← Slovenija

Odlok o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 2025, stran 1576.

Na podlagi

  1. člena Zakona o lokalni samoupravi – ZLS (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), določil Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23) ter
  2. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 53/23) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na
  3. redni seji dne
  4. marca 2024 sprejel O D L O K o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 2025
  5. SPLOŠNE DOLOČBE
  6. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Mestno občino Murska Sobota za leto 2025 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev mestne občine in javnega sektorja na ravni mestne občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
  7. člen (sestava proračuna) Proračun mestne občine se sestoji iz splošnega dela, ki obsega bilanco prihodkov in odhodkov proračuna, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja proračuna, iz posebnega dela, iz načrta razvojnih programov za obdobje 2025–2028 in obrazložitev.
  8. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
  9. člen (višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto v EUR Naziv PRORAČUN 2025 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 30.330.219 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 17.805.657 70 DAVČNI PRIHODKI 15.351.206 700 Davki na dohodek in dobiček 12.298.306 703 Davki na premoženje 2.839.900 704 Domači davki na blago in storitve 213.000 71 NEDAVČNI PRIHODKI 2.454.451 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.660.000 711 Takse in pristojbine 20.000 712 Globe in druge denarne kazni 103.000 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 222.000 714 Drugi nedavčni prihodki 449.451 72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.487.320 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 12.900 721 Prihodki od prodaje zalog – 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 1.474.420 73 PREJETE DONACIJE 5.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 5.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 10.985.517 740 Transferni prihodki iz drugih javno finančnih institucij 3.157.346 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna in sredstev EU 7.828.171 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV 46.725 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij in iz drugih držav 46.725 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 30.730.192 40 TEKOČI ODHODKI 7.217.515 400 Plače in drugi izdatki zaposlenih 1.817.204 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 289.034 402 Izdatki za blago in storitve 4.365.277 403 Plačila domačih obresti 420.000 409 Rezerve 326.000 41 TEKOČI TRANSFERI 9.729.953 410 Subvencije 235.000 411 Transferji posameznikom in gospodinjstvom 3.503.000 412 Transferji neprofitnim organizacijam in ustanovam 863.653 413 Drugi tekoči domači transferi 5.128.300 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 13.279.469 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 13.279,469 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 503.255 431 Invest. transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski upor. 230.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 273.255 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ –399.973 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) – 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL – 750 Prejeta vračila danih posojil – 751 Prodaja kapitalskih deležev – V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) – 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITAL. DELEŽEV – 440 Dana posojila – 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb – VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) – C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE

(500)1.750.000 50 ZADOLŽEVANJE 1.750.000 500 Domače zadolževanje 1.750.000 VIII. ODPLAČILO DOLGA
(550)1.850.027 55 ODPLAČILA DOLGA 1.850.027 550 Odplačilo domačega dolga 1.850.027 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –500.000 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) –100.027 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 399.973 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE
  2. 2024 9009 Splošni sklad za drugo 500.000 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogrami so razdeljeni na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Mestne občine Murska Sobota. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
  3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
  4. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta. Uporabniki sredstev proračuna mestne občine lahko uporabljajo sredstva proračuna le za namen in do višine, ki so opredeljeni v tem proračunu. Na račun proračuna ne smejo prevzemati nobenih obveznosti, ki bi presegale za ta namen določena proračunska sredstva. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. Za izvajanje proračuna mestne občine je odgovoren župan. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna poroča mestnemu svetu o realizaciji proračuna za prvo poletje praviloma v mesecu juliju, vendar najpozneje do sredine septembra. O zaključku proračuna pa z zaključnim računom proračuna za leto 2025, najkasneje do
  5. marca
  7. člen (posebnosti pri koriščenju proračunskih sredstev) Za izvrševanje finančnega načrta ožjega dela občine je odgovoren odredbodajalec ožjega dela občine. Mestne četrti oziroma krajevne skupnosti lahko sklenejo pravne posle do višine 5.000 EUR samostojno, nad to vrednostjo pa le ob soglasju župana. Sredstva, ki jih prejmejo krajevne skupnosti oziroma mestne četrti iz proračuna, so dodeljena: – za sejnine in nagrade na osnovi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nalogah ter kriterijih in merilih za financiranje delovanja in nalog krajevnih skupnosti in mestnih četrti Mestne občine Murska Sobota – za materialne stroške sveta (pisarne) na osnovi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nalogah ter kriterijih in merilih za financiranje delovanja in nalog krajevnih skupnosti in mestnih četrti Mestne občine Murska Sobota – za sprejem starejših občanov, ki se izvajajo v okviru tedna starejših občanov na osnovi števila starejših oseb nad 70 let v posamezni krajevni skupnosti oziroma mestni četrti. Višina sredstev na posameznega udeleženca znaša 20 EUR – za prireditve širšega družbenega pomena na osnovi Odloka o nalogah ter kriterijih in merilih za financiranje delovanja in nalog krajevnih skupnosti in mestnih četrti Mestne občine Murska Sobota. Znesek sredstev za posamezni ožji del je sestavljen iz fiksnega in variabilnega dela. Fiksni del je enak za vse ožje dele in znaša 1.000,00 EUR. Variabilni del, ki se določi na osnovi kriterija števila prebivalcev in faktorja s katerim se ta pomnoži, ki znaša 0,2 – za kritje materialnih stroškov čistilne akcije v letu 2025 se ožjim delom občine zagotovijo sredstva v skupni višini 3.000 EUR – za tekoče vzdrževanje in obratovalne stroške objektov v lasti ali upravljanju ožjih delov na osnovi Odloka o nalogah ter kriterijih in merilih za financiranje delovanja in nalog krajevnih skupnosti in mestnih četrti Mestne občine Murska Sobota. Kriterij za delitev sredstev je neto površina prostorov objekta, zmanjšana za kvadraturo prostorov, ki jih ožji del oddaja v najem in zaračunava najemnino. Višina sredstev za posamezni m² znaša 13,43 EUR – za vzdrževanje nekategoriziranih cest in poti na osnovi Odloka o nalogah ter kriterijih in merilih za financiranje delovanja in nalog krajevnih skupnosti in mestnih četrti Mestne občine Murska Sobota. Kriterij za vzdrževanje je skupna dolžina cest oziroma poti v posameznem ožjem delu, izražena v kilometrih. Višina zneska za posamezni kilometer znaša 201,39 EUR – za vzdrževanje zelenic in parkov ter drugih javnih zelenih površin na osnovi Odloka o nalogah ter kriterijih in merilih za financiranje delovanja in nalog krajevnih skupnosti in mestnih četrti Mestne občine Murska Sobota. Kriterij za vzdrževanje je neto površina izražena v m² ter število košenj – za investicijsko vzdrževanje na podlagi sklepa Komisije za enakomeren razvoj primestnih naselij ter primