna, v kolikor se habilitacija uporablja za začasno opravljanje pedagoških, znanstvenih in umetniških del na Univerzi v Mariboru oziroma v postopku pridobivanja akreditacije visokošolskega zavoda, ki ga ustanavlja Univerze v Mariboru, ali v postopku akreditacije študijskega programa Univerze v Mariboru na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu. V kolikor je habilitacija potrebna za zaposlitev na Univerzi v Mariboru, pa mora imeti kandidat veljavno habilitacijo na Univerzi v Mariboru. 187. člen Visokošolski sodelavci, z izjemo asistentov, so izvoljeni v trajni naziv. Asistenti so izvoljeni v naziv za obdobje treh let. 187.a člen Izvolitvena doba visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev se lahko podaljša za čas odsotnosti z dela zaradi starševskega dopusta, služenja vojaškega roka, opravljanja funkcije na državnem ali mednarodnem nivoju v okviru zaposlitve izven UM ali če ima oseba dolgotrajne zdravstvene težave. Pogoj za podaljšanje je pozitivno mnenje Senata članice univerze, na kateri je oseba zaposlena, v primeru opravljanja funkcije na državnem ali mednarodnem nivoju pa Senata univerze. Odločbo o podaljšanju izvolitvene dobe izda na predlog visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca dekan članice, na kateri je visokošolski učitelj, znanstveni delavec ali visokošolski sodelavec voljen, v primeru sprejetja odločitve na Senatu univerze pa rektor univerze. Kandidat ima pravico do podaljšanja izvolitvene dobe, v kolikor je razlog za podaljšanje obstajal v času veljavne izvolitve v naziv in kandidat pravico uveljavlja pred potekom iste izvolitve v naziv. Nastop razloga podaljšanja se upošteva največ od pričetka izvolitve v naziv, v okviru katere kandidat uveljavlja svojo pravico. V nobenem primeru skupno podaljšanje ne more biti daljše od izvolitvene dobe, ki jo določajo merila za izvolitve v naziv. 188. člen (črtan) 189. člen Upokojeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci obdržijo naziv, ki so ga imeli ob upokojitvi. 189.a člen V kolikor visokošolski učitelj, znanstveni delavec oziroma visokošolski sodelavec odda vlogo za izvolitev v naziv pravočasno (najkasneje 6 mesecev pred potekom izvolitve), lahko do dokončnosti postopka za pridobitev naziva opravlja dosedanje pedagoško in raziskovalno delo, kljub poteku veljavne izvolitve v naziv. V kolikor kandidat v postopku izvolitve vloge ne odda pravočasno, vendar še ima veljavno izvolitev v naziv, lahko Senat članice na podlagi njegovega predloga izda sklep, da se kandidatu dovoli opravljanje dosedanjega pedagoškega in raziskovalnega dela, in sicer najdlje do dokončnosti postopka izvolitve v naziv v okviru Univerze v Mariboru. Kandidat in Senat članice morata podati razloge, zakaj vloga ni bila oddana pravočasno. V kolikor so izpolnjeni pogoji iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, se šteje, da delavec izpolnjuje zakonske pogoje za zasedbo delovnega mesta. 3. Postopek habilitacij 190. člen V nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, razen v naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika, volijo Senati članic univerze po postopku, ki je določen v tem Statutu in splošnem aktu. Redne profesorje in znanstvene svetnike voli Senat univerze po postopku, ki je določen v tem Statutu in splošnem aktu. Postopke izvolitev v naziv predpiše s posebnim splošnim aktom Senat univerze. V postopku habilitacije se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja splošni upravni postopek, v kolikor ni s tem statutom ali splošnim aktom določeno drugače oziroma v kolikor postopki niso drugače določeni, kot jih določa Zakon o splošnem upravnem postopku. 191. člen Postopek za izvolitev ali ponovno izvolitev v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca se začne na osebno prošnjo kandidata, ki jo vloži na rektorat univerze. Postopek za izvolitev se prične z dnem vložitve vloge s strani kandidata. 