Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (SD OPN 4), stran 8822.

(1)SD OPN 4 vsebujejo tekstualni del.

(2)Tekstualni del SD OPN 4 je sestavljen iz: – odloka, – priloge 1: Preglednica dopustnosti pomožnih objektov, ograj, podpornih in opornih zidov, urbane opreme, objektov za oglaševanje ter spominskih obeležij glede na podrobnejšo namensko rabo prostora, – priloge 2: Posebni prostorski izvedbeni pogoji (PPIP) za posamezne enote urejanja prostora, – priloge 3: Usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), – priloge 4: Obrazložitve dopustnih oblik zazidave tipa AP, APd in AS. III. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 3. člen V celoti se zamenja besedilo izvedbenega dela odloka, poglavje 3. IZVEDBENI DEL OPN VRHNIKA, od 19. do 120. člena. Novo besedilo se glasi: »3.1 Uvodne določbe 19. člen (pomen izrazov)

(1)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Atrijska hiša je enostanovanjska stavba z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori. Atrijska hiša je povezana v niz najmanj treh in največ šestih stavb z enakimi tlorisnimi in višinskimi gabariti. Stavbe imajo ločene vhode in skupne ločilne zidove nad skupno parcelno mejo sicer ločenih gradbenih parcel.
2. Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je skupna površina vseh etaž stavbe nad terenom in pod njim, vključno z mansardo, podstrešjem, strešnimi terasami, površinami tehničnih in skladiščnih prostorov, pri čemer se upošteva BTP vseh etaž s svetlo višino nad 2 m.
3. Dvojček sestavljata dve enako oblikovani enostanovanjski stavbi enakih gabaritov, ki se gradita sočasno z enotnim gradbenim dovoljenjem, na skupni parcelni meji brez medsebojnega odmika, loči ju skupen požarni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo stavbo z ločenima vhodoma in ločenima gradbenima parcelama.
4. Dvostanovanjska stavba je stavba z dvema stanovanjskima enotama, ki se gradi na eni gradbeni parceli, pod skupno streho in enim skupnim vhodom in vhodnim prostorom v objektu.
5. Etaža je del stavbe med dvema zaporednima stropnima konstrukcijama ali med zadnjo stropno konstrukcijo in streho, in pomeni tudi klet (K), pritličje (P), nadstropje (N), mansardo (M) in terasno etažo (T).
6. Etažnost objekta je določena s številom vseh polnih etaž nad terenom.
7. Faktor odprtih bivalnih površin (FOBP) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino gradbene parcele.
8. Faktor izrabe (FI) je razmerje med BTP stavbe in površino gradbene parcele. V izračun FI se ne upoštevajo BTP kleti, ki so namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
9. Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavb nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči. V izračun FZ se upoštevajo površine tlorisne projekcije največjih zunanjih dimenzij vseh objektov, skupaj s pomožnimi objekti.
10. Gradbena linija (GL) določa linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej liniji.
11. Gradbena meja (GM) določa mejo, ki je fasade ali nekontinuirani stavbni členi (prizidki, balkoni, nadstreški, previsi ipd.) ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost gradbene parcele.
12. Gradbena parcela (GP) je zemljišče sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki mu bodo služile. Kot GP se štejejo samo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, ki so stavbno zemljišče z ustrezno namensko rabo. Površina skupne dostopne poti, ki služi več kot štirim stanovanjskim enotam, ni del GP in se ne upošteva v izračunu FZ, FI, FOBP ali ZP.
13. Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena in dostopna vsem. Javne površine so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina.
14. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
15. Kmetija je kmetijsko gospodarstvo, kot je določeno v predpisih s področja kmetijstva.
16. Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. Mansarda ali bivalno podstrešje je zaprta, toplotno izolirana, naravno osvetljena etaža s stojno višino; neizkoriščena mansarda ni možna.
17. Nadomestna gradnja je gradnja, pri kateri se najprej odstrani obstoječi objekt ter namesto njega zgradi nov objekt, ki glede lege, gabaritov, oblike, namembnosti in zunanjega videza objekta ne odstopa bistveno od obstoječega objekta.
18. Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.
19. Obrežni pas vegetacije je pas drevesne in grmovne vegetacije v obvodnem prostoru.
20. Obstoječi objekt je objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem ali se po zakonu šteje, da ima tako dovoljenje.
21. Odprte bivalne površine (OBP) so zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, umiku iz objektov ob naravnih in drugih nesrečah ter ne služijo kot prometne površine ali druge funkcionalne površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Odprte bivalne površine vključujejo najmanj 70 % zelenih površin na raščenem terenu in največ 30 % tlakovanih površin.
22. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi.
23. Parkiraj in se pelji (P&R) je večji javni parkirni prostor, kjer potniki parkirajo svoje vozilo in nadaljujejo pot z javnim prevoznim sredstvom.
24. Paviljonski tip objekta je pritlična, pretežno transparentna stavba z večjimi steklenimi površinami ali odprtinami.
25. Praviloma je izraz, ki pomeni, da je treba upoštevati določila tega odloka. Če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
26. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo.
27. Prizidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta za največ 60 % osnovnega legalno zgrajenega objekta. Izjemoma so dopustne prizidave za več kot 60 % BTP k objektom družbenih dejavnosti (šole, vrtci, zdravstveni dom ipd.).
28. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije.
29. Regulacijske črte določajo urbanistične meje umeščanja objektov v prostor in razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Razvrščajo se na: regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje.
30. Regulacijske linije (RL) razmejujejo površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi.
31. Simetrična dvokapnica je streha osnovnega objekta s slemenom vzporednim z daljšo stranico objekta, kjer sta obe strešini simetrični z vidika naklona.
32. Skupna dostopna pot je avtomobilski dovoz, ki vodi od javne ceste do več gradbenih parcel. Skupna dovozna pot je samostojna parcela in ni del gradbenih parcel objektov, če služi več kot štirim stanovanjskim enotam.
33. Sleme je vrhnji rob ostrešja oziroma stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta.
34. Stanovanjska stavba je objekt z enim ali dvema stanovanjskim enotama, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom namenjenih bivanju.
35. Stavba je objekt z enim ali več prostori, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
36. Tehnološki park je območje, v katerem delujejo podjetja z razvitimi tehnologijami in storitvami z visoko vsebnostjo znanja.
37. Terasa je pohodna ravna streha na objektu, ki je lahko nadkrita s streho ali nadstreškom.
38. Terasna etaža (T) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod ravno oziroma poševno streho z naklonom do 10º. Bruto tlorisna površina terasne etaže ne presega 70 % bruto tlorisne površine predhodne etaže.
39. Teren v naklonu je teren, katerega višinska razlika na gradbeni parceli meri več kot 1 m na razdalji 10 m.
40. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba z več kot dvema stanovanjema na skupnem zemljišču.
41. Venec stavbe je konstrukcijski element na zunanjem obodu stavbe v ravnini stropa zadnje polne etaže, neposredno pod podstrešjem, mansardo ali terasno etažo.
42. Višina stavbe se meri od kote terena ob vhodu v pritličje do najvišje točke slemena stavbe s poševno streho (eno ali večkapnica) ali na vencu stavbe z ravno streho. V primeru gradnje v terenu z naklonom se višina stavbe meri od najnižje kote stavbe ob stiku s terenom do najvišje točke na slemenu ali vencu objekta.
43. Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda ter ukrepi za preprečevanje škodljivega delovanja voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami in regulacije vodotokov ter drugi protipoplavni ukrepi.
44. Vrstna hiša je enostanovanjska stavba, povezana v niz najmanj treh in največ šestih stavb z enakimi tlorisnimi in višinskimi gabariti. Stavbe imajo ločene vhode in skupne ločilne zidove nad skupno parcelno mejo sicer ločenih gradbenih parcel. Osvetljena je le iz dveh strani.
45. Zbirno mesto za odpadke je prostor za stalno, redno in nemoteno ločeno zbiranje odpadkov v posodah do dneva prevzema odpadkov.
46. Zelena stena je zunanja stena objekta (fasada), ki jo pokriva vegetacijski sloj.
47. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.

(2)Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prvem odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi.

(3)Kadar se pomen izrazov v tem odloku, ki so vsebinsko enaki izrazom iz predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.

1. člen (pomen kratic) Kratice, ki se poleg tistih, navedenih v
2. členu, uporabljajo v tem odloku, imajo naslednji pomen: – EUP: enota urejanja prostora, – GJI: gospodarska javna infrastruktura, – GP: gradbena parcela, – KNP: konservatorski načrt za prenovo, – DGD: dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, – PIN: prostorski izvedbeni načrt (ZN, UN, LN, OLN, OPPN), – PIP: prostorski izvedbeni pogoji, – PM: parkirno mesto, – OPPN: občinski podrobni prostorski načrt.
3. člen (stopnja natančnosti mej) Meje EUP so določene na zemljiških parcelah. Podatek o zemljiških parcelah je lahko pozicijsko nenatančen in se v določenih primerih razlikuje od dejanskega stanja v naravi. V teh primerih je treba pri uporabi grafičnih prikazov upoštevati dejansko stanje v naravi.
4. člen (enote urejanja prostora)

(1)Območje občine se deli na EUP. EUP je enovito območje, določeno na podlagi analize značilnosti prostora, omejitev iz pravnih režimov, načrtovanih prostorskih ureditev in namenske rabe.

(2)Določena sta dva nivoja EUP: – makroenote, ki so večja geografska območja in predstavljajo naselja: Blatna Brezovica (BB), Borovnica (BO), Drenov Grič (DG), Podlipa (PO), Smrečje (SM), Stara Vrhnika (SV), Verd (VE), Velika Ligojna (VL), Vrhnika (VR), Zaplana (ZA), – EUP, ki so označene z oznako, ki določa makroenoto, podrobno namensko rabo in zaporedno številko. Kadar se enota urejanja prostora ne ureja samo s tem prostorskim aktom, je v drugi vrstici izpisana oznaka načina urejanja z obstoječim ali predvidenim OPPN.

(3)Na karti je naslednji zapis oznak EUP, na primer: VR_475 SSeb OPPN pri čemer je: – VR – oznaka makroenote, – SSeb – oznaka podrobne namenske rabe, – 475 – oznaka, na katero so podane usmeritve za pripravo OPPN oziroma podrobni PIP, – OPPN – oznaka načina urejanja. 3.2 Namenska raba 23. člen (vrste namenske rabe prostora)

(1)Na območju Občine Vrhnika je določena naslednja namenska raba prostora: I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ S območja stanovanj SSea stanovanjske površine za stanovanjske stavbe na ravnem terenu SSeb stanovanjske površine za stanovanjske stavbe na razgibanem terenu SSv stanovanjske površine za večstanovanjske objekte SB stanovanjske površine za posebne namene SK površine podeželskega naselja SP površine počitniških hiš C območja centralnih dejavnosti CU osrednja območja centralnih dejavnosti CD druga območja centralnih dejavnosti I območja proizvodnih dejavnosti IP površine za industrijo IG gospodarske cone IK površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo B posebna območja BT površine za turizem BC športni centri Z območja zelenih površin ZS površine za oddih, rekreacijo in šport ZP parki ZV površine za vrtičkarstvo ZD druge urejene zelene površine ZK pokopališča P območja prometnih površin PC površine cest PŽ površine železnic PO ostale prometne površine E območja energetske infrastrukture O območja okoljske infrastrukture F območja za potrebe obrambe v naselju A površine razpršene poselitve Ag območja razpršene gradnje II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ K1 najboljša kmetijska zemljišča K2 druga kmetijska zemljišča III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ G gozdna zemljišča IV. OBMOČJA VODA V površinske vode VC celinske vode VI območja vodne infrastrukture V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ L območja mineralnih surovin LN površine nadzemnega pridobivalnega prostora f območja za potrebe obrambe zunaj naselij

(2)Namenska raba prostora je prikazana na kartah v merilu 1:5000 »Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobne namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«. 3.3 Razpršena gradnja 24. člen (stavbišča objektov razpršene gradnje)

(1)Za vse legalno zgrajene objekte na območju krajine, ki so po ZPNačrt razpršena gradnja in evidentirani v kartografskem delu OPN kot informacija o dejanskem stanju v prostoru (kataster stavb) ter nimajo določene GP, v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje, velja, da jim pripada GP, iz veljavnega upravnega dovoljenja, objektom zgrajenim pred letom 1967 pa GP, v velikosti 1,5 stavbišča. Na teh zemljiščih je dopustna nadomestna gradnja z največjim dopustnim povečanjem BTP objekta za 10 % od obstoječega, redno vzdrževanje, prenova, rekonstrukcija, prizidava za 10 % od velikosti BTP obstoječega objekta vse v smislu oblikovne sanacije ali kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih – brez dodajanja novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti.

(2)Na območju GP, določene v gradbenem dovoljenju, je dopustna postavitev: – po en pomožni objekt za lastne potrebe iste vrste po določilih

1. člena, – ograj po določilih
2. člena in – podpornih zidov po določilih
3. člena tega odloka.

(3)Gradnje iz prvega odstavka tega člena, s katerimi se poveča BTP, so po uveljavitvi tega odloka dopustne samo kot enkratni poseg. Objekta, ki je bil zgrajen na mestu poprej odstranjenega objekta, ni dopustno prizidati oziroma povečati BTP z rekonstrukcijo.

