Odlok o razglasitvi cerkve sv. Antona Puščavnika v Škrbini, cerkve sv. Petra v Gabrovici pri Komnu in cerkve Najdenja sv. Križa na Ivanjem Gradu za ku

Na podlagi

1. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16, 21/18 – ZNOrg in 78/23 – ZUNPEOVE) in
2. člena Statuta Občine Komen (Uradni list RS, št. 80/09, 39/14, 39/16) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine št. NG-0112-1/2021-O/O z dne
4. 2021 je Občinski svet Občine Komen na
5. redni seji dne
7. 2023 sprejel O D L O K o razglasitvi cerkve sv. Antona Puščavnika v Škrbini, cerkve sv. Petra v Gabrovici pri Komnu in cerkve Najdenja sv. Križa na Ivanjem Gradu za kulturne spomenike lokalnega pomena
8. člen Za kulturne spomenike lokalnega pomena (v nadaljnjem besedilu: spomenik) se razglasijo naslednje enote dediščine: EŠD 4044 Ime enote: Škrbina – Cerkev sv. Antona Puščavnika Lokacija: Spomenik obsega nepremičnine: parcela št. *1, k.o. Škrbina, stavba št. 241, k.o. Škrbina. Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev: Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so: – Impozanten, netipičen sakralni objekt je lociran na robno območje naselja v neposredni bližini s suhozidom ograjenimi njivami. – Od starejše stavbe, ki se v virih prvič omenja 1570, je verjetno ohranjena v zahodni steni ladje delno zazidana zvončnica, zvonik z zahodnim delom cerkve je nastal v
9. stoletju, preostanek stavbe pa je bil v neoromanskem slogu zgrajen med leti 1862–
10. – Neoromanska cerkev s centralnim tlorisom v obliki gršega križa predstavlja na Krasu izjemo, saj oblikovno povsem odstopa od splošno razširjenega tipa podolžne ladje s poligonalno zaključenim prezbiterijem. Izvirnost arhitekture v širšem območju se kaže tudi v slogovni usmeritvi, saj se cerkve zidane v neoromanskem slogu na Krasu pojavljajo šele po prvi svetovni vojni. – Cerkev ima ohranjeno kvalitetno baročno, poznobaročno in mlajšo opremo: zakristijsko omaro iz leta 1749, klasicistično klop z visokim naslonom, sliko sv. Lucije iz leta 1852, sliko Krščanske kreposti, leseno procesijsko razpelo, kovinski procesijski križ, glavni baročni oltar sv. Antona Puščavnika s sliko iz začetka
11. stoletja, lesena kipa sv. Katarine Aleksandrijske in sv. Martina, del nekdanjega tabernaklja vzidan v steno prezbiterija, krstni kamen s sliko Krsta v Jordanu, kamnita baročna stranska oltarja z novejšima kipoma Srca Jezusovega in Rožnovenske Matere Božje, steklen lestenec, spovednici, klopi, misijonski križ, kamnite kropilnike pod korom, kamnito napisno ploščo o posvetitvi cerkve leta 1865, orgle, urni mehanizem in zvon. Varovane sestavine: Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine: – Stavba v celoti s tlorisnim in višinskim gabaritom, konstrukcijsko zasnovo in gradivom, strešno konstrukcijo, kritino, arhitekturnimi členi, kompozicijo fasade, gradivom, barvo in strukturo fasade, likovnimi prvinami in fasadnimi detajli, stavbnim pohištvom in poslikavami, vključno s prvotnimi ometi in morebitnim še neodkritimi poslikavami. – Notranjščina cerkve s funkcionalno zasnovo in oblikovanostjo, vključno z načinom obdelave prostorov in materiali, štukaturami, prvotnimi ometi, poslikavo in morebitnim še neodkritimi poslikavami. – Od opreme se varuje: zakristijska omara, klasicistična klop z visokim naslonom, slika sv. Lucije, slika Krščanske kreposti, leseno procesijsko razpelo, kovinski procesijski križ, glavni baročni oltar sv. Antona Puščavnika s sliko iz začetka