191.a člen V kolikor se visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci po upokojitvi ponovno zaposlijo, morajo v roku treh let po ponovni zaposlitvi pridobiti veljavno izvolitev v naziv. 192. člen Vloga mora biti popolna in razumljiva, da jo organ lahko obravnava. Če je vloga nepopolna, nerazumljiva ali ni pravilno sestavljena, strokovna služba univerze pozove kandidata, da pomanjkljivosti odpravi v roku, določenem v zahtevi za dopolnitev. Če kandidat pomanjkljivosti ne odpravi v določenem roku, rektor univerze s sklepom vlogo zavrže. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba na Senat Univerze v Mariboru. Rok za vložitev pritožbe je v petnajstih dneh od dneva, ko je bil vročen sklep, ki se izpodbija. V primeru umika vloge s strani kandidata v postopku izvolitve v naziv, izda rektor univerze sklep, da se postopek ustavi. 193. člen (črtan) 193.a člen Strokovne poročevalce imenuje Senat članice, pristojna komisija ali rektor univerze. Strokovni poročevalci v postopku izvolitev v naziv imajo vlogo izvedenca po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, in ne morejo sodelovati pri odločanju o izvolitvi v naziv kandidata, za katerega so izdelali strokovno poročilo, na senatu članice, na Habilitacijski komisij Senata UM ali Senatu UM. 194. člen Pred odločanjem o izvolitvi v naziv je potrebno pridobiti mnenje strokovnih poročevalcev. Pri kandidatih, ki so v obdobju zadnje izvolitve sodelovali v pedagoškem procesu ali se prvič volijo v naziv visokošolskega učitelja, je potrebno pred odločanjem o izvolitvi v naziv pridobiti mnenje o pedagoški usposobljenosti. Pedagoška usposobljenost se pri prvi izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja izkazuje s preizkusnim predavanjem. S posebnim splošnim aktom se lahko predpiše način in obseg pedagoško andragoškega usposabljanja. Pri vsaki izvolitvi visokošolskega učitelja ali visokošolskega sodelavca v višji naziv ali ponovni izvolitvi se pedagoška usposobljenost presoja na podlagi portfolia pedagoške usposobljenosti in na podlagi mnenja študentskega sveta, ki temelji na rezultatih študentske ankete in obrazloženih utemeljitvah študentskega sveta. 195. člen Študentski svet članice univerze poda mnenje o pedagoški usposobljenosti kandidata. Študentski svet članice glasuje o pozitivnem mnenju študentov. V kolikor pozitivno mnenje ni izglasovano, se šteje, da je podano negativno mnenje študentov. V primeru izdaje negativnega mnenja mora študentski svet le-to podrobno obrazložiti. V kolikor študentski svet članice svojega mnenja ne poda v roku se šteje, da je mnenje pozitivno. Kandidat ima pravico zoper negativno mnenje vložiti pritožbo na Študentski svet univerze. Če Študentski svet univerze o pritožbi ne odloči v roku se šteje, da je odločeno v korist kandidata. Če Študentski svet univerze pritožbi ne ugodi, se šteje, da je podano negativno mnenje študentov. V primeru, da je v postopku podano negativno mnenje Študentskega sveta o pedagoški usposobljenosti kandidata, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, se mora ob odločanju o izvolitvi pristojni organ izreči z vsebinskimi razlogi, ki morajo biti povzeti v odločbi organa. 196. člen Če se kandidat prvič voli v naziv, habilitacijsko področje ali prvič v višji naziv visokošolskega učitelja ali znanstvenega delavca, si mora Senat članice univerze predhodno pridobiti soglasje Senata univerze. V kolikor je bilo v postopku podano negativno mnenje študentskega sveta o pedagoški usposobljenosti kandidata, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, si mora Senat članice univerze predhodno pridobiti soglasje Senata univerze. V tem primeru Senat univerze o predhodnem soglasju odloča z večino glasov vseh članov. Izvolitev se izvede na Senatu članice. V primeru izvolitve rednih profesorjev in znanstvenih svetnikov se izvolitev izvede na Senatu univerze. V primeru negativnega mnenja študentskega sveta o pedagoški usposobljenosti kandidata, ki kandidira na mesto rednega profesorja, in kjer se mnenje več ne more izpodbijati s pritožbo, Senat univerze o izvolitvi odloča z večino glasov vseh članov. 