(4)V primeru dopustnih posegov oblikovne sanacije objektov razpršene gradnje se upošteva določila

1. člena tega odloka. 3.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji 3.4.1 Določanje prostorskih izvedbenih pogojev
2. člen (PIP, ki veljajo za EUP)

(1)Za EUP veljajo: – splošni PIP, določeni v poglavju 3.4 (

1. do
2. člen), – PIP glede na namensko rabo, določeni v poglavju 3.5 (
3. do
4. člen), – posebni PIP za posamezne EUP so v prilogi 2, ki je sestavni del tega odloka.

(2)Splošni PIP se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s PIP glede na namensko rabo in posebnimi PIP določeno drugače.

(3)PIP glede na namensko rabo dopolnjujejo ali spreminjajo splošne PIP.

(4)Posebni PIP za posamezne EUP dopolnjujejo ali spreminjajo splošne PIP oziroma PIP glede na namensko rabo. 3.4.2 Dopustne dejavnosti 26. člen (dopustne dejavnosti)

(1)PIP o dopustnih dejavnostih so opredeljeni v določilih

1. do
2. člena tega odloka, ki se nanašajo na PIP glede na namensko rabo.

(2)Preglednica: Pojasnilo povezav med izrazi s področja dopustnih dejavnosti, uporabljenimi v tem odloku in področnimi predpisi o standardni klasifikaciji dejavnosti: Poimenovanje dopustnih dejavnosti v tem odloku Dejavnosti, navedene v področnih predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti kmetijstvo in gozdarstvo A kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo rudarstvo B rudarstvo proizvodne dejavnosti C predelovalne dejavnosti D oskrba z električno energijo, plinom, paro E oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja F gradbeništvo obrtne dejavnosti C predelovalne dejavnosti F gradbeništvo G trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil trgovske in storitvene dejavnosti G trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil promet in skladiščenje H promet in skladiščenje gostinstvo in turizem I gostinstvo poslovne dejavnosti J informacijske in komunikacijske dejavnosti K finančne in zavarovalniške dejavnosti L poslovanje z nepremičninami M strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti N druge raznovrstne poslovne dejavnosti družbene dejavnosti O dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti P izobraževanje Q zdravstvo in socialno varstvo R kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti druge dejavnosti S druge dejavnosti T dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo U dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles 27. člen (spremembe namembnosti objektov) Spremembe namembnosti objektov so dopustne v skladu z namensko rabo zemljišč in dopustnimi dejavnostmi, ki so določene za EUP. 3.4.3 Dopustne gradnje in drugi posegi v prostor 28. člen (dopustne gradnje)

(1)PIP o dopustnih gradnjah so podrobno opredeljeni v določilih 89. do 120. člena tega odloka, ki se nanašajo na PIP glede na namensko rabo. V skladu z njimi:

1. a)so dopustne gradnje in/ali spremembe namembnosti obstoječih objektov: – gradnja novega objekta, prizidava objekta, – nadomestna gradnja, – rekonstrukcija, – odstranitev objekta, – vzdrževanje objekta;
2. b)določila pod točko
3. a)tega odstavka niso dopustna za namene opravljanja ali razširitve naslednjih dejavnosti: – kompostiranja, – bioplinarne, – asfaltnih baz, – zbiranje, predelava in odlaganje nevarnih odpadkov, razen, če gre za dejavnost javnega komunalnega podjetja, – dejavnosti, ki lahko povzročajo prekomerne emisije smradu, prekomeren hrup in druge škodljive vplive na ljudi in okolje.

(2)Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na zakonito zgrajenem objektu, ki po namembnosti ni skladen z namensko rabo, dopustne samo rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev objekta.

(3)Prizidani del objekta je treba priključiti na komunalni priključek objekta, h kateremu se izvaja prizidava, razen če se hkrati s prizidavo spremeni tudi namembnost objekta iz enostanovanjske v dvostanovanjsko stavbo.

1. člen (dopustni objekti, naprave in ureditve) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustni gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje: – objekti, vodi in naprave GJI; – podzemno elektroenergetsko in komunikacijsko omrežje ter samostoječe transformatorske postaje in razdelilne elektroenergetske postaje napetostnega nivoja 20 kV in manj, nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 20 kV in manj v primestnem območju, nadzemni komunikacijski vodi v primestnem območju; – ekološki otoki (razen na območjih namenske rabe ZP, K1 in K2); – podzemne etaže (garaže in kleti) na območjih stavbnih zemljišč povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov; na območjih ZP samo do 60 % površine parka, s tem da mora biti na celotnem območju parka možno saditi drevesno vegetacijo; – objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah; – naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov); – avtobusna postajališča (na K1 in K2 samo ob rekonstrukciji ceste); – javne površine za pešce in kolesarje (pešpoti, kolesarske povezave, brvi, pločniki, podhodi in nadhodi za pešce ipd.); – vodnogospodarske ureditve (razen na K1 in K2); – objekti in ureditve za prilagajanje na podnebne spremembe, katerih investitor je občina (razen na K1 in K2); – agrarne operacije; – javne odprte površine na območjih stavbnih zemljišč (zelene površine, drevoredi, trgi ipd.); – dostopi za funkcionalno ovirane osebe na območjih stavbnih zemljišč (tudi gradnje zunanjih dvigal na obstoječih objektih); – javne ceste in cestni objekti (mostovi idr.) (razen na K1 in K2); – parkirne površine na območjih stavbnih zemljiščih, pod pogojem, da služijo osnovni namembnosti območja; – manjše naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ali s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, skladno in pod pogoji uredbe, ki ureja to področje.
2. člen (vzdrževanje objektov)

(1)Namestitev panelov za izkoriščanje sončne energije je dopustno na vseh tipih strehe, vendar je na poševnih strehah dopustna tako, da najvišja točka panelov od površine strešne plošče ne odstopa za več kot 50 cm. Izjemoma je dopustna postavitev panelov na tla, in sicer pod pogoji, ki jih določajo področni predpisi. Na območjih namenske rabe IP in IG je dopustna uporaba fasadnih panelov za izkoriščanje sončne energije.

(2)Dopustna je namestitev vseh vrst toplotnih črpalk na GP stavb.

(3)Klimatske in prezračevalne naprave naj se na objekte nameščajo tam, kjer so vidno najmanj izpostavljene.

(4)Pri izvajanju vzdrževalnih delih na večstanovanjskih objektih in objektih s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo (kot so šole, vrtci, poslovni objekti ipd.) je treba upoštevati: – zamenjava oken in vrat je dopustna v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za celoten objekt; – zasteklitve balkonov ter postavitve senčil, nadstreškov v atrijih in klimatskih naprav so dopustne na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt; – pri obnovi fasad je treba upoštevati barve, ki jih določa ta odlok; – pri vzdrževanju je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.

(5)Za objekte, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.

(6)Na celotnem območju občine je na obstoječih, legalno zgrajenih objektih gospodarske javne infrastrukture dopustna izvedba vzdrževalnih del v javno korist, skladno s predpisi o graditvi objektov. 30.a člen (fotonapetostne naprave na kulturni dediščini)

(1)Ne glede na določbe

1. in
2. člena se fotonapetostne naprave na objektih in območjih kulturne dediščine, vključno z njihovimi vplivnimi območji, ki so razglašeni za kulturni spomenik, ob upoštevanju varovanih vrednot lahko umeščajo izjemoma in na način, da niso v nasprotju z varstvenim režimom iz odloka o razglasitvi.

(2)Ne glede na določbe

1. in
2. člena se fotonapetostne naprave na objektih in na območjih kulturne dediščine, ki ni razglašena za kulturni spomenik, lahko umeščajo, če: – niso vizualno zaznavni na način, da bi prizadeli varovane vrednote in prostorski kontekst dediščine; – zgodovinska, izvirna substanca dediščine ostane v največji možni meri nedotaknjena, morebitni posegi vanjo pa so reverzibilni; – se na strešne površine namesti le fotonapetostne panele, medtem ko morajo biti baterijski hranilniki in drugi deli fotonapetostnih naprav vgrajeni na drugih, manj izpostavljenih mestih; – se fotonapetostni paneli vključujejo v samo strukturo stavbe v obliki, dimenzijah, stopnji odboja svetlobe in barvah strešne kritine; – je vgradnja fotonapetostnih naprav skladna z obstoječo morfologijo objekta; – so usklajeni s tradicionalnimi/prepoznavnimi oblikovnimi značilnostmi zavarovanega območja naselja oziroma krajine; – umestitev in oblikovni izgled ne vplivata na oblikovne značilnosti zavarovanih parkov in vrtov.

(3)Za posege, ki so potrebni zaradi umeščanja fotonapetostnih naprav, na objekte in območja kulturne dediščine, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine. 31. člen (drugi posegi v prostor)

(1)Drugi posegi v prostor, ki niso gradnja, ampak v skladu s predpisi o urejanju prostora pomenijo poseg v prostor, kot so npr. agrooperacije, krčitve gozda, poljske poti, gozdne ceste, gozdne vlake, prostori za skladiščenje lesa, morajo biti načrtovani sonaravno. Na območjih, za katere veljajo varstveni režimi in ležijo na ogroženih območjih, je za posege treba pridobiti mnenja pristojnih organov.

(2)Pri ureditvah stoječih voda, vodotokov in hudournikov je treba upoštevati usmeritve hidrotehnične stroke. Obrežno vegetacijo ob vodotokih je treba v čim večji meri ohranjati. Tlorisne zasnove stoječih voda naj posnemajo naravne oblike jezer in ribnikov.

(3)Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja tal ali preprečiti odtoka meteornih voda, visokih voda in hudournikov.

(4)Gozdne ceste in poljske poti so široke največ 3,5 m, razen v ostrih zavojih in pred zožitvami (npr. podvozi, mostovi) ter na ravnih delih, kjer so dopustne ureditve izogibališč in skladišč za les.

(5)Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati: – pasove vegetacije in posamezna drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo, – gozdni rob.

(6)Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je treba zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje elemente, ki omogočajo zasaditev z grmovnicami. Na enak način se lahko zavarujejo strma pobočja nelegalnih kopov z deli, ki ne sodijo med dela po rudarskih metodah, ki so opredeljena v področnih zakonskih in podzakonskih aktih. 3.4.4 Pomožni objekti 32. člen (skupna določila za pomožne objekte)

(1)Pomožni objekti so: objekti za lastne potrebe, pomožni kmetijski objekti, začasni objekti, vadbeni objekti, objekti za spremljanje stanja okolja, ograje, podporni in oporni zidovi, urbana oprema, objekti za oglaševanje in spominska obeležja.

(2)Pomožni objekti niso namenjeni bivanju in razen priključka na javno pot ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte GJI.

(3)Na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, so dopustni le tisti pomožni objekti glede na namen in dopustno lokacijo, ki so skladni z varstvenim režimom za posamezno območje.

(4)Dopustni pomožni objekti glede na namensko rabo prostora so določeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka. 33. člen (objekti za lastne potrebe)

(1)Objekti za lastne potrebe so: – nadstrešek: streha, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke ali kot streha nad zunanjimi bivalnimi površinami ipd., z bruto površino največ 36 m 2 in višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta; – garaža: enoetažen objekt, namenjen shranjevanju osebnih motornih vozil, z bruto površino največ 50 m 2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; – drvarnica: enoetažen objekt, namenjen hrambi trdnega kuriva, z bruto površino največ 20 m 2 in višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, pri katerem je streha hkrati strop nad prostorom; – lopa: namenjena shranjevanju orodja, vrtne opreme ipd., s površino do 20 m 2 in višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; – steklenjak, zimski vrt: enoetažen, s steklom pokrit prostor za gojenje rastlin, z bruto površino največ 20 m 2 in višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; – uta oziroma senčnica: enoetažna, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 20 m 2 in višino najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta; – bazen: montažen ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, prostornina do 60 m 3 , globina do 2 m; – grajeni prostor na drevesu: površina do 5 m 2 , višina od tal do vrha objekta do 5 m; – grajeni prostor na vodi: površina do 10 m 2 ; – rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto s priključkom na objekt: prostornina do 5 m 3 , zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji njegovega dobavitelja; – zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo: globina do 30 m; – zbiralnik za kapnico: montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe, prostornina do 30 m 3 ; – pesjak: površine do 15 m 2 , višine 1,8 m in minimalno širino 2 m; – rastlinjak: ogrodje pokrito s tkanino ali PVC materialom za varstvo rastlin pred vremenskimi vplivi, površine največ 36 m 2 in višine največ 2,5 m, tla pod rastlinjakom predstavljajo raščen teren.

(2)Objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le na GP stavbe h kateri se gradijo, in sicer najdlje za čas njenega obstoja.

(3)Ob stanovanjskih stavbah, počitniških hišah in na območjih namenske rabe SB je dopustno zgraditi samo po en objekt iste vrste. Izjemoma se dopušča gradnja dveh nadstreškov na eni GP.

(4)Na GP večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko kot dopušča FZ.

(5)Na območjih večstanovanjskih stavb, za katera priprava OPPN ni predvidena, je gradnja objektov za lastne potrebe dopustna le skladno z enotno zasnovo ureditve, ki se izdela za celotno območje večstanovanjskih stavb.