12. stoletja, lesena kipa sv. Katarine Aleksandrijske in sv. Martina, del nekdanjega tabernaklja vzidan v steno prezbiterija, krstni kamen s sliko Krsta v Jordanu, kamnita baročna stranska oltarja s kipi, steklen lestenec, spovednici, klopi, misijonski križ, kamnite kropilnike pod korom, kamnita napisna plošča o posvetitvi cerkve leta 1865, orgle, urni mehanizem in zvon. – Varujejo se arheološke plasti v cerkvi in ožji okolici. Varuje se kulturna krajina v neposredni bližini. Opis vplivnega območja: Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega nepremičnine: parcele št. 1/1, 1/2, *5, *6, *7, *16/1, *16/2, *16/3, *21, *25, *27, *29, *30, 1194, 1196/1, 1196/3, 1197, 1198, 1199/1, 1199/2, 1200, 1629/18 (severovzhodni del), 2042, 2043 (severni del), k.o. Škrbina. Opis varstvenega režima za vplivno območje: – V vplivnem območju morajo biti vsi posegi in raba podrejeni varovanju kvalitetnih pogledov na spomenik. – V vplivnem območju je potrebno obnovo obstoječih gradenj in novogradenj oblikovati tako, da bo cerkev ostala prostorska in vizualna dominanta. EŠD 3645 Ime enote: Gabrovica pri Komnu – Cerkev sv. Petra Lokacija: Spomenik obsega nepremičnine: parcele št. 101/1, 101/2, k.o. Gabrovica, stavba št. 288, 226, k.o. Gabrovica. Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev: Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so: – Zaradi svoje monumentalnosti in izpostavljenosti objekt dominira v prostoru. Novejša pozidava se sicer približuje cerkvi, a cezura še vedno obstaja, kar vzdržuje historični prostorski kontekst. – Cerkev se v virih prvič omenja 1570, vendar je današnja stavba v osnovi iz
13. stoletja. Številne letnice, vklesane na razne arhitekturne člene in opremo, dokaj jasno determinirajo starost in razvoj objekta, od leta 1732 pozidanega zvonika, do predelav in povečav med leti 1780–
14. – Cerkev ima ohranjeno prvotno kamnito streho na prezbiteriju, ki predstavlja izjemen arhitekturni element. – Oblikovanost notranjščine cerkve kot široke, z zrcalnim stropom s sosvodnicami krite dvorane, ki jih členijo plitve, na zunaj neizstopajoče niše, med katerimi stojijo plitvi pilastri z jonskimi kapiteli, je povzet po notranjščini bližnje romarske Marijine cerkve v Obršljanu pri Komnu. Tip sakralnega prostora, sicer značilen za slog beneškega poznobaročnega klasicizma, ki se je razširil na območju nekdanje Goriške škofije po drugi polovici
15. stoletja, kasneje pa po vsem Krasu, Posočju in Vipavski dolini ter vztrajal do konca
16. stoletja, je razvil Giorgio Massari, na Goriškem pa ga je razširil arhitekt Michele Bon s svojo delavnico. – Cerkev ima ohranjeno sicer močno preslikano poslikavo notranjščine in kvalitetno poznobaročno in novejšo opremo: intarzirano zakristijsko omaro s klečalnikoma, kamnit umivalnik z vklesano letnico 1620 v zakristiji, poznobaročni veliki oltar sv. Petra, kamnito kustodijsko omarico v steni prezbiterija, stranska kamnita poznobaročna oltarja v pilastrskih nišah ladje, procesijsko razpelo in misijonski križ, leseno spovednico, klopi, nišo za krstni kamen s poslikavo Krst v Jordanu na steni pod korom, veliki lestenec v ladji, kamnita kropilnika na slopih pod korom, križev pot Toneta Kralja, sliko sv. Petra v prezbiteriju, orgle na koru in urni mehanizem v zvoniku. Varovane sestavine: Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine: – Stavba v celoti s tlorisnim in višinskim gabaritom, konstrukcijsko zasnovo in gradivom, strešno konstrukcijo, kritino, arhitekturnimi členi, kompozicijo fasade, gradivom, barvo in strukturo fasade, likovnimi prvinami in fasadnimi detajli, stavbnim pohištvom in poslikavami, vključno s prvotnimi ometi in morebitnim še neodkritimi poslikavami. – Notranjščina cerkve s funkcionalno zasnovo in oblikovanostjo, vključno z načinom obdelave prostorov in materiali, štukaturami, prvotnimi ometi, poslikavo in morebitnim še neodkritimi poslikavami. – Od opreme se varuje: intarzirana zakristijska omara s klečalnikoma, kamnit umivalnik v zakristiji, 3 oltarji s slikami in kipi, kamnita kustodijska omarica v steni prezbiterija, procesijsko razpelo, misijonski križ, spovednica, klopi, krstni kamen s poslikavo, veliki lestenec v ladji, kamnita kropilnika, Kraljev križev pot, slika sv. Petra v prezbiteriju, orgle, urni mehanizem. – Varujejo se arheološke plasti v cerkvi in ožji okolici. – Varuje se zasnova pokopališča, zlasti zatravljene komunikacije, lokacijo križa, mrliško vežico in mejni zid. Opis vplivnega območja: Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega nepremičnine: parcele št. 88/2, 91/2, 92/1, 92/2, 93/2, 96, 97, 99/1, 99/2, 100/1, 100/2, 100/3, 119/ (del severno od cerkve), 1687/5, 1687/22 (vzhodni del), 1687/26 (južni cel mimo cerkve), 1687/28 (severni del), k.o. Gabrovica. Opis varstvenega režima za vplivno območje: – V vplivnem območju morajo biti vsi posegi in raba podrejeni varovanju kvalitetnih pogledov na spomenik. – V vplivnem območju je potrebno obnovo obstoječih gradenj in novogradenj oblikovati tako, da bo cerkev ostala prostorska in vizualna dominanta. – Za izvajanje redne pokopališke dejavnosti kulturnovarstvenega soglasja ni potrebno pridobiti. EŠD 3765 Ime enote: Ivanji Grad – Cerkev Najdenja sv. Križa Lokacija: Spomenik obsega nepremičnine: parcele št. 17/2, 18, 22/2, 23/2, 23/3, k.o. Ivanji Grad, stavba št. 92, k.o. Ivanji Grad. Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev: Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so: – Cerkev s pokopališčem je umeščena na nekoliko dvignjenem platoju nad cesto, oddaljena od poselitve. Znotraj vinogradniške krajine na robu gozda dominira v prostoru. – Cerkev se v virih prvič omenja 1570, ohranjenih je več gotskih elementov, ki so vzidani v stavbo oziroma se nahajajo v njeni neposredni bližini, vendar ni jasno ali so bili ti deli preneseni z druge lokacije ali pa je tudi sedanja cerkev v osnovi že gotska. Zagotovo je na tem mestu že stala cerkev leta
17. – Oblikovanost notranjščine s pilastrsko členitvijo sten, pilastrskimi nišami za stranske oltarje, profiliranim vencem in s štukaturnimi okvirji okrašenim stropom, kaže vpliv beneškega poznobaročnega klasicizma, kot ga vidimo tudi v Komnu, le da v bolj poenostavljeni, skromnejši obliki. – Na stropu prezbiterija je ohranjena poslikava Clementa del Nerija iz leta
18. Pod beleži na stenah se na več mestih kažejo deli dekorativne poslikave, ki je verjetno sočasna z Del Nerijevo. – V cerkvi stojijo trije baročni oltarji stebrnega tipa in nekaj druge kvalitetnejše opreme. Varovane sestavine: Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine: – Stavba v celoti s tlorisnim in višinskim gabaritom, konstrukcijsko zasnovo in gradivom, strešno konstrukcijo, kritino, arhitekturnimi členi, kompozicijo fasade, gradivom, barvo in strukturo fasade, likovnimi prvinami in fasadnimi detajli, stavbnim pohištvom in poslikavami, vključno s prvotnimi ometi in morebitnim še neodkritimi poslikavami. – Notranjščina cerkve s funkcionalno zasnovo in oblikovanostjo, vključno z načinom obdelave prostorov in materiali, štukaturami, prvotnimi ometi, poslikavo in morebitnim še neodkritimi poslikavami. – Od opreme se varuje: 3 oltarje s slikami in kipi, procesijsko razpelo, klopi, kamnita kropilnika. – Varujejo se arheološke plasti v cerkvi in ožji okolici. – Varuje se pokopališče kot sestavni del celote, križ, oblikovanost zidu z vogalnimi obeliski in kamnitim portonom. Opis vplivnega območja: Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega nepremičnine: parcele št. 16, 17/1, 22/1, 23/1, 26, 29, 30/1, 30/2, 30/4, 30/5, 36, 38, 41, 42, 51/1, 471/2, 472, 473, 475/3, 475/4, 475/5, 1244 (vzhodni del), k.o. Ivanji Grad. Opis varstvenega režima za vplivno območje: – V vplivnem območju morajo biti vsi posegi in raba podrejeni varovanju kvalitetnih pogledov na spomenik. – Za izvajanje redne pokopališke dejavnosti kulturnovarstvenega soglasja ni potrebno pridobiti.