197. člen S poročilom komisije se mora seznaniti kandidat, ki lahko v petnajstih dneh poda nanj svoje pripombe. 198. člen Izvolitev v naziv je izraz avtonomne akademske presoje kandidatovega dela, strokovnih, umetniških in pedagoških usposobljenosti. Izpolnjevanje pogojev za izvolitev po merilih za izvolitev v nazive je le pogoj za obravnavo prošnje kandidata za izvolitev v naziv in ne ustvarja nobene avtomatične pravice do izvolitve. Pristojni organ izbere v postopku izvolitve v naziv na temelju svoje diskrecijske pravice odločitev, ki temelji na osebnostni, pedagoški, strokovni ter znanstveni primernosti in ki jo glede na konkretni primer šteje za najbolj primerno in strokovno in jo kot takšno obrazloži oziroma podpre z navedbo dejstev in dokazov, ki so bili ugotovljeni v postopku. Na predlog Habilitacijske komisije sprejme Senat univerze ustrezno odločitev in soglasje da ali ga odreče, kandidate v naziv rednega profesorja oziroma znanstvenega svetnika pa izvoli ali izvolitev zavrne. Odločitev senata univerze glede podaje soglasja je volilna odločitev in ne odločitev po prostem preudarku. V primeru, če soglasje ni podano, vlogo kandidata Senat članice zavrne. 199. člen Če pri prvi izvolitvi iz objektivnih ali izjemnih razlogov (npr. težko dosegljiva ali obširna dokumentacija, odsotnost članov komisije za izdelavo strokovnega poročila, bolezen, višja sila) ni mogoče izvesti postopka izvolitve v predpisanih rokih, se lahko dovoli podaljšanje rokov. O podaljšanju rokov odloča oseba, ki vodi postopek. O podaljšanju rokov se obvesti tudi kandidat. 200. člen Na predlog organov, komisij ali poročevalcev lahko strokovna služba univerze kandidata naknadno pozove k dopolnitvi vloge. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od dveh mesecev. Če kandidat zahtevane dokumentacije v določenem roku ne dopolni, se šteje, da je predlog za izvolitev umaknil. 201. člen Če visokošolski učitelj, znanstveni delavec ali visokošolski sodelavec ne izpolnjuje znanstvenih in pedagoških obveznosti ali za izvolitev v naziv določenih pogojev, prične Senat članice univerze, ki je za izvolitev pristojen, postopek za odvzem naziva. V postopku za odvzem naziva se primerno uporabljajo določbe tega statuta za izvolitev v naziv. Visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca je potrebno seznaniti s predlogom in razlogi za odvzem naziva in mu omogočiti, da pojasni svoje stališče. Ob uvedbi postopka za odvzem naziva lahko Senat članice univerze odloči, da visokošolski učitelj, znanstveni delavec oziroma visokošolski sodelavec začasno, do dokončne odločitve o odvzemu naziva, ne opravlja pedagoškega dela. 202. člen Zoper odločbo Senata članice univerze, izdane v postopku za izvolitev v naziv oziroma v postopku za odvzem naziva, je dopustna pritožba na Senat univerze. Pritožba se vloži v petnajstih dneh od dneva, ko je bila vročena odločba, ki se izpodbija. Zoper odločbo Senata univerze, izdano v postopku za izvolitev v naziv, oziroma v postopku za odvzem naziva, se lahko sproži upravni spor. 4. Delovna mesta visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev 203. člen Delovna mesta visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev se javno razpisujejo skladno s potrebami delovnega procesa. Za javno objavo se šteje objava na pristojni območni enoti Zavoda za zaposlovanje. 204. člen Visokošolski učitelj, znanstveni delavec ali visokošolski sodelavec, ki ni bil ponovno izvoljen v naziv ali mu je naziv potekel ali pa mu je bil naziv odvzet, ne more več opravljati izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela na univerzi, zato mu preneha pogodba o zaposlitvi, kot to določajo zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt univerze. 205. člen Raziskovalno dejavnost opravljajo razen visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev tudi raziskovalci, ki so izvoljeni v nazive skladno s posebnimi predpisi. V nazive raziskovalcev voli Senat članice oziroma Senat univerze skladno s kriteriji, ki jih določajo posebni predpisi. 206. člen Univerza in članice univerze lahko izvajanje posameznih delov predmeta oziroma predmetnega področja prepustijo zasebnemu visokošolskemu učitelju, lahko pa za določen čas k sodelovanju povabijo priznane učitelje, znanstvenike, strokovnjake in umetnike, ne glede na pogoje, ki so določeni za izvolitev v naziv. 5. Sobotno leto 207. člen Visokošolski učitelj ima vsakih šest let nepretrganega dela pravico do odsotnosti zaradi poglobljenega izpopolnjevanja na področju raziskovalne dejavnosti. Odsotnost lahko traja največ dvanajst mesecev. V času odsotnosti po prvem odstavku tega člena pripada visokošolskemu učitelju nadomestilo v višini plače, ki bi jo visokošolski učitelj prejemal, če bi delal. 208. člen O pravici do odsotnosti po prejšnjem členu odloči rektor na predlog dekana in pisne vloge kandidata. Predlog dekana mora vsebovati tudi podatke o nadomeščanju v času odsotnosti visokošolskega učitelja. Pisna vloga kandidata mora biti vložena najmanj eno študijsko leto pred začetkom planirane odsotnosti. 6. Strokovni, administrativni in drugi delavci 209. člen Strokovna, organizacijska, finančna, administrativna, tehnična in druga dela opravljajo delavci, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo, delovne izkušnje, znanja in zmožnosti, ki jih določi splošni akt univerze. Njihova delovna razmerja urejajo zakon, kolektivna pogodba in splošni akti univerze. 7. Disciplinska odgovornost zaposlenih 210. člen Visokošolski in drugi delavci, zaposleni na univerzi, so odgovorni za kršitve in neizpolnjevanje delovnih obveznosti, ki jih določajo zakon, kolektivna pogodba, splošni akt univerze in pogodba o zaposlitvi. Kršitev delovnih obveznosti delavcev, njihovo disciplinsko odgovornost za kršitve in disciplinske ukrepe izreka delodajalec ali od njega pooblaščena oseba. 8. Odškodninska odgovornost zaposlenih 210.a člen Visokošolski in drugi delavci, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzročijo škodo delodajalcu, so odškodninsko odgovorni, kot to določajo zakon, kolektivna pogodba, splošni akt univerze in pogodba o zaposlitvi. VI. ŠTUDENTI 1. Status študenta 211. člen Posameznik pridobi status študenta z vpisom na Univerzo v Mariboru. Status študenta se izkazuje z veljavno študentsko izkaznico. 212. člen Študenti, ki zaradi posebnih okoliščin začasno ali ves čas študija potrebujejo prilagojene pogoje za izobraževanje, lahko na Univerzi v Mariboru pridobijo status študenta s posebnimi potrebami in/ali status študenta s posebnim statusom. Študenti s posebnimi potrebami so: – slepi in slabovidni študenti oziroma študenti z okvaro vidne funkcije, – gluhi in naglušni študenti, – študenti z govornojezikovnimi motnjami, – študenti s primanjkljajem na posameznih področjih učenja, – gibalno ovirani študenti, – dolgotrajno bolni študenti, – študenti z motnjami avtističnega spektra in – študenti s psihosocialnimi težavami. Študenti s posebnim statusom so: – študenti kategorizirani športniki in trenerji, – študenti priznani umetniki in kulturniki, – drugi študenti, ki se udeležujejo (področnih) mednarodnih tekmovanj, ter – študenti starši do začetka obveznega šolanja otroka. Študenti s posebnimi potrebami in študenti s posebnim statusom so upravičeni do: – ugodnejše obravnave v izbirnem postopku v primeru omejitve vpisa, – prilagoditve izvajanja študijskih programov in dodatne strokovne pomoči pri študiju, pri čemer lahko napredujejo in dokončajo študij v daljšem času, kot je predvideno s študijskim programom, in pri tem obdržijo druge pravice in ugodnosti študentov. Pridobitev statusa študenta s posebnimi potrebami in posebnim statusom in prilagajanje študijskega procesa študentom s posebnimi potrebami in posebnim statusom se podrobneje ureja s splošnim aktom univerze, ki ga sprejme senat univerze. O vrsti in načinu prilagoditev posameznemu študentu s posebnimi potrebami in/ali posebnim statusom odloča pristojna komisija senata članice univerze. 