(6)Objekti za lastne potrebe morajo biti oblikovani v slogu osnovnega objekta. Dopustni so le pritlični objekti. Dopustne so dvokapne, enokapne, ravne ali zelene strehe. Strešne frčade niso dopustne. Objekti so lahko ločeni od osnovnega objekta ali pa se z njim stikajo.

(7)Rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto je dopusten na dvoriščni strani objekta oziroma mora biti umeščen v prostor tako, da ni vidno izpostavljen.

(8)Na območjih namenske rabe CU je gradnja objektov za lastne potrebe dopustna samo na dvoriščni strani objekta.

(9)Na območjih naselbinske in stavbne kulturne dediščine je: – drvarnica oblikovana v podolgovatem tlorisu, z obodom iz lesenih pokončnih letev, dvokapno streho z naklonom 40–45º in opečno kritino. Izjemoma, če ni vpliva na varovane lastnosti enote, so dopustna odstopanja, ki jih potrdi pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine; – garaža locirana v sklopu objekta oziroma izven objekta v obliki nadkritih PM; – enoetažna pritlična lopa lesena; dopustna je le, če to dopušča zasnova domačije oziroma hiše z vrtom; – nadstrešek možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora; – uta oziroma senčnica lesena in nemoteče vključena v prostor.

(10)Znotraj historičnih naselbinskih jeder in na območjih dediščinske kulturne krajine je bazen dopusten na podlagi predhodne preveritve nemoteče vključitve v prostor in soglasja pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(11)Na območjih naselbinske kulturne dediščine in dediščinske kulturne krajine so steklenjaki in rastlinjaki dopustni izjemoma, če je pridobljeno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. 34. člen (pomožni kmetijski objekti)

(1)Pomožni kmetijski objekti so: – kozolec: lesena konstrukcija za sušenje in shranjevanje kmetijskih pridelkov, praviloma krme, s tlorisno površino največ 150 m 2 in višino do dve etaži, če gre za dvojni kozolec (toplar) oziroma z dolžino največ 30 m in z višino najvišje točke objekta največ 6 m, če gre za enojni kozolec; – kmečka lopa: enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju kmetijske mehanizacije in lesnih goriv, shranjevanja oziroma sušenja lesa, z bruto površino največ 150 m 2 , katerega streha je hkrati strop nad prostorom; – skedenj: enoetažen, pritličen objekt za opravljanje kmečkih opravil in shranjevanje sena ali slame z bruto površino največ 150 m 2 , katerega streha je hkrati strop nad prostorom; – senik: enoetažen, lesen, pritličen objekt za shranjevanje sena z bruto površino največ 150 m 2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; – kašča: enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju žita, koruze in drugih poljščin, z bruto površino največ 150 m 2 in višino najvišje točke 6 m merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; – čebelnjak: montažen ali lesen, enoetažen in pritličen objekt, namenjen gojenju čebel, bruto površina največ 40 m 2 in višina najvišje točke 4 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; – stavba za rastlinsko pridelavo: enoetažen, pritličen objekt, namenjen pridelavi rastlin z bruto površino do 150 m 2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; – silos: objekt v obliki stolpa ali korita za hranjenje in skladiščenje snovi v razsutem stanju oziroma za konzerviranje krme – tlorisna površina največ 100 m 2 , višina najvišje točke objekta največ 10 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; – gnojišče: objekt za skladiščenje hlevskega gnoja, zgrajen kot za vodo neprepustna ploščad, drenirana v za vodo neprepustno gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, tlorisna površina največ 200 m 2 in višina najvišje točke objekta največ 2 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena; – zbiralnik gnojnice ali gnojevke: za vodo neprepustna laguna ali drug podoben za vodo neprepusten objekt, lahko je zavarovan z varovalno ograjo, prostornine do 1000 m 3 ; – vodni zbiralnik: vkopan v tla, katerega dno je obdelano s folijo ali z naravnim neprepustnim materialom in ki je namenjen zbiranju vode za namakanje in druga podobna kmečka opravila, lahko je zavarovan z varovalno ograjo, prostornine do 1000 m 3 in največja globina do 2 m, merjeno od terena oziroma roba do dna; – betonsko korito: namenjeno zbiranju vode za namakanje in druga podobna kmečka opravila, lahko je zavarovan z varovalno ograjo, prostornine do 250 m 3 ; – ribnik kot vodno zajetje: umetno narejena kotanja ali betonsko korito z zajezeno vodo za hrambo rib ali drugih vodnih živali, če nima stika z odprto vodo, tlorisna površina pri betonskem koritu do 30 m 2 , pri umetno narejeni ali naravni kotanji do 100 m 2 , globina od terena oziroma roba korita do dna pa do 2 m, lahko je zavarovan z varovalno ograjo; – vrtina ali vodnjak: za namakanje kmetijskih zemljišč, globina do 30 m; – hlevski izpust: ograjena in vodo neprepustna ploščad ob hlevu ali v njegovi neposredni bližini, namenjena gibanju živali na prostem, drenirana v za vodo neprepustno gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, tlorisna površina največ 200 m 2 ; – staja: lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m 2 ; – krmišče: na vse strani odprt prostor brez posebej utrjenih tal in z lahko montažno streho na opornikih, namenjen krmljenju živine v času, ko primanjkuje paše, in med prezimovanjem živali na pašnikih, tlorisna površina največ 200 m 2 in višina najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena, če je streha hkrati strop nad prostorom; – ograja za pašo živine, obora za rejo divjadi: višina največ 2,2 m.

(2)Pomožne kmetijske objekte je dopustno graditi na območjih namenske rabe SK, A, Ag in IK. Na drugih območjih stavbnih zemljišč je pomožne kmetijske objekte dopustno graditi, če gre za potrebe delovanja obstoječe kmetije.

(3)Pomožne kmetijske objekte je dopustno graditi: – če ima investitor kmetijsko gospodarstvo vpisano v register kmetijskih gospodarstev; – če gre za potrebe delovanja obstoječe kmetije, kar pomeni, da so osnovni kmetijsko gospodarski objekti že zgrajeni in v uporabi (npr. hlev) oziroma se gradijo sočasno; – če investitor utemelji potrebo po gradnji pomožnega kmetijskega objekta s povečanjem števila glav živine ali obdelovalnih površin z ustreznimi izkazi iz registra kmetijskih gospodarstev in mnenjem javne službe kmetijskega svetovanja.

(4)Pomožni kmetijski objekti se praviloma umeščajo tako, da z osnovnimi objekti kmetije tvorijo zaključeno gručo poslopij, ki so med seboj povezana z dovozi, potmi in drugimi utrjenimi površinami. Izjema so objekti, ki niso stavbe (npr. ograja za pašo živine) ali pa je njihovo umeščanje vezano na obdelovalne površine, pašnike, trajne nasade ipd. (za umeščanje objektov na K1 in K2 je treba upoštevati tudi pogoje 114. in 115. člena tega odloka).

(5)Čebelnjaki na območjih namenske rabe K1, K2 in G morajo biti prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Investitor gradnje mora imeti status čebelarja in čebelnjak vpisati v register čebelnjakov. Površina čebelnjaka na območju namenske rabe G je največ 20 m 2 .

(6)Na območjih kulturne dediščine ograditev gnojišča, koritastega silosa in drugih podobnih objektov, ki jih obdaja zid, ne sme presegati višine 1,3 m.

(7)Na območjih kulturne dediščine in v odprti krajini je dopustna postavitev le regionalno značilnih skednjev in kozolcev (toplar, nizki toplar, enojni kozolec in vzporedni enojni kozolec).

(8)Na območjih kulturne dediščine je dopustna postavitev silosa samo v horizontalni obliki.

(9)Na območjih naselbinske kulturne dediščine in dediščinske kulturne krajine je postavitev stavb za rastlinsko pridelavo dopustna, če je pridobljeno soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.

(10)Pri vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku mora biti v skladu s predpisi s področja voda, pridobljeno vodno dovoljenje za namakanje kmetijskih zemljišč.

(11)Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dopustno, razen v primeru obore za rejo divjadi, ograje za pašo živine, ograje za zaščito kmetijskih pridelkov ter fizičnega varovanja in ograjevanja posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč, v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov in kmetijskih zemljišč.

(12)Sprememba namembnosti pomožnih kmetijskih objektov, ki so bili zgrajeni izven območja stavbnih zemljišč, ni dopustna.

(13)V območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine oblikovanje pomožnih kmetijskih objektov sledi tradicionalnim vzorcem. Regionalno značilni pomožni kmetijski objekti, kot so npr. čebelnjak, kašča, skedenj, kozolec (toplar, nizki toplar, enojni kozolec in vzporedni enojni kozolec), se lahko gradijo na osnovi pridobljenih kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. 35. člen (začasni objekti)

(1)Začasni objekti so namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, in so: – kiosk oziroma tipski zabojnik: tlorisna površina največ 20 m 2 in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; – stojnica; – pomol: vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov, dolžina do 10 m, širina pa do 1,5 m; – odprt sezonski gostinski vrt: urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata, tlorisna površina zemljišča največ 50 m 2 in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje točke objekta; – pokriti prireditveni prostor: pokrit z napihljivo konstrukcijo ali montažnim šotorom: tlorisna površina do 500 m 2 , višina najvišje točke 6 m, merjeno od najnižje točke objekta; – oder z nadstreškom: tlorisna površina do 30 m 2 , višina najvišje točke do 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, razpon nosilnih delov pa do 3 m, in če ta razpon presega 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov; – cirkus: prireditveni prostor v montažnem šotoru (arena s tribunami za gledalce) in ograjeno zunanjo površino, namenjeno potujočemu zabavišču, šotor in drugi objekti so montažni; – začasna tribuna za gledalce na prostem: tlorisna površina največ 500 m 2 in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena; – montažna sanitarna enota: lahko tudi v zabojniku, tlorisna površina do 25 m 2 , višina do 3,5 m.

(2)Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavijo na površinah, ki so po namenski rabi določene za ta namen, ali na površinah v lasti države ali občine, na katerih takšno gradnjo dovoli upravljavec teh nepremičnin. Postavljeni so začasno, glede na letni čas, čas trajanja prireditve ali gostovanja cirkusa. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil objekt postavljen.

(3)Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na sosednjih površinah in objektih ter mora omogočati vse oblike intervencij. 36. člen (vadbeni objekti)

(1)Vadbeni objekti so namenjeni športu in rekreaciji na prostem, in so: – otroško in drugo javno igrišče: površina do 1000 m 2 , – športno igrišče: brez grajenih tribun, tlorisna površina do 1000 m 2 ; – kolesarska steza: v urbanem okolju pas asfaltirane, tlakovane ali makadamske površine, namenjene kolesarjenju, širine do 3 m, lahko tudi del javne ceste; v naravnem okolju pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, namenjen kolesarjenju, širine do 2 m; – planinska pot: ozek pas zemljišča, le v nujnih primerih utrjen z naravnim materialom, pripravljen za hojo oziroma dostop v hribe, širina do 1 m; – smučišče: travnata površina, pozimi namenjena smučanju in drugim zimskim športom, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami dolžine do 200 m, z nizko vodeno vrvjo ter dostopnimi in povezovalnimi potmi med smučarskimi progami oziroma deli smučišča, tlorisna površina v skladu z normativi, ki veljajo za posamezno vrsto smučišča; – sprehajalna pot: ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za sprehode v naravi, širina do 1,2 m; – športno strelišče: tlorisna površina do 1000 m 2 ; – trimska steza: ozek pas zemljišča, po potrebi utrjen z naravnim materialom in pripravljen za hojo, s površinami in opremo za telovadne vaje, širina do 2 m; – gozdna učna pot: ozek pas z naravnim materialom utrjenega zemljišča, pripravljen za hojo po gozdu; pot je lahko opremljena z učnimi tablami in drugimi didaktičnimi pripomočki ter urbano opremo. Na območjih kulturne dediščine je treba izdelati celostno podobo učnih tabel; – vzletišče: travnata površina, namenjena vzletanju in pristajanju zelo lahkih naprav za letenje in jadralnih padalcev, tlorisna površina do 5 ha, – maneža oziroma jahališče: raven, ograjen, neprokrit prostor namenjen treniranju oziroma ježi konj v velikosti do 1000 m 2 ; – jahalna pot: steza, širine do 3 m, utrjena z naravnimi materiali, namenjena izključno jahanju.

(2)Pri vadbenih objektih so dopustni le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo vodnih, gozdnih, krajinskih in reliefnih značilnosti območja.

(3)Otroško, športno in drugo javno igrišče je dopustno postavljati tudi na območju namenske rabe G, in sicer v 100 m pasu, ki obkroža stavbna zemljišča, pod pogojem, da ne ovira gozdarske dejavnosti oziroma ni v nasprotju z ekološkimi ali socialnimi funkcijami gozda.

