← Slovenija

Odlok o proračunu Občine Kostanjevica na Krki za leto 2024, stran 11606.

Na podlagi

  1. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE),
  2. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23) ter
  3. člena Statuta Občine Kostanjevica na Krki (Uradni list RS, št. 49/14) je Občinski svet Občine Kostanjevica na Krki na
  4. redni seji dne
  6. 2023 sprejel O D L O K o proračunu Občine Kostanjevica na Krki za leto 2024 I. SPLOŠNA DOLOČBA
  7. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Kostanjevica na Krki za leto 2024 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). II. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
  8. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR 1 2 3 Konto Naziv konta Proračun leta 2024 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 3.779.182 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.980.169 70 DAVČNI PRIHODKI 2.468.848 700 Davki na dohodek in dobiček 2.152.388 703 Davki na premoženje 246.360 704 Domači davki na blago in storitve 70.000 706 Drugi davki in prispevki 100 71 NEDAVČNI PRIHODKI 511.321 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 250.521 711 Takse in pristojbine 4.300 712 Globe in druge denarne kazni 6.000 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 250 714 Drugi nedavčni prihodki 250.250 72 KAPITALSKI PRIHODKI 115.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 115.000 73 PREJETE DONACIJE 6.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 6.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 518.013 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 501.353 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav 16.660 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV 160.000 782 Prejeta sredstva iz proračuna EU iz strukturnih skladov 160.000 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 4.716.988 40 TEKOČI ODHODKI 1.275.208 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 221.385 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 34.420 402 Izdatki za blago in storitve 914.403 403 Plačila domačih obresti 25.000 409 Rezerve 80.000 41 TEKOČI TRANSFERI 1.308.918 410 Subvencije 12.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 813.627 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 95.552 413 Drugi tekoči domači transferi 387.739 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.101.081 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.101.081 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 31.780 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 30.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 1.780 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.) –937.806 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751) 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE

(500)600.000 500 Domače zadolževanje 600.000 VIII. ODPLAČILA DOLGA
(550)76.667 550 Odplačila domačega dolga 76.667 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –414.473 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 523.333 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 937.806 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN
  2. PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo 508.000 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Kostanjevica na Krki. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
  3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
  4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka
  5. člena ZJF in prvem odstavku
  6. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: – požarne takse, ki so namenjene za sofinanciranje nabave gasilske opreme, – pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ki je namenjena vzdrževanju gozdnih cest, – prihodki od prodaje občinskega stvarnega premoženja, ki se uporabijo za nakup ali obnovo stvarnega premoženja, – okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se uporabi za izvajanje investicij – projektov na področju ravnanja z odpadno vodo, – prihodki od komunalnih prispevkov, – turistična taksa, ki se uporabi za razvoj in spodbujanje razvoja turizma, – prihodki iz naslova podeljenih koncesij, ki se uporabijo za področje, iz katerega je bila podeljena koncesija, – prejete donacije, ki se uporabijo za namen, za katerega so bile pridobljene, – transferni prihodki države in drugih občin iz naslova sofinanciranja projektov, ki se uporabijo za izvajanje investicij oziroma projektov, za katere so bila sredstva pridobljena. Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen.
  7. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med podprogrami v okviru glavnih programov odloča na predlog finančne službe neposrednega uporabnika župan. Pri tem skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 30 % podprograma v sprejetem proračunu. Finančna služba neposrednega uporabnika lahko samostojno in brez omejitev prerazporeja pravice porabe med podkonti v okviru proračunske postavke. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o prerazporeditvah pravic porabe sredstev in v bilancah proračuna prikaže veljavni proračun za leto
  9. člen (odpiranje novih proračunskih postavk in kontov) Župan lahko med izvrševanjem proračuna odpre novo proračunsko postavko, če so izpolnjeni pogoji iz
  10. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP in 149/22), ki se na podlagi drugega odstavka
  11. člena navedenega pravilnika smiselno uporablja tudi za občine. Sredstva za plačilo obveznosti, ki niso bile načrtovane ali niso bile načrtovane v zadostnem obsegu, se lahko začasno zagotovijo tudi iz sredstev splošne proračunske rezervacije (
  12. člen ZJF), če obseg sredstev na tej proračunski postavki to dopušča. Pri pripravi rebalansa proračuna se dodeljena sredstva razporedijo v finančni načrt neposrednega proračunskega uporabnika. V okviru že odprte proračunske postavke se lahko odpre nov podkonto. Pravice porabe na novem podkontu se zagotovijo z razporeditvijo v okviru proračunske postavke ali s prerazporeditvijo iz druge proračunske postavke.
  13. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih na podskupinah kontov znotraj podprogramov, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
  14. v letu 2025 50 % navedenih pravic porabe in
  15. v ostalih prihodnjih letih 20 % navedenih pravic porabe. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih proračunskih postavk slovenske udeležbe. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
  16. člen (obravnavanje in potrjevanje investicijske dokumentacije) Župan na predlog vodje projekta obravnava in potrjuje investicijsko dokumentacijo, kadar je skupna vrednost projekta do višine 100.000 EUR z DDV ter potrjuje investicijsko dokumentacijo, potrebno za prvo fazo prijave na razne razpise.
  17. člen (spremljanje in spreminjanje projektov v načrtu razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Načrt razvojnih programov mora biti usklajen s posebnim delom proračuna na kontih skupine 42, 43 in
  18. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so nove uvrstitve projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. O spremembi projekta v NRP v letu izvrševanja proračuna v mejah, ki jih omogočajo prerazporeditve, odloča župan. Sprememba projekta v NRP brez rebalansa proračuna (npr. do 10 %, 20 % izhodiščne vrednosti projekta) je dovoljena na način, da o tem na seji odloča občinski svet, župan pa mora imeti na podlagi pooblastila za prerazporejanje pravic porabe zadostno pravico, da zagotovi sredstva na proračunski postavki. O spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan. Spremembe vrednosti projektov v NRP, ki presegajo možnosti zagotovitve sredstev s prerazporeditvami župana, se v proračun uvrščajo z rebalansom proračuna. Občinski svet odloča o uvrstitvi novih projektov v veljavni NRP in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov, temu primerno je treba spremeniti investicijsko dokumentacijo projekta. O spremembah vrednosti projektov v kasnejših letih odloča občinski svet s sklepom.
  19. člen (proračunski skladi) Proračunski sklad je podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF.
  20. člen (proračunska rezerva) Na podlagi
  21. člena ZJF se v proračunu občine zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka
  22. člena ZJF in drugega odstavka tega člena, do višine 5.000 eurov odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. Občina bo v letu 2024 izločila v proračunsko rezervo dodatna sredstva v višini 10.000 eurov.
  23. člen (splošna proračunska rezervacija) Na podlagi
  24. člena ZJF se v proračunu del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. IV. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA
  25. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka
  26. člena ZJF, lahko župan v letu 2024 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 1.000 evrov. Posameznemu dolžniku odpiše dolg največ do skupne višine 800 evrov, nad to vrednostjo pa o tem odloča občinski svet. Odpisi dolgov na podlagi stečajev pravnih oseb in osebnih stečajev se ne štejejo v obseg odpisov dolgov po tem členu. V primerih, ko dolg posameznega dolžnika do neposrednega uporabnika proračuna občine ne presega dveh eurov, se v poslovnih knjigah občine razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. Kot dolgovi po četrtem odstavku
  27. člena ZJF se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev. V. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
  28. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2024 lahko zadolži do višine 600.000 evrov. Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Kostanjevica na Krki, v letu 2024 ne sme preseči skupne višine glavnic 0 evrov.
  29. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se v letu 2024 ne smejo zadolževati in izdajati poroštev.
  30. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2024 zadolži do višine 0 evrov. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
  31. člen (začasno financiranje v letu 2025) V obdobju začasnega financiranja Občine Kostanjevica na Krki v letu 2025, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
  32. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne od
  33. januarja 2024 dalje. Št. 410-6/2023-37 Kostanjevica na Krki, dne
  34. decembra 2023 Župan Občine Kostanjevica na Krki Robert Zagorc Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.