213. člen (črtan) 214. člen Študentu preneha status študenta v primerih, ki so določeni z visokošolsko zakonodajo, razen študentom tretje stopnje, ki jim preneha status študenta na študiju tretje stopnje, če ne dokončajo študijskega programa v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra. Študentom vzporednega študija, študentom s posebnim statusom in študentom, ki imajo druge upravičene razloge (bolezen, ki traja najmanj tri mesece v času predavanj ali en mesec v času izpitnih rokov, izobraževanje v tujini, aktivno delo v organih univerze oziroma članice univerze ali druge dalj časa trajajoče izjemne razmere, zaradi katerih posamezni študent daljše obdobje ni bil zmožen sodelovati v študijskem procesu), se lahko podaljša status študenta, in sicer za eno leto med študijem ali ob zaključku študija. Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. O podaljšanju statusa študenta odloča pristojna komisija Senata članice univerze na podlagi prošnje študenta. Osebe, ki jim preneha status študenta, obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo. 2. Pravice in dolžnosti študentov 215. člen Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, tem Statutom in študijskimi programi določenimi pogoji. Pri tem imajo pravico oziroma dolžnost, da: 1. obiskujejo predavanja, vaje, seminarje in sodelujejo v drugih oblikah izobraževalnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela, 2. se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu, 3. se lahko izobražujejo hkrati po več študijskih programih, po interdisciplinarnih ali po individualnih študijskih programih, 4. redno opravljajo izpite, kolokvije ter druge študijske obveznosti, predvidene s študijskim programom, in da izdelajo diplomsko delo, 5. prisostvujejo izpitom in drugim oblikam preverjanja znanja, 6. ponavljajo izpite pod pogoji in na način, kot je določeno v splošnih aktih univerze, 7. lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu ali smeri, 8. lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom, 9. uporabljajo knjižnice, informacijske sisteme, literaturo in druge študijske pripomočke, v zvezi s svojim izobraževanjem izpolnijo študentsko anketo, 10. so obveščeni o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na študijski proces, 11. sodelujejo v kulturnih, športnih in drugih obštudijskih dejavnostih, 12. sodelujejo pri razreševanju materialnih vprašanj študentov, 13. so deležni določenih materialnih ugodnosti (kot npr. regresirana prehrana, bivanje v študentskih domovih), 14. koristijo pravice iz zdravstvenega varstva in druge ugodnosti, v skladu s posebnimi predpisi, 15. varujejo ugled univerze in njenih članic ter ugled učiteljev in študentov, 16. se ravnajo po določilih tega Statuta in drugih splošnih aktih univerze ter sklepih organov univerze in/ali fakultet, 17. razvijajo dobre medsebojne odnose in odnose z učitelji, 18. varujejo premoženje in sredstva univerze in/ali fakultet, 19. poravnavajo materialno škodo, ki so jo povzročili namenoma ali iz velike malomarnosti, 20. sodelujejo pri upravljanju univerze in/ali fakultete v skladu z zakonom in tem Statutom, 21. uveljavljajo svoje pravice v postopku in na način, kot je določeno v tem Statutu, 22. kot predstavniki študentov odgovorno izpolnjujejo svoje obveznosti v organih univerze in/ali fakultete, 23. opravljajo še druge pravice in dolžnosti, ki jih določajo zakoni, ta Statut ali drugi splošni akti, ali jim jih na njihovi podlagi nalagajo sklepi pristojnih organov univerze in/ali fakultete, 24. študenti neposredno vplivajo na kakovost študija z vestnim in objektivnim izpolnjevanjem fakultetnih, univerzitetnih in mednarodnih študentskih anket. 216. člen (črtan) 217. člen Študenti, ki se izobražujejo po interdisciplinarnih programih ali hkrati po več študijskih programih, ki ga izvaja dvoje ali več fakultet, uveljavljajo svoje pravice predvsem na tisti fakulteti, ki se šteje kot matična. 