(4)Jahalnih poti ni dopustno vzpostavljati na obstoječih javnih poteh, ki se uporabljajo kot sprehajalne in/ali kolesarske poti. Jahalna pot mora biti ustrezno označena in omejena (plot) tako, da je preprečen dostop za avtomobile, kmetijske stroje, pešce, kolesarje idr. uporabnike prostora. 37. člen (objekti za spremljanje stanja okolja)

(1)Objekti za spremljanje stanja okolja so namenjeni: – meritvam, spremljanju meteoroloških parametrov, kakovosti zraka, seizmološkemu opazovanju in opazovanju drugih okoljskih sestavin, do bruto površine 40 m 2 , z drogom ali brez njega in z višino do 10 m; – spremljanju stanja voda, z eno ali več vrtinami, vodnjaki ali ponikovalniki in kontejnerjem do bruto površine 20 m 2 ; – spremljanju kakovosti površinskih voda; – spremljanju onesnaženosti zemljine.

(2)Objekte za spremljanje stanja okolja lahko gradi le pristojna državna ali občinska ustanova ali pristojni izvajalec gospodarske javne službe. Če objekta ne gradi ustanova oziroma služba oziroma organizacija iz prejšnjega stavka, je gradnja dopustna le na podlagi soglasja pristojne ustanove oziroma službe in pod njenim nadzorom. 38. člen (ograje)

(1)Ograje so: – medsosedska ograja: namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na GP stanovanjskega objekta, vrta, dvorišča ipd., zaradi zagotavljanja zasebnosti. Na območjih namenske rabe SSea, SSeb, SSv, SB, CU, CD in BT so dopustne žive meje, transparentne kovinske, zidane, lesene in žične ograje. Na območjih namenske rabe SK, SP, ZV in A so dopustne transparentne lesene ograje in žive meje, lahko v kombinaciji z žično mrežo na notranji strani parcele. Višina ograje je največ 1,5 m oziroma ob izvozih največ 0,8 m; v makroenoti Zaplana največ 1 m oziroma ob izvozih v dolžini, ki zagotavlja polje preglednosti, največ 0,8 m; – varovalna ograja: namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in proizvodnih objektov, nestanovanjskih stavb in drugih površin, na katerih se opravlja dejavnost. Dopustne so transparentne kovinske, lesene in žične ograje, višine največ 3 m z zagotavljanjem polja pregledosti; – igriščna ograja: namenjena razmejitvi športnega igrišča od javne ali druge površine. Dopustne so transparentne žične ograje, višine največ 3 m; – pokopališka ograja: namenjena označevanju območja pokopališča. Dopustne so ograje v obliki žive meje z žično mrežo in zidane ograje višine največ 2 m; – protihrupna ograja: namenjena omejevanju prenašanja hrupa od njegovega izvora v soseščino. Z upoštevanjem operativnega varstva pred hrupom (OP Hrup 2012-2017) je dopustna postavitev protihrupne ograje na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa ali na podlagi določil OPPN. Pri določitvi lokacije, oblike in dimenzij protihrupne ograje je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi prostora.

(2)Ograjevanje zemljišč izven stavbnih zemljišč z ograjami navedenimi v prvem odstavku tega člena, ni dopustno, razen za potrebe kmetijstva, gozdarstva, vojske, zaščite in reševanja ter objektov in naprav GJI. Ograjevanje z ograjami navedenimi v prvem odstavku tega člena ni dopustno na vodnih zemljiščih in v progovnem pasu železniške infrastrukture. Če je parcelna meja (med zemljiščem s statusom javna železniška infrastruktura in sosednjo parcelno mejo) v progovnem pasu, se ograja lahko postavi na rob progovnega pasu, to je 6 m od osi najbližjega tira v naselju in 8 m od osi najbližjega tira izven naselja.

(3)Na območju naselbinske kulturne dediščine so ograje dopustne na podlagi soglasja pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. V ostalih območjih kulturne dediščine je dopustna ograja iz naravnih materialov ali žična, ki je lahko prepletena z živo mejo. Velikosti in oblike ograj so lahko drugačne, če pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine tako zahteva.

(4)Ograja je lahko postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo.

(5)Za postavitev ograj v varovalnih pasovih javnih cest je potrebno pridobiti soglasje upravljavca, ki določi ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.

(6)Vstopna in uvozna vrata ograje se obvezno odpirajo proti GP, in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza z vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna.

(7)Med javno cesto in ograjo ali zapornico je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.

(8)Dopustne lokacije ograj glede na območje namenske rabe so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka. 39. člen (podporni in oporni zidovi)

(1)Višina podpornega in opornega zidu je največ 1,5 m. Večje višinske razlike se premošča z gradnjo podpornih zidov v terasah. Razdalja med dvema podpornima zidovoma v terasah je najmanj 0,7 m in mora omogočati zasaditev vegetacije. Skupna višina podpornih zidov v terasah je največ 3,5 m.

(2)Gradnja podpornega in opornega zidu, višjega od 1,5 m, je dopustna za potrebe gradnje GJI, kadar ni možnosti za izvedbo brežin, biološko inženirskih ali drugih ukrepov.

(3)Podporni in oporni zid je lahko kamnit ali betonski. Če je betonski, mora biti vidna stran obložena s kamnom ali intenzivno ozelenjena z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Pri GJI so izjemoma dopustne tudi drugačne rešitve.

(4)Podporni in oporni zid mora biti od sosednjega zemljišča oddaljen najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč pa se lahko gradi tudi na meji, vendar se s tem ne sme poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih.

(5)Za postavitev podpornega in opornega zidu ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste, ki določi ustrezne odmike in višine, da le-ti ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja ceste ter predvidenih ureditev.

(6)Dopustnost podpornih in opornih zidov glede na območje namenske rabe je navedena v prilogi 1 tega odloka. 40. člen (urbana oprema)

(1)Urbana oprema je: – nadkrita čakalnica: na avtobusnem, železniškem idr. postajališču, tlorisna površina do 15 m 2 , višina nadstreška do 3,5 m, merjeno od terena do kapi; – javna kolesarnica (z nadstreškom): tlorisna površina do 15 m 2 , višina nadstreška do 3,5 m, merjeno od terena do kapi; – večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik: tlorisna površina do 20 m 2 , višina do 3,5 m; – skulptura ali druga prostorska inštalacija: tlorisna površina do 25 m 2 , višina do 6 m nad terenom; – vodnjak oziroma okrasni bazen: arhitektonsko zasnovan in plastično okrašen zbiralnik za vodo, navadno z vodometom, tlorisna površina do 25 m 2 , pri vodometu višina konstrukcije do 3,5 m; – klopi, koši za smeti, stojala za kolesa idr.

(2)Pri urbani opremi so dopustni le takšni načini gradnje, ki zagotavljajo nemoteno uporabo javne površine v njeni splošni rabi.

(3)Za postavitev urbane opreme ni predpisanih odmikov od parcelnih mej, vendar se s postavitvijo ne sme poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih.

(4)Urbana oprema in drugi objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine, morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. Tudi na območjih izven naselij naj bo urbana oprema oblikovana enotno. V prostor morajo biti umeščeni tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

(5)Obliko in mikrolokacije pred postavitvijo urbane opreme potrdi pristojni občinski organ za prostor, na območjih kulturne dediščine pa je potrebno pridobiti tudi soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(6)Pri vnašanju nove urbane opreme v prostor je stare objekte iste vrste potrebno odstraniti. Zamenjavo urbane opreme se opravi istočasno na celotnem območju naselja ali dela naselja.

(7)Dopustne lokacije urbane opreme glede na območje namenske rabe so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka. 41. člen (objekti za oglaševanje)

(1)Dopustne lokacije objektov za oglaševanje glede na območje namenske rabe so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka. Skladno s predpisi o zavarovanju krajinskega parka Ljubljansko barje na območju krajinskega parka objekti za oglaševanje niso dopustni.

(2)Objekti za oglaševanje so dopustni samo kot del urbane opreme, ki jo postavlja pristojna občinska služba ali pooblaščeni izvajalec, ter na območjih in objektih poslovne dejavnosti, ki oglašuje svojo dejavnost. 42. člen (spominska obeležja)

(1)Spominska obeležja so spomeniki, kipi, spominske plošče, kapelice, križi in druge oblike spominskih obeležij. Postavljajo se na mestih spomina na nek zgodovinski dogodek, v čast neke osebe ali drugega simbolnega pomena.

(2)Dopustne lokacije urbane opreme glede na območje namenske rabe so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka. 3.4.5 Lega stavb 43. člen (lega stavb)

(1)Novogradnje stavb in prizidave obstoječih stavb morajo biti odmaknjene od meje GP najmanj 4 m. Če oblika GP pod tem pogojem ne dopušča umestitve objekta, so lahko odmiki stavbe od meje GP manjši, vendar ob upoštevanju četrtega in petega odstavka tega člena ter s soglasjem lastnika sosednje zemljiške parcele oziroma stavbe.

(2)Odmik stavbe od meje GP, ki meji na ulico, javno cesto ali dostopno cesto, mora upoštevati vzpostavljeno gradbeno linijo. Dopustni so zamiki od gradbene linije do 0,5 m.

(3)Pomožni objekti (razen ograj, podpornih in opornih zidov, urbane opreme) morajo biti odmaknjeni od meje GP najmanj 1,5 m; s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča je gradnja dopustna do parcelne meje sosednjega zemljišča. Pomožni objekti na GP objekta tipa APd – dvojček se na skupni parcelni meji lahko stikajo.

(4)Razdalje med fasadami stanovanjskih stavb oziroma stavb, v katerih so tudi stanovanja, in se nahajajo na ločenih GP, morajo biti enake najmanj 2/3 višine višje stavbe. Izjema so stavbe družbenih dejavnosti (šole, vrtci, zdravstveni dom ipd.), kjer GP ne dopušča predpisane razdalje med fasadami. V tem primeru je potrebno požarno varnost zagotoviti na drugačne načine.

(5)V vseh primerih morajo odmiki stavb od meje GP in odmiki med stavbami zagotavljati svetlobno-tehnične, požarnovarnostne, sanitarne in druge pogoje ter omogočiti vzdrževanje in rabo objektov v okviru GP objekta.

(6)Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s smerjo plastnic. Če v naselju obstaja izrazit vzorec pozidave, postavitev stavbe sledi temu vzorcu.

(7)Soglasje občine kot lastnika sosednjega zemljišča ni potrebno, kadar je za poseg v varovalni pas javne ceste pridobljeno soglasje občine kot upravljavca javne ceste. 3.4.6 Izraba prostora 44. člen (dopustna izraba prostora)

(1)Izraba prostora in velikost objektov je v tem odloku določena s: – faktorjem zazidanosti GP (FZ), – faktorjem izrabe GP (FI), – faktor odprtih bivalnih površin (FOBP) na GP, – višino objektov.

(2)Nobeden od faktorjev – FZ, FI in višina objektov, ne sme biti presežen, tudi če kateri od drugih faktorjev ne dosega svoje dopustne maksimalne vrednosti.

(3)Kadar sta obstoječa FZ in FI GP večja od FZ in FI določenih s tem odlokom, so na zemljiščih obstoječih zakonito zgrajenih objektov dopustne vse gradnje ter spremembe namembnosti objektov v okviru obstoječih FZ in FI, ki ne zahtevajo novih PM. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena. 3.4.7 Oblikovanje objektov 45. člen (oblikovanje objektov) Splošno

(1)Pri novogradnjah, prizidavah, nadomestnih gradnjah, rekonstrukcijah ter vzdrževalnih delih je treba upoštevati obstoječo morfologijo naselja, tlorisne in višinske gabarite oziroma obstoječe prostorninske mase, naklone streh in smeri slemen ter način ureditve odprtega prostora v vplivnem območju oblikovanja. Ta določila se ne upoštevajo na območjih za počitniške hiše (namenska raba SP).

(2)Prizidava objekta se mora prilagajati osnovnemu objektu po: – naklonu streh in smeri slemen, – razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat, – barvi streh in fasad, – višini in vzpostavljeni gradbeni liniji.

(3)Spremembe namembnosti objektov tipov APd in AS niso dopustne. Izjemoma je dopustna sprememba namembnosti objekta tipa APd v AP (enostanovanjska stavba) pod pogojem, da je v EUP, v kateri se objekt nahaja, dopustna gradnja objektov tipa AP in da je oblikovanje stavbe skladno z določili za oblikovanje stavb tipa AP.

(4)Dopustna je enkratna prizidava ene enote dvojčka (APd) do 20 % BTP na vizualno neizpostavljenem delu objekta oziroma do 60 % skupne BTP obeh enot, če se prizidava izvede hkrati na obeh enotah in je celota simetrična. Prizidava do 20 % BTP ne vpliva na razmerje stranic objekta. Prizidave objektov tipa AS niso dopustne.

(5)Podrobnejša določila glede oblikovanja objektov so podana v prilogi 4. Gabariti

(6)Pogoji oblikovanja stanovanjskih objektov in objektov za spremljajoče dejavnosti so: – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje stranic osnovnega objekta tipa AP in APd je najmanj 1:1,4; razmerje stranic objektov tipa AS je največ 1:6. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovati tloris (praviloma L in T oblike). Ti volumni ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta; – streha: simetrična dvokapnica z naklonom strešin 35–45°, smer slemena v vzdolžni smeri objekta.

(7)Pogoji oblikovanja stanovanjskih objektov in objektov za spremljajoče dejavnosti na območju makroenote Zaplana so: – tloris: razmerje stranic najmanj 1:1,4 do največ 1:2; – višina: največ P + M (takrat je kota pritličja največ 1,2 m nad raščenim terenom in kolenčni zid največ 0,80 m) ali največ P + 1 + M (takrat je kota pritličja največ 0,6 m nad raščenim terenom in kolenčni zid največ 0,30 m); – streha: dvokapnica z naklonom strešin 35–45°, smer slemena v vzdolžni smeri objekta, čopi so zaželeni.