19. člen Za spomenike velja splošni varstveni režim, ki določa: – celostno ohranjanje varovanih sestavin spomenika s tlorisnim in višinskim gabaritom, konstrukcijsko zasnovo in gradivom, strešno konstrukcijo, kritino, arhitekturnimi členi, kompozicijo fasade, gradivom, barvo in strukturo fasade, likovnimi prvinami in fasadnimi detajli, stavbnim pohištvom in poslikavami, vključno s prvotnimi ometi in morebitnimi še neodkritimi poslikavami, – celostno ohranjanje notranjščine cerkve s funkcionalno zasnovo in oblikovanostjo, vključno z načinom obdelave prostorov in materiali, štukaturami, prvotnimi ometi, poslikavo in morebitnimi še neodkritimi poslikavami, – prepoved spreminjanja varovanih sestavin spomenika; v primeru okrnitve spomenika ali njegovega varovanega dela je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja, – prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, razen če je premestitev nujna zaradi fizične zaščite delov spomenika, – ohranjanje vedut na spomenik in iz spomenika na okolico, – prepoved gradnje ali postavljanja trajnih ali začasnih objektov na ali ob cerkvi, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev ter delovanje dediščine, – zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika, namembnosti in pravic lastnika, – označitev spomenika s predpisano oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika, – redno in strokovno vzdrževanje ter obnavljanje izvirnih sestavin in celotne arhitekture, – morebitno osvetljevanje mora biti racionalno ter okolju in spomeniku prijazno, – predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo, – ob posegih v tlake cerkve, pod obstoječe temelje ter ob posegih v zemljino v neposredni okolici cerkve je potrebno opraviti arheološke raziskave, s katerimi se natančneje določijo ukrepi varstva ali arheološke ostaline nadzorovano odstranijo. Arheološke raziskave obsegajo tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča, – v primeru izjemnega odkritja, predvsem ostankov grajenih struktur, je potrebno ostaline ohraniti ali prezentirati na mestu odkritja.
20. člen Za notranjo opremo velja splošni varstveni režim, ki določa: – ohranjanje notranje opreme v celoti, v njeni funkciji, izvirnosti in neokrnjenosti (v barvi, legi, materiali, obliki, strukturi, velikosti), – dovoljeno je strokovno nadzorovano konserviranje – restavriranje izvirnih sestavin z rekonstrukcijo avtentične podobe opreme, – izjemoma so dovoljena začasna premeščanja za razstave in druge promocije, vendar le po muzealskih standardih in s soglasjem pristojnih strokovnih služb.
21. člen Lastniki spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.
22. člen Za vse posege v spomenik in v njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.
23. člen Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.
24. člen Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v
25. členu tega odloka. Status vplivnega območja se v zemljiški knjigi ne zaznamuje.
26. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-0005/2022 Komen, dne
27. oktobra 2023 Župan Občine Komen mag. Erik Modic Kazalo Na vrh