218. člen Študenti študijskih programov, ki se izvajajo kot izredni študij, imajo v načelu enake pravice in dolžnosti kot študenti študijskih programov, ki se izvajajo kot redni študij, razen pravic in dolžnosti, ki so s posebnimi predpisi ali s tem statutom določene le za študente študijskih programov, ki se izvajajo kot redni študij. Študenti imajo, ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (npr. prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve. Študent izrednega študija se lahko prepiše oziroma vpiše v redni študij, če izpolnjuje predpisane pogoje za redni študij in če ima članica univerze materialne pogoje. 219. člen Slovenci brez slovenskega državljanstva in tuji državljani se lahko izobražujejo po javno veljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih za pridobitev izobrazbe in po programih za izpopolnjevanje pod pogoji, ki jih določajo zakon, drugi predpisi, študijski programi in ta Statut. 220. člen Ne glede na omejitve, ki jih določajo predpisi in ta Statut, se lahko tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva za določen čas vpisujejo na fakultete, če gre za študentske izmenjave na podlagi mednarodnih sporazumov oziroma bilateralnih in multilateralnih sporazumov, ki jih je sklenila univerza. 3. Varstvo pravic študentov 221. člen Študent, ki meni, da so bile kršene njegove pravice, se lahko v roku 8 dni od dneva, ko mu je bila vročena odločba, oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev, pisno pritoži. Če ni s predpisom ali s tem statutom določen drug pritožbeni organ, odloča o pritožbi Univerzitetna komisija za pritožbe študentov. Odločitev pritožbenega organa je dokončna. Zoper dokončno odločitev pristojnega organa o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta in o drugih zadevah v zvezi s študijem se lahko sproži upravni spor. 4. Disciplinska odgovornost študentov 222. člen Za kršitev dolžnosti in za neizpolnjevanje obveznosti, ki jih določajo zakon, ta Statut ali drugi splošni akti univerze, so študenti odgovorni po določilih tega Statuta. Študent je odgovoren, če je dejanje storil z naklepom ali iz velike malomarnosti. 223. člen Kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti študenta po tem Statutu so hujše in lažje. Hujše kršitve so: 1. dejanja, ki imajo znake kaznivih dejanj in se preganjajo po uradni dolžnosti ter niso združljiva s statusom študenta; 2. hujše kršitve javnega reda in miru v prostorih univerze ali članice univerze; 3. dajanje lažnih podatkov z namenom, da bi se neupravičeno okoristil ali okoristil koga drugega; 4. hujša kršitev reda in discipline na predavanjih, seminarjih, vajah ali v knjižnici; 5. druga, tretja in naslednje kršitve izpitnega reda v obliki goljufanja pri preverjanju znanja ali goljufanje pri izdelavi del; 5.a plagiatorstvo pri seminarskih in diplomskih nalogah, programih in drugih pisnih izdelkih; 6. poškodovanje premoženja univerze, članice oziroma druge članice univerze, povzročeno naklepoma, iz velike malomarnosti 7. ponarejanje listin; 8. vsako dejanje ali opustitev, ki bi lahko povzročila nevarnost za življenje ali zdravje študentov, učiteljev ali drugih delavcev; 9. večkratna ponovitev lažjih kršitev dolžnosti; 10. prihajanje v prostore univerze, članice oziroma druge članice univerze pod vplivom alkohola ali drugih narkotičnih sredstev; 11. vsako vedenje, ki kvari ugled univerze, njene članice oziroma druge članice univerze v mednarodnem merilu. 224. člen Lažje kršitve so: 1. neprimerno vedenje, ki kvari ugled univerze, njene članice oziroma druge članice univerze; 1.a prva kršitev izpitnega reda v obliki goljufanja pri preverjanju znanj; 2. poskus goljufanja pri preverjanju znanja ali pri izdelavi del; 3. neprimeren odnos do drugih študentov, učiteljev in mentorjev; 4. oviranje drugih študentov pri izobraževalnem procesu ali pri drugem delu na univerzi, članici oziroma drugi članici univerze; 5. nesmotrna poraba materiala, ki je namenjena izobraževalnemu ali znanstveno-raziskovalnemu procesu. 22