(8)Pogoji oblikovanja objektov za potrebe kmetijske dejavnosti so: – tloris: podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1:1,4; – streha: simetrična dvokapnica z naklonom 10–45°, smer slemena v vzdolžni smeri objekta; – objekti so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim objektom v okviru iste kmetije; – odmiki med objekti morajo omogočiti primerno funkcionalno površino k objektom in predvideni dejavnosti; – dostop in dovoz morata biti urejena za dovoz s kmetijskimi stroji; – za hrambo kmetijskih strojev je dopustna postavitev nadstreškov, ki morajo oblikovno in funkcionalno dopolnjevati zaokrožena kmečka dvorišča.

(9)Pogoji oblikovanja proizvodnih in skladiščnih objektov so: – horizontalni in vertikalni gabarit morata biti prilagojena tehnološkemu procesu dejavnosti in optimalni izrabi prostora v povezavi s funkcijo posameznih objektov in prostorskimi karakteristikami lokacije. Določitev vertikalnega gabarita objektov pomeni tudi smiselno izbiro višine, ki omogoča določeno vizualno zaključenost območja; – fasade objektov, ki mejijo na stanovanjsko območje, naj zaradi svobodnega izbora konstrukcijskega sistema gradnje ne bodo heterogene. Konstruktivni elementi naj se ne uporabljajo kot poudarjeni likovni elementi pri oblikovanju fasad. Barve naj bodo svetlih tonov s ciljem po nevsiljivem vklapljanju v stanovanjsko okolje.

(10)Klet mora biti vkopana vsaj toliko, da je kota pritličja največ 1,40 m nad terenom. V primerih gradnje v terenu z naklonom, kjer je objekt vsaj z eno stranico za celo etažo nad terenom, z drugimi pa delno ali v celoti v terenu, je pri skupni višini objekta treba etažo v terenu šteti za pritličje.

(11)Kolenčni zid ne sme presegati 0,80 m. Izjemoma je dopustna maksimalna višina kolenčnega zidu 1,40 m, če je objekt zgrajen le do višine P + M.

(12)Na območjih varovanja stavbne in naselbinske kulturne dediščine višinski gabariti novih objektov ne smejo zapirati pogledov na objekte kulturne dediščine.

(13)Dodajanje stavbnih elementov, ki ne izhajajo iz arhitekturne zasnove objekta, ni sprejemljivo. Lom vzdolžnih stranic objekta je dopusten, kjer to narekujejo konfiguracija terena, lomljena linija parcelne meje ali izpolnjevanje zahtev iz veljavnih predpisov ali nosilcev urejanja prostora. Strehe

(14)Kritina mora biti temno sive, temno rjave ali opečno rdeče barve. V območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine mora biti kritina temno sive ali opečnato rdeče barve.

(15)Strehe so simetrične dvokapnice nad osnovnim tlorisom. Nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi simetrične večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice. Odpiranje strešin v obliki frčad je dopustno. Dopustna so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strehi imajo enako obliko odprtine in strehe. Frčade lahko zavzemajo največ tretjino površine strešine.

(16)Na območjih namenske rabe SSv, SB, C, I, B, Z, P, E, O in F, so dopustne ravne strehe na vseh stavbah razen na stanovanjskih stavbah. Ravna streha je lahko pohodna ali nepohodna. Dopustna je zelena streha.

(17)Na območjih namenske rabe SSea, SSeb, SK, A in Ag so dopustne dvokapne strehe v kombinaciji z ravnimi strehami, pri čemer je ravna streha dopustna samo na pritličnih delih objekta (na vetrolovu, zimskem vrtu, garaži in nadstrešku), pri čemer del objekta z ravno streho ne sme presegati 50 m 2 tlorisne površine. Možne kombinacije so definirane v prilogi 4. Fasade

(18)Na fasadah je dopustna uporaba svetlih barv v spektru belih, sivih ter različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih. Fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih so dopustni do največ 10 % fasadne površine. Dopustna je uporaba največ dveh barv na fasadi objekta. V dediščinski kulturni krajini in območjih naselbinske dediščine je dopustno na fasadi uporabiti le tone iste barve.

(19)Uporaba lesa na celotni fasadi in gradnja brunaric, kjer so bruna vidna fasada objekta, sta dopustni samo na območjih namenske rabe SP. V drugih območjih je uporaba lesa na fasadi dopustna na največ 40 % fasadne površine.

(20)Steklene fasade so dopustne na največ 40 % fasadne površine. V območjih namenske rabe SP, SK, A in Ag steklene fasade niso dopustne.

(21)Stolpiči na fasadah niso dopustni.

(22)Pri večstanovanjskih stavbah morajo biti nova okna, zasteklitve balkonov, postavitve senčil, nadstreškov in klimatskih naprav izvedene na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt.

1. člen (tip zazidave) Objekti se glede na tip zazidave delijo na: označba tipa objekta tip objekta oziroma zazidave opis tipa objekta oziroma zazidave AP nizki prostostoječi objekti prostostoječ objekt, ki se z nobeno stranico ne stika s sosednjimi objekti (npr. eno in dvostanovanjska stavba, počitniška hiša, nestanovanjske stavbe) APd nizka strnjena objekta dve enostanovanjski stavbi, ki se med seboj stikata z eno stranico (dvojček) AS nizki strnjeni objekti stanovanjske stavbe v nizu, ki se med seboj stikajo vsaj z eno stranico ali njenim delom (atrijske hiše, vrstne hiše) BP visoki prostostoječi objekti prostostoječi objekti, ki se z nobeno stranico ne stikajo s sosednjimi objekti (npr. vila bloki, stolpiči, poslovni objekti) BPo visoki podolgovati objekti podolgovati objekt (npr. bloki, poslovni objekti) C svojstveni objekti objekt s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo (npr. cerkve, šole, vrtci, poslovni objekti in objekti, ki jih ne moremo umestiti med druge objekte iz tega člena) D objekti velikega merila pritlični ali nadstropni objekti velikih razponov, namenjene proizvodnim dejavnostim, skladiščem, športu in posebnim dejavnostim, kot so nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščni parki E tehnološki objekti in naprave proizvodni objekti, silosi, cisterne, infrastrukturni objekti s svojstvenim oblikovanjem: elektrarna, čistilna naprava, transformatorska postaja, vodna črpalka, separacija, betonarna in drugi podobni objekti 3.4.8 Zelene površine in oblikovanje okolice objektov
2. člen (oblikovanje zelenih površin in okolice objektov)

(1)Pri oblikovanju zelenih površin in okolice objektov je treba upoštevati: – značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje, – oblikovno skladnost in povezanost z okolico, – trajnostne zahteve glede izbora rastlin in gradbenih materialov.

(2)Za vsako novozgrajeno stanovanje v večstanovanjskih stavbah je treba na GP zagotoviti najmanj 15 m 2 odprtih bivalnih površin (OBP). Ta normativ se ne prišteje k normativu za delež odprtih bivalnih površin (FOBP), temveč se upošteva tisti od obeh normativov, ki zagotavlja večjo kvadraturo zelenih površin. Od tega mora biti najmanj 5 m 2 površin urejenih za potrebe večjih otrok in mladostnikov ter najmanj 7,5 m 2 površin urejenih za igro mlajših otrok in za počitek stanovalcev (od tega 4 m 2 igralnih površin (opremljeno otroško igrišče) in 3,5 m 2 zelenih površin). Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic oziroma zavarovana pred vplivi prometa. Odprte bivalne površine vključujejo najmanj 80 % zelenih površin na raščenem terenu in največ 20 % tlakovanih površin (npr. ploščad, igrišče, teren nad vkopanimi garažami).

(3)Najmanjša velikost otroškega igrišča pri večstanovanjskih stavbah in v primeru organizirane gradnje več kot 10 eno ali dvostanovanjskih stavb je 50 m 2 . Če seštevek površin otroškega igrišča glede na število stanovanj znaša več kot 200 m 2 , je najmanjša velikost igrišča 200 m 2 .

(4)Če seštevek površin igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov glede na število stanovanj znaša več kot 1000 m 2 , je najmanjša velikost igrišča 1000 m 2 .

(5)Zelenih in drugih odprtih površin v okolici večstanovanjskih objektov ni dopustno zmanjševati, kadar gre za: – otroška in druga igrišča, – urejene zelene površine in parke.

(6)Na mestih, kjer je predvideno umeščanje otroških igrišč, je treba pred dokončno odločitvijo o njihovi umestitvi ugotoviti stopnjo onesnaženosti tal in zagotoviti, da bodo tla na območju otroških igrišč ustrezala kriterijem kot jih za otroška igrišča predpisuje veljavna zakonodaja, ki določa merila za ugotavljanje stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi.

(7)Na območjih stavbnih zemljišč se ohrani čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporablja predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev.

(8)Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti odvečni gradbeni material ter urediti okolico. Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves (talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani), ki se na GP ali na stičnih območjih s sosednjimi zemljišči ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja dreves. Minimalni pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječe in načrtovane vegetacije so: – v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je 3 m 2 na drevo. Ta površina ne sme biti povozna; – obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2 m; – gradbišča ni dopustno organizirati na vplivnem območju obstoječih dreves. Če tega zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno izvajati, je treba z načrtom zavarovanja predvideti ustrezne varnostne ukrepe.

(9)Obstoječe drevorede je treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.

(10)Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato se uporabljajo vrste, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal, sušo in sol. Minimalni pogoji so: – na javnih površinah ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin; – na javnih površinah ni dopustna uporaba krhkih, lomljivih drevesnih vrst; – na ekološko pomembnih območjih (EPO) in na območjih naravnih vrednot je za okrasne zasaditve dopustna uporaba le avtohtonih vrst; – uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena; – za zasaditev živic in živih mej se praviloma uporabljajo avtohtone vrste – gaber, javor, bukev idr.

(11)Parkirišča, namenjena javni rabi (javna parkirišča in parkirišča ob stavbah v javni rabi), morajo imeti vsaj 1 visokodebelno drevo višine najmanj 3 m na 4 PM, tako da je zagotovljena najmanj 30 % pokritost parkirnih površin brez dovozov s krošnjami dreves. Senčenje parkirnih površin se lahko zagotovi tudi z ozelenjeno pergolo. Lokacija dreves ne sme ovirati preglednosti za vključevanje vozil na javno cesto.

(12)Obrežne drevnine ni dopustno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je treba nadomestiti oziroma sanirati.

(13)Pri urejanju okolice stavb je treba upoštevati obstoječo konfiguracijo terena. Na posamezni GP so dopustni nasipi in vkopi do največ 2 m. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Nasipi in vkopi niso dopustni na poplavnih ogroženih območjih in območjih vrtač, razen če gre za ukrep na podlagi hidrološko-hidravlične študije, ki jo potrdi pristojen organ.

(14)Dostopne poti in gospodarske površine je treba izoblikovati po terenu.

(15)Planiranje terena se izvaja s travnimi brežinami. Izjemoma, če zemljina drsi in ogroža objekt ali cestišče, se višinske razlike lahko premostijo s podpornimi ali opornimi zidovi, skladno z določili 39. člena tega odloka.

(16)Nepozidani del GP je treba, ob upoštevanju zahtev za varstvo voda pred onesnaženji, v čim večji meri ohranjati netlakovan ali ga tlakovati s propustnimi materiali. Načrtovati je treba prostorske ureditve za zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.

(17)Po končanem posegu v prostor je obvezna sanacija terena in ozelenitev.

(18)V naseljih se priporoča ohranitev, dopolnitev in na novo vzpostavitev mreže zelenih koridorjev, manjših zelenih odprtih površin, obcestnih dreves, zasaditve GP, zelenih streh in sten, ki imajo učinek evaporativnega hlajenja in nudijo senco stavbam in prebivalcem.

(19)Priporoča se, da vse javne površine vključujejo vodne površine v obliki ribnikov, fontan ipd. ter, da so javne površine (parki, trgi, športna in otroška igrišča) opremljene s pitniki. Priporoča se, da se na zasebnih zelenih površinah ob stanovanjskih stavbah gradijo bazeni za kopanje.

(20)Priporoča se, da so zunanje ureditve del sonaravnega sistema za odvodnjavanje kot npr. porozne utrjene površine, peščene in zatravljene površine, ponikovalne površine v parkih in na drugih zelenih površinah.

(21)Pri zasaditvah drevja na zemljiščih ob železniški progi je treba v primerih, ko je niveleta proge enaka niveleti zemljišča, zasaditev načrtovati tako, da je drevje oddaljeno od osi najbližjega železniškega tira najmanj za svojo višino, povečano za 3 m. V primeru, ko niveleta proge ni enaka niveleti zemljišča, se od upravljavca javne železniške infrastrukture pridobi pogoje za zasaditev. 3.4.9 Parcelacija 48. člen (velikost in oblika gradbene parcele)

(1)Velikost in oblika GP morata glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati PIP (FZ, FI, FOBP, odmike od parcelnih mej, regulacijskih črt itd.) in pogoje, določene z drugimi predpisi.

(2)Določitev GP mora omogočati načrtovano rabo sosednjih zemljišč.

(3)GP mora biti v celoti vključena na območje EUP, v kateri se gradi objekt.

(4)Velikost GP se določi skladno s pogoji: – za prostostoječo stanovanjsko stavbo na območjih namenske rabe SSea, SK in A najmanj 400 m 2 , – za prostostoječo stanovanjsko stavbo na območju namenske rabe SSeb najmanj 600 m 2 . Izjemoma je dopustna gradnja stanovanjskih stavb na območju namenske rabe SSeb tudi na GP velikosti najmanj 400 m 2 , pod pogojem, da je zemljiška parcela v zemljiškem katastru nastala pred sprejetjem tega odloka, – za dvojček najmanj 600 m 2 (2 x 300 m 2 ), – za večstanovanjsko stavbo (stavbo s tremi ali več stanovanji) najmanj 800 m 2 , – za vrstne hiše in atrijske hiše v nizu najmanj 250 m 2 za en objekt v nizu, – za počitniške hiše na območju namenske rabe SP najmanj 800 m 2 . Izjemoma je dopustna gradnja počitniških hiš na območju namenske rabe SP tudi na GP velikosti najmanj 600 m 2 , pod pogojem, da je zemljiška parcela v zemljiškem katastru nastala pred sprejetjem tega odloka.

(5)Minimalna velikost zemljišča ni predpisana za rekonstrukcije obstoječih objektov in nadomestne gradnje. 49. člen (spreminjanje mej gradbene parcele)

(1)Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča), je dopustna pod pogojem, da nova zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje GP, v skladu z določili tega odloka in da imajo vse GP zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste.

(2)Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih GP, v skladu z določili tega odloka. Pri določanju GP ni dopustno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne GP.

(3)Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel dopustna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.

(4)Parcela, na kateri stoji objekt, je lahko predmet parcelacije le tedaj, če s parcelacijo povzročena sprememba meje ali površine parcele ne bo povzročila kršitve s tem odlokom predpisanih PIP, ki veljajo za objekt (velikost GP, FZ, FI, FOBP, odmiki od parcelnih mej, regulacijskih črt, normativi za parkirne površine ipd.). 3.4.10 Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo 50. člen (splošne določbe glede priključevanja objektov na GJI)

(1)Vsaka GP mora imeti zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, oskrbo z električno energijo ter dostop do javne ceste.

(2)Obstoječe in načrtovane stavbe je treba priključiti na zgrajeno GJI v skladu z določili tega odloka, predpisi in pogoji upravljavcev teh omrežij.

(3)Na območjih, kjer je omrežje načrtovano, gradnja stavb do izgradnje omrežja ni dopustna, razen če se hkrati z gradnjo stavb zagotavlja tudi izgradnja tega omrežja. Izgradnjo omrežja je treba dokončati pred izdajo uporabnega dovoljenja za stavbo, ki se priključuje na omrežje.

(4)Za rekonstrukcijo ali izgradnjo manjkajoče GJI, določene s pogoji upravljavcev, lahko investitor z občino sklene pogodbo o opremljanju GP.

(5)GJI z dokončanim potekom in že izvedenimi ureditvami ima varovalni pas. Načrtovana GJI in obstoječa GJI, kjer je načrtovana rekonstrukcija, ima rezervat.

(6)GJI mora praviloma potekati po javnih površinah ali zemljiščih v lasti občine. Izjemoma lahko na odsekih poteka tudi drugje, če zaradi terenskih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Lastnik zemljišča mora omogočiti gradnjo, obratovanje in vzdrževanje javne infrastrukture na njegovem zemljišču, investitor GJI pa mora za to od lastnika pridobiti pravico graditi oziroma jo v korist upravljavca pridobi investitor gradnje infrastrukture.

(7)Posegi v varovalni pas GJI ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja. Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti soglasje upravljavca omrežja. 3.4.10.1 Promet 51. člen (priključevanje na javno cesto)

(1)Vsi glavni oziroma osnovni objekti morajo imeti zagotovljen dostop do javne ceste, pomožni objekti pa le, kadar je za njihovo uporabo dostop do javne ceste nujno potreben.

(2)Širina skupne dostopne poti, ki služi več kot štirim stanovanjskim enotam, je najmanj 4,50 m (2 x 2,25 m). Širina nove dostopne poti za kmetije in kmetijske objekte je najmanj 3,50 m.

(3)Priključki se uredijo skladno s predhodno pridobljenim mnenjem pristojnega upravljavca javne ceste.

(4)Dostopi in priključki na cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Priključki morajo biti prilagojeni niveleti vozišča ceste, na katero se priključujejo, ter praviloma zgrajeni pravokotno na os ceste.

(5)Na javno cesto se novogradnje s štirimi stanovanjskimi enotami ali več priključujejo s skupno dostopno potjo in priključkom. Gradnja novih prometnic naj bo čim bolj racionalna.

(6)Manipulacijska prometna površina mora biti zagotovljena na GP, tako da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto ali skupno dostopno pot, če ta služi več kot štirim stanovanjskim enotam. Manipulacija vozil je izjemoma dopustna na skupni dostopni poti, če ta služi največ štirim stanovanjskim enotam. 52. člen (gradnja in urejanje prometnega omrežja)

(1)Pri načrtovanju cestnega omrežja in javnih ter drugih prometnih poti je treba upoštevati potrebe funkcionalno oviranih oseb.

(2)Postavitev naprav in ukrepov za umirjanje prometa na občinskih cestah urejajo področni predpisi.

(3)Slepo zaključene ceste in skupne dostopne poti, ki služijo več kot štirim stanovanjskim enotam, morajo imeti obračališče, ki omogoča obračanje tovornjaka brez prikolice ter komunalnih in intervencijskih vozil.

(4)Gradnjo avtobusnih postajališč na in ob javnih cestah urejajo področni predpisi.

(5)Pri rekonstrukcijah cest je treba višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ohranja. Na območju naselbinske dediščine »utapljanje« vhodov v historične stavbe ni dopustno.

(6)Trase prometnic se morajo prilagajati obstoječemu reliefu. Med gradnjo je treba v največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske prvine ob trasi ceste (gozdni rob, živice, posamezna drevesa). Izogibati se je treba prekomernim izravnavam terena in odstranjevanjem vegetacije.

(7)Ob sanacijah obcestnega prostora je treba uporabljati avtohtono vegetacijo in pri tem povzemati za prostor značilne vegetacijske vzorce.

(8)Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektirano hitrost v skladu s področnimi predpisi.

(9)V primeru, da dimenzija prečnega profila ceste ne ustreza minimalnim dimenzijam, ki jih določa zakonodaja na področju projektiranja cest, je treba v dolžini vidne razdalje izvesti izogibališče za srečevanje vozil.

(10)Pri novogradnjah prometnic se stremi k zagotavljanju: – enostranskega hodnika za pešce ob lokalnih cestah znotraj naselij in lokalnih krajevnih cestah ter – obojestranskega hodnika za pešce ob lokalnih zbirnih cestah znotraj naselij.

(11)Kolesarske poti, pasovi in steze se v primerni širini urejajo ob glavnih prometnih ulicah, kjer prosti koridor poleg izvedbe vsaj enostranskega pločnika omogoča izvedbo le-teh.

(12)Zagotoviti je treba sklenjeno mrežo površin za pešce in kolesarskih povezav ter omogočiti prebivalcem varno in udobno pešačenje in kolesarjenje. Pri tem se upošteva Pravilnik o kolesarskih površinah, Smernice za umeščanje kolesarske infrastrukture v urbanih območjih in Splošne usmeritve: Infrastruktura za pešce.

(13)Gradnja pomožnih cestnih objektov (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, varovalne in protihrupne ograje, avtobusno postajališče) je dopustna ob vseh obstoječih javnih cestah.

(14)Kategorizacijo, upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest urejajo področni predpisi. 53. člen (varovalni pasovi prometnega omrežja)

(1)Posegi v varovalni pas ali rezervat prometnic ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. Za vse posege v varovalni pas ali rezervat prometnic je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa oziroma upravljavca ceste.

(2)Varovalne pasove za posamezne vrste cestnega omrežja od zunanjega roba cestnega zemljišča oziroma meje parcele določa področna zakonodaja.

(3)Vse posege v varovalni pas avtoceste (AC) je dopustno izvajati le po predhodnem soglasju pristojnega organa oziroma upravljavca ceste. V varovalnem pasu AC ni dopustno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.

(4)Zaradi predvidene širitve AC je treba za vse bodoče posege zagotoviti odmik najmanj 10 m obojestransko od roba cestnega zemljišča. Na območju, ki je obravnavano v »Pobudi za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih AC« pa je treba zagotoviti minimalno 10 m od rešitev iz Pobude. Izjema je križanje vodov GJI z AC, za katere je treba pridobiti soglasje oziroma pozitivno mnenje DARS-a.

(5)Gradnja novih stanovanjskih in drugih objektov za dejavnosti, ki so občutljive za hrup, v varovalnem pasu AC ni dopustna. Na območjih, na katerih je dopustna gradnja novih stanovanjskih objektov ter drugih objektov in ureditev za dejavnosti, ki so občutljive za hrup, in ki so bila načrtovana kasneje kot AC, nahajajo pa se znotraj območja prekomerne hrupne obremenjenosti zaradi prometa, je izvedba ukrepov za varovanje pred hrupom obveza lokalne skupnosti oziroma investitorjev posegov.

(6)Zaradi načrtovanih ureditev ob AC ne sme biti onemogočena ali ovirana izvedba rednega vzdrževanja, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na AC ter na njenih spremljajočih objektih, prometnicah in vgrajeni infrastrukturi.

(7)Vse posege v varovalni pas državne ceste je dopustno izvajati le po predhodnem soglasju pristojnega organa oziroma upravljavca ceste.

(8)Vse posege v varovalni pas občinske ceste je dopustno izvajati le po predhodnem soglasju upravljavca ceste.

(9)Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge: – 108 m levo in desno od osi skrajnega tira izven naselja, – 106 m levo in desno od osi skrajnega tira v naselju, – 50 m od meje progovnega pasu na obeh straneh proge ob industrijskih tirih in progah drugih železnic (progovni pas širok 4,5 m od osi skrajnih tirov), če s predpisom ministra ni določeno drugače, je treba predhodno pridobiti projektne pogoje in pozitivno mnenje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture. Za gradnjo v varovalnem progovnem pasu industrijskega tira je treba pridobiti tudi mnenje lastnika industrijskega tira.

(10)V primeru gradnje objektov in komunalnih ter drugih infrastrukturnih objektov v bližini elektrificirane železniške proge, s 3 kV DC električnim sistemom, je treba izvesti zaščitne ukrepe proti učinkom blodečih tokov, ki jih povzročajo enosmerni vlečni sistemi. Upravljavec železniške infrastrukture ne odgovarja za morebitne posledice in poškodbe zaradi vpliva blodečih tokov na kovinskih napravah in objektih investitorjev v bližini tirov. 54. člen (gradnja, urejanje in dimenzioniranje površin za mirujoči promet)

(1)Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti objekta je treba na GP zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce. Izjemoma je dopustno na območju Krajevne skupnosti Vrhnika – Center parkiranje v oddaljenosti največ 200 m od objekta, na zemljišču za katerega mora investitor z zemljiškoknjižnim izpiskom ali overjeno pogodbo izkazati pravico trajnega parkiranja.

(2)Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.

(3)Parkirne površine, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je treba odstraniti na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.

(4)Parkirne površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton, ter za priklopnike teh vozil je dopustno graditi le na območjih namenske rabe P, IP, IG in O.

(5)Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi zagotoviti PM rezervirana za funkcionalno ovirane osebe. Pri določanju PM za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno PM za funkcionalno ovirane osebe.

(6)Za večstanovanjske objekte z več kot 8 stanovanji je treba 2/3 PM zagotoviti v garažah ali v okviru osnovnega objekta.

(7)Parkirnih površin in garažnih stavb ni dopustno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.

(8)Glede na dejavnosti je treba pri izračunu PM upoštevati naslednje minimalno število PM: dejavnost minimalno število PM STANOVANJA IN BIVANJE 1 stanovanjske stavbe 2 PM/stanovanje 2 počitniške hiše 2 PM/enoto 3 večstanovanjske stavbe: – za stanovanja do 35 m 2 1 PM + 10 % za obiskovalce – za stanovanja do 36 do 60 m 2 1,5 PM + 10 % za obiskovalce – za stanovanja od 61 do 100 m 2 2 PM + 10 % za obiskovalce – za stanovanja nad 100 m 2 3 PM + 10 % za obiskovalce 4 dijaški, mladinski in otroški domovi 1 PM/10 postelj, min. 2 PM 5 delavski in študentski domovi 1 PM/3 postelje, min. 3 PM 6 domovi za ostarele, varna hiša 1 PM/5 postelj, min. 3 PM 7 oskrbovana stanovanja 1 PM/stanovanje, min. 3 PM + 20 % za obiskovalce POSLOVNO TRGOVSKE DEJAVNOSTI 8 stavbe javne uprave 1 PM/30 m 2 BTP, min. 2 PM 9 stavbe bank, pošt, zavarovalnic 1 PM/30 m 2 BTP, min. 2 PM 10 druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi) 1 PM/30 m 2 BTP, min. 2 PM 11 trgovski lokal (pod 100 m 2 ) 1 PM/30 m 2 BTP, min. 2 PM na objekt 12 trgovske stavbe (med 100 in 500 m 2 ) 1 PM/50 m 2 BTP, min. 4 PM 13 trgovina z neprehrambenimi izdelki 1 PM/80 m 2 BTP, min. 2 PM 14 nakupovalni center do 2500 m 2 1 PM/35 m 2 BTP 15 nakupovalni center nad 2500 m 2 1 PM/30 m 2 BTP 16 odprte in pokrite tržnice 1 PM/40 m 2 BTP 17 večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri 1 PM/25 m 2 BTP 18 bencinski servisi 1 PM/30 m 2 prodajnih površin, min. 3 PM 19 obrtno servisne dejavnosti 1 PM/30 m 2 BTP, min. 2 PM 20 avtopralnice 2 PM/pralno mesto DRUŽBENE DEJAVNOSTI 21 gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane, kino, galerija 1 PM/5 sedežev 22 muzeji in knjižnice 1 PM/80 m 2 BTP 23 stavbe za opravljanje verskih obredov 1 PM/10 sedežev ŠPORTNE DEJAVNOSTI 24 športna igrišča – stadion 1 PM/200 m 2 BTP, od tega 20 % PM za avtobuse 25 športna igrišča – igrišča za tenis 4 PM/igrišče 26 javna kopališča 1PM/200 m 2 tlorisne površine javnega kopališča 27 športne dvorane s prostori za gledalce 1 PM/30 m 2 BTP, od tega 20 % PM za avtobuse 28 večnamenske dvorane (fitnes, centri dobrega počutja ipd.) 1 PM/15 m 2 BTP 29 kegljišča, bowling 4 PM/stezo 30 čolnarne 1 PM/2 čolna POSEBNE DEJAVNOSTI 31 hotel, prenočišča, penzioni 0,75 PM/1 sobo + 1 PM za avtobus 32 gostilne, restavracije, točilnice, bari 1 PM/4 sedeže + 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, min. 5 PM 33 glamping hišice 1 PM/glamping enoto DRUŽBENE DEJAVNOSTI 34 bolnišnice 1 PM/5 postelj 35 zdravstveni domovi, ambulante, veterinarske ambulante 1 PM/ 50 m 2 BTP, min. 2 PM 36 zavetišče za živali 1 PM/300 m 2 BTP, min. 2 PM 37 osnovne šole 2 PM/učilnico 38 srednje šole 1,5 PM/učilnico + 1 PM/10 učencev starejših od 18 let 39 posebne šole za ovirane v razvoju 1,75 PM/učilnico 40 visoke šole 1 PM/25 m 2 BTP 41 otroški vrtci 2 PM/oddelek + 1 PM/3 zaposlene PROIZVODNE DEJAVNOSTI 42 druge nestanovanjske kmetijske stavbe, stavbe za spravilo pridelka 1 PM/80 m 2 BTP 43 industrijske stavbe (do 200 m 2 ) 1 PM/30 m 2 BTP, min. 2 PM 44 industrijske stavbe (več kot 200 m 2 ) 1 PM/50 m 2 BTP 45 rezervoarji, silosi, skladišča (brez strank) min. 3 PM 46 rezervoarji, silosi, skladišča (razstavni in prodajni prostori) 1 PM/80 m 2 BTP 47 delavnice za servis motornih vozil 4 PM/popravljalno mesto DRUGO 48 pokopališča, pokopališke stavbe in spremljajoči objekti 1PM/600 m 2 površine, min. 5 PM 49 stavbe in terminali na železniških in avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe 1 PM/50 m 2

(9)Na vseh GP, razen pri stanovanjskih stavbah ter počitniških hišah, je treba od števila PM, določenega v tem členu, zagotoviti še najmanj 20 % PM za kolesa in druga enosledna vozila (vendar ne manj kot 2 PM), ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.

(10)PM za počitniška vozila je dopustno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo BT in PO.

(11)Uporaba parkirnih naprav za namen shranjevanja vozil (v več etažah) v odprtem prostoru je dopustna v območjih namenske rabe IP in IG. Uporaba parkirnih naprav za namen parkiranja vozil v odprtem prostoru je dopustna v podzemni izvedbi.

(12)Površine PM, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje meteornih vod preko peskolovov in lovilcev olj.

(13)V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.

(14)Najmanjša dimenzija parkirnega mesta za osebni avtomobil znaša 2,5 x 5 m. Ureditev parkirnih mest mora omogočati manipulacijo posameznega vozila neodvisno od drugih vozil na GP.

(15)Za tlakovanje parkirišč se priporoča uporaba »hladnih materialov« za povečanje refleksije sončnih žarkov (brez bleščanja) ali materialov, ki povečajo permeabilnost padavin v tla, kar poveča učinek hlajenja zaradi evaporacije.

(16)Na javna parkirišča se umešča tudi parkirna mesta s polnilnicami za električne avtomobile in kolesa.

(17)Standard maksimalnega števila parkirnih mest se zagotavlja v mestnem središču Vrhnike, in sicer v območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti. 3.4.10.2 Komunala, komunikacije, energetika, odpadki 55. člen (gradnja in urejanje komunalne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture)

(1)Za vse posege v varovalne pasove in rezervate je treba pridobiti soglasje pristojnega upravljavca.

(2)Trase omrežij morajo biti medsebojno usklajene in morajo potekati tako, da omogočajo priključitev posameznih uporabnikov.

(3)Trase omrežij se praviloma združuje v skupne koridorje.

(4)Na območjih stavbnih zemljišč ter na območjih varstva kulturne dediščine se komunikacijske in elektroenergetske vode praviloma gradi v podzemni izvedbi.

(5)Na objektih, ki so zavarovani kot kulturna dediščina, je treba priključne omarice za elektroenergetsko in komunikacijsko infrastrukturo ter požarne plinovodne pipe izvesti v skladu s pogoji pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(6)Vode in jaške je treba na javnih cestah locirati izven vozišča. Če to ni mogoče, se jaške locira tako, da so pokrovi izven poteka kolesnic vozil.

(7)Prečkanja vodov pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka in da je omogočena poglobitev struge (vod mora potekati na zadostni globini pod dnom vodotoka). V primeru prečkanja vodotokov z uporabo mostnih konstrukcij, se komunalne vode namesti na dolvodni strani konstrukcij.

(8)Upravljavec GJI mora imeti omogočen neoviran dostop do vseh vodov, naprav in objektov GJI, ki jih upravlja, ob kateremkoli času.

(9)Infrastrukturne objekte lahko gradi le pristojni izvajalec gospodarske javne službe oziroma pri telekomunikacijskem objektu pooblaščeni operater, pri pomožnem objektu v vojašnicah pa pooblaščeni izvajalec. Če objekta ne gradi oseba iz prejšnjega stavka, je gradnja dopustna le na podlagi soglasja teh služb in pod njihovim nadzorom. 56. člen (gradnja, urejanje in priključevanje na javno vodovodno omrežje)

(1)Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbeno inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe. Uporabnik mora za izvajanje lastne oskrbe s pitno vodo pridobiti pozitivno mnenje Občine Vrhnika.

(2)Javno vodovodno omrežje mora praviloma poleg oskrbe s pitno vodo zagotavljati tudi požarno varnost objektov s sistemom hidrantov. Varnost se zagotovi z vgradnjo nadzemnih hidrantov, praviloma lociranih izven javnih povoznih ali pohodnih površin. Izjemoma se vgrajuje tudi podzemne izvlečne hidrante, ki so lahko locirani tudi v manj obremenjenih povoznih ali pohodnih površinah.

(3)Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.

(4)Pri projektiranju je treba upoštevati že zgrajeno javno vodovodno omrežje.

(5)Križanja morajo biti izvedena v skladu z normativi in tehničnimi predpisi. Pri tem je treba zagotoviti primerno zaščito, križanje pa se izvede pravokotno oziroma s čim manjšim odstopanjem od pravega kota.

(6)Pri projektiranju je projektant dolžan preveriti obstoječe hišne priključke in jih pri projektiranju upoštevati.

(7)Varovalni pas in rezervat javnega vodovoda znaša za primarne javne vodovode 5 m od osi vodovoda na vsako stran in za sekundarne javne vodovode 3 m od osi vodovoda na vsako stran.

(8)Pri postavitvi hidroforne postaje oziroma prečrpavališča se je potrebno izogniti območju arheološkega spomenika EŠD 11420 Podpeč – Arheološko najdišče Ljubljanica. 57. člen (gradnja, urejanje in priključevanje na javno kanalizacijsko omrežje)

(1)Izjemoma se zaradi vmesnih fizičnih preprek med objektom in javnim kanalizacijskim omrežjem (npr. velika višinska razlika, vodotoki), v skladu s pozitivnim mnenjem upravljavca javne kanalizacije dovoli tudi začasna ali stalna uporaba individualnih sistemov za odvajanje komunalne odpadne vode (mala komunalna čistilna naprava ali nepretočna greznica).

(2)Male komunalne čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. Locirane morajo biti na GP stavbe kateri pripadajo, redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Če se naknadno pojavi možnost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, se morajo objekti nanj obvezno priključiti. Po priključitvi se individualni sistemi za odvajanje komunalne odpadne vode ustrezno sanirajo. Ena mala komunalna čistilna naprava lahko služi več objektom.

(3)Na območjih kulturne dediščine naj bo območje nepretočne greznice in male komunalne čistilne naprave po postavitvi zatravljeno ali urejeno skladno z okolico. Spremljajoč objekt komunalne čistilne naprave naj bo lesen, z dvokapno streho, umaknjen na neizpostavljeno mesto.

(4)Javni kanalizacijski sistem mora biti zgrajen ločeno za odvod komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z iztokom v odvodnik. Pred iztokom v odvodnik je treba zagotoviti čiščenje vseh vrst padavinskih in komunalnih odpadnih voda do predpisane stopnje čiščenja v skladu s predpisi. Na območjih, kjer je izveden mešani sistem s skupnim odvodom komunalne odpadne vode in padavinske vode, je dopustno odvajati padavinsko vodo v ta sistem le pod pogoji upravljavca javnega kanalizacijskega sistema.

(5)Pri gradnji objektov je treba zagotoviti, da čim večji delež padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin ponika oziroma se voda zbira za ponovno uporabo na tak način, da se v čim večji meri zmanjša odtok padavinskih voda z utrjenih površin v javni kanalizacijski sistem ali površinski odvodnik. Če ponikanje padavinskih voda ni mogoče, kar je treba dokazati na podlagi geomehanskega ali hidrološkega poročila, se padavinsko vodo, če je možno in sprejemljivo, odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev upravljavca te kanalizacije, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje ali površinski odvodnik začasno zadrži kot posebna ureditev na zelenih površinah ali kot podzemni bazen na GP ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo.

(6)Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ne smejo pritekati na javno površino in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin. Padavinska voda z objektov in pripadajočih površin ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje avtoceste ali železniške proge. Izvedba odvodnjavanja ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja avtoceste ali železniške proge.

(7)Odvajanje in čiščenje odpadne padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih, utrjenih oziroma tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.

(8)Zadrževalni bazeni, ki zadržujejo viške padavinske vode in so v naseljih, so lahko izvedeni kot odprti zadrževalnik ali podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1 m nadkritja z zemljino, lahko pa tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Nad zadrževalnim bazenom se lahko uredijo rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije.

(9)Do komunalne čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Komunalna čistilna naprava mora biti zavarovana z varovalno ograjo.

(10)Varovalni pas znaša 3 m od osi komunalnega voda na vsako stran. Rezervat znaša 5 m od osi predvidenega komunalnega voda na vsako stran.

(11)Priporoča se, da se neonesnažena padavinska odpadna voda s streh in očiščena odpadna voda uporablja za zalivanje, namakanje in splakovanje stranišč.

(12)Priporoča se, da se padavinsko odpadno vodo podzemno skladišči za uporabo (zalivanje, namakanje) v sušnih obdobjih (evaporativno hlajenje). 58. člen (oskrba s plinom)

(1)Za vse objekte, ki za ogrevanje ne bodo uporabljali obnovljivih virov energije (npr. sončna energija, lesna biomasa, bioplin, geotermalna energija), je priporočljiva priključitev na plinovodno omrežje. Kadar se objekt nahaja v EUP, v kateri je načrtovana širitev plinovodnega omrežja, naj objekt do izgradnje plinovodnega omrežja začasno uporablja utekočinjeni naftni plin iz lastnega ali skupinskega rezervoarja, po izgradnji plinovodnega omrežja pa je priporočljivo, da se objekt priključi na plinovodno omrežje. Na območjih, kjer priključitev na obstoječe ali načrtovano plinovodno omrežje po podatkih upravljavca teh sistemov ni možna, je dopustna uporaba ostalih energentov (utekočinjeni naftni plin, ekstra lahko kurilno olje, električna energija).

(2)Varovalni pas plinovoda se šteje od osi voda na vsako stran, in sicer znaša pri prenosnem sistemu zemeljskega plina 65 m oziroma 100 m od ograje kompresorske postaje, pri distribucijskem sistemu zemeljskega plina pa 5 m.

(3)V skladu s področno zakonodajo je treba za posege znotraj varovalnega pasu sistema zemeljskega plina pridobiti soglasje in projektne pogoje s strani upravljavca sistema. 59. člen (gradnja, urejanje in priključevanje na elektroenergetsko omrežje in javno razsvetljavo)

(1)Vse stavbe, razen če ta odlok določa drugače, morajo biti priključene na elektroenergetsko omrežje.

(2)Dopustna je rekonstrukcija vseh elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in več, s tem da je dopustno 35 kV daljnovode rekonstruirati v napetostni nivo 110 kV in 220 kV daljnovode v napetostni nivo 400 kV, če so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju.

(3)Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka od osi voda oziroma od zunanje ograje razdelilne (RTP) ali transformatorske postaje (TP) in znaša: – za nadzemni večsistemski daljnovod in RTP nazivne napetosti 400 kV in 220 kv 40 m; – za nadzemni večsistemski daljnovod in RTP nazivne napetosti 110 kV in 35 kv 15 m; – za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kv 3 m; – za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kv 10 m; – za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od vključno 20 kv 1 m; – za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 m, – za RP srednje napetosti, TP srednje napetosti 0,4 kV 2 m.

(4)V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav napetostnega nivoja nad 1 kV ni dopustna gradnja objektov, v katerih je vnetljiv material. Na parkiriščih pod daljnovodi pa ni dopustno parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive ali eksplozivne materiale.

(5)Pogoji za gradnjo objektov in naprav na območjih kulturne dediščine: – nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje: na območjih kulturne dediščine in vplivnih območjih je treba vode speljati podzemno, razen, če gre za arheološko dediščino. V tem primeru vodi potekajo po oziroma ob robovih naselij, gozda, cest ipd.; – ločilno oziroma krmilno mesto mora biti neopazno, umaknjeno na rob (naselja, gozda, ceste ipd.); – transformatorska postaja se mora izogibati objektom in območjem kulturne dediščine. Če to ni možno, naj bo čim bolj neopazna, umaknjena na rob in iz smeri vedut na prostorske dominante; – relejna hišica se mora izogibati objektom in območjem kulturne dediščine; – tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk se mora izogibati objektom in območjem kulturne dediščine. Primerna lokacija je npr. trgovina, bencinska postaja.

(6)Nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje se v naseljih praviloma izvede podzemno, tako v primeru novogradnje kot rekonstrukcije, na območju gozda pa se izvede zračni kabel.

(7)Za vse površine v javni rabi na območjih namenske rabe S, C, B in Z je priporočljivo, da so osvetljene s sistemom javne razsvetljave. Pri tem je treba upoštevati področne predpise o osvetljevanju.

(8)Varovalni pas in rezervat za sistem javne razsvetljave znaša 3 m od osi voda na vsako stran.

(9)Na območjih naselbinske dediščine svetila ne smejo biti višja od slemen objektov. Izdelana mora biti celostna podoba naselja ali dela naselja.

(10)Novogradnja in obnova nizko in srednje napetostnih vodov naj se izvaja pticam prijazno. Pri novogradnjah in obnovah naj se izolirajo vodniki, da ne bo prihajalo do kratkega stika in posledičnega pogina ptic. 60. člen (gradnja in urejanje komunikacijske infrastrukture)

(1)Komunikacijska omrežja, razen sistemov brezžičnih povezav, morajo biti izvedena s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Izven strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.

(2)Pri načrtovanju objektov in naprav komunikacijske infrastrukture je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: – gradnja samostoječih antenskih stolpov je dopustna na območjih namenske rabe IP, IG, E, O, F, K2, G (samo gospodarski gozd) in f; – gradnja drugih telekomunikacijskih objektov in naprav (bazne postaje, antene, oddajniki) so dopustni na območjih namenske rabe S, C, I, B, ZS, ZD, P, E, O, F, A, K, G, LN in f; – ne glede na namensko rabo prostora telekomunikacijski objekti in naprave niso dopustni na objektih vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa, objektih zdravstvenega in socialnega varstva, na otroških in športnih igriščih, urejenih zelenih površinah in kulturnih spomenikih; – za postavitev objektov in naprav brezžičnih sistemov na območjih namenske rabe S in CU so upravljavci brezžičnih sistemov dolžni izdelati strokovno preveritev, s katero se utemelji smiselnost umestitve na ta območja, preverijo dopustne sevalne obremenitve in optimizira vir sevanja – usmerjenost, oddajna moč ter višina antene in njen sevalni diagram tako, da se zagotovijo čim manjše emisijske in skupne (imisijske) vrednosti EMS na človeku dostopnih lokacijah. Strokovna ocena vključuje tako analizo umestitve objektov in naprav, da se zagotovi vidna kakovost prostora. Strokovna preveritev je: – če gre za objekt ali napravo, za katero je treba pridobiti dovoljenje, pogoj za izdajo tega dovoljenja; – če gre za objekt, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje po predpisih s področja varstva okolja, del poročila o vplivih na okolje in pogoj za izdajo okoljevarstvenega soglasja; – če gre za objekt, za katerega ni treba pridobiti dovoljenja, del dobre prakse. – objekti in naprave brezžičnih sistemov se v naseljih v čim večji meri umeščajo na obstoječe in predvidene objekte. Prednostno se umeščajo na območja in objekte, namenjene dejavnostim, kot so trgovsko-nakupovalne, poslovne, industrijske, prometne in komunalne dejavnosti; – objekti in naprave brezžičnih sistemov se zunaj naselij v čim večji meri umeščajo v obstoječe infrastrukturne koridorje in objekte; – objekt za telekomunikacijsko opremo tlorisne površine do 30 m 2 , za nameščanje radijskih postaj za radioamaterje s pripadajočimi antenami do višine 10 m, je dopusten na vseh območjih stavbnih zemljišč; – objektov in naprav komunikacijske infrastrukture ni dopustno postavljati na zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot in varovanih območjih narave. Izjemoma je gradnja dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje oziroma objekt pridobilo ta status. Poseg je v tem primeru mogoč le na podlagi soglasja pristojnih organov za ohranjanje narave; – objektov in naprav komunikacijske infrastrukture ni dopustno postavljati na območjih ali objektih kulturne dediščine. Izjemoma je gradnja dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje oziroma objekt pridobilo ta status. Umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe je dopustno le, če to ne bi imelo destruktivnih učinkov na historično substanco objektov in njihovo pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije na vidno izpostavljenih lokacijah v bližini prostorskih dominant kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo. Poseg je v tem primeru mogoč le na podlagi soglasja pristojnih zavodov za varstvo kulturne dediščine; – vode, objekte in naprave naj se združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave; – pri umeščanju v prostor naj bo v čim večji meri preprečena vidna izpostavljenost objektov in naprav in vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto; – oblikovanje objektov (barva, oblika stebrov in anten) mora biti čimbolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji in naravnim danostim prostora, okolico objekta pa je treba ozeleniti. Oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba strehe, tako da so čim manj vidno izpostavljeni.

(3)Varovalni pas znaša 3 m od osi voda na vsako stran. Rezervat znaša 1,5 m od osi predvidenega voda na vsako stran.

(4)Varovalni pas komunikacijskega oddajnega sistema se določi za vsak oddajnik posebej. Varovalni pas obsega tridimenzionalno območje od antene in se določi glede na moč in smer delovanja oddajnika, število oddajnikov na isti lokaciji in glede na tehnološko izvedbo.

(5)V varovalnih pasovih in rezervatih komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer: – objektov zdravstvenega in socialnega varstva, objektov vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa, turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, – stanovanjskih objektov, – objektov upravnih, trgovskih, storitvenih ali gostinskih dejavnosti, – otroških in športnih igrišč ter javnih zelenih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi. 61. člen (zbiranje in odstranjevanje odpadkov)

(1)Zbirno mesto za odpadke mora biti na GP. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se v sodelovanju s pristojnim občinskim organom za okolje določi zbirno mesto na javni površini.

(2)Zbirna mesta za odpadke in ekološki otoki morajo biti dobro prometno dostopni in locirani izven cestišča.

(3)Ekološki otoki (zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov) se locirajo na utrjenih površinah, namenjenih javni rabi, v izmeri glede na izkazane potrebe območja. Umeščanje v prostor naj bo takšno, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Ekološki otok se oblikuje tako, da bo oblikovno skladen z elementi cestnega prostora in okoliške pozidave in da vidno ne bo moteč pri pogledih s ceste in iz objektov. Če meji na travnato površino, se ga zakrije s primerno zasaditvijo. Oblikovanje naj bo enotno znotraj naselja ali dela naselja. Ekološki otoki na območjih namenske rabe ZP niso dopustni.

(4)Ekološki otoki znotraj jeder naselbinske dediščine niso zaželeni. Če že, potem mora biti ekološki otok čim bolj zakrit in nevpadljiv; priporoča se uporaba naravnih materialov, prilagojenih funkciji, naselju in krajini. V mestu naj bo oblikovanje ekoloških otokov vključeno v celostno podobo urbane opreme.

(5)Industrijske odpadke je treba do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali končne dispozicije na deponiji posebnih odpadkov skladiščiti v posebnih namensko zgrajenih skladiščih na območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer nastanejo.

(6)Zadrževanje, zbiranje ali odlaganje odpadkov, izven za to določenih mest, ni dopustno. 62. člen (omejitve v zvezi z zračnim prometom)

(1)Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov je treba upoštevati omejitve zaradi zračnega prometa. Med ovire za zračni promet štejejo: – objekti, inštalacije in naprave, ki so višji kot 30 m in stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliškega terena za več kot 100 m, – vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m, – objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če so znotraj varovalnih pasov posameznih cest, visokonapetostnih vodov ipd.

(2)Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov iz prejšnjega odstavka in drugih objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je treba predhodno pridobiti soglasje pristojnega organa za zračni promet, objekt pa je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. 3.4.11 Ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, varstvo okolja in naravnih dobrin, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba 3.4.11.1 Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine 63. člen (ohranjanje narave)

(1)Za vsak poseg v evidentirana območja ohranjanja narave je obvezno pridobiti in upoštevati usmeritve in projektne pogoje ter pridobiti soglasje pristojnega zavoda za ohranjanje narave.

(2)Posegi v naravo, ki vključujejo tudi gradnjo, se morajo načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave. Pri načrtovanju sicer dopustnega posega v prostor, ki ga dopušča ta odlok, mora izvajalec izbrati tisto rešitev, ki bo pomenila najmanjši možen poseg v naravo in izbrati tisto alternativno tehnično rešitev, katere izvedba ne bo okrnila narave.

(3)Za posege v evidentirana območja ohranjanja narave je treba v primeru neskladja določb tega odloka s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave upoštevati slednje.

(4)Na območju, ki je življenjski prostor velikih zveri, se odlaganje vseh odpadkov antropogenega izvora uredi tako, da je dostop rjavemu medvedu onemogočen.

(5)Preprečuje se razrast invazivnih rastlinskih vrst kot so japonski dresnik, rudbekija, ambrozija, robinija, žlezasta nedotika in kanadska rozga. S tem namenom se v vseh EUP po izvedenih posegih (tudi gradbeno inženirskih objektov, komunalnega in energetskega omrežja) predvidi takojšnja sanacija prizadetih površin.

(6)Do sprejetja upravljavskega načrta za krajinski park Ljubljansko barje morajo biti posegi skladni s predpisi o zavarovanju krajinskega parka Ljubljansko barje. 64. člen (celostno ohranjanje kulturne dediščine)

(1)Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: objekti in območja KD). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina in vplivna območja dediščine.

(2)Objekti in območja KD so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi tega odloka in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva KD (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).

(3)Na objektih in območjih KD so dopustni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4)Na objektih in območjih KD niso dopustni novogradnja, prizidava, rekonstrukcija ter druga dela, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja KD, prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.

(5)Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij KD niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva KD.

(6)Na objektih in območjih KD veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor PIP za celostno ohranjanje KD. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s PIP glede celostnega ohranjanja KD veljajo pogoji celostnega ohranjanja KD.

(7)Objekte in območja KD je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja KD ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

(8)Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.

(9)Za varstvena območja KD veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij KD. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja KD, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij KD.

(10)Za registrirano KD, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje KD, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano KD, veljajo PIP, določeni v tem členu. Za registrirano KD veljajo dodatno še PIP za posamezne vrste KD. – Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: – tlorisna in višinska zasnova (gabariti), – gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, – oblikovanost zunanjosti (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), – funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, – sestavine in pritikline, – stavbno pohištvo in notranja oprema, – komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, – pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), – celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine), – zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. – Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: – naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), – odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), – prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), – prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), – naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, – podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), – odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), – stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), – oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, – zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. V primeru, da pri posamezni enoti KD varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča. – Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: – krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine), – značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), – tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), – tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice), – odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem, – avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, – preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi, – zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. – Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: – zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), – grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi), – naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), – podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), – rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, – vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote. – Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dopustno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Predvsem ni dopustno: – odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, – poglabljati dno vodotokov in jezer, – ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, – gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in – postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča. Izjemoma so dopustni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: – če ni možno najti drugih rešitev, – če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli pristojen organ za varstvo kulturne dediščine. V primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave OPPN. – Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: – avtentičnost lokacije, – materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, – v sebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. – Za drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: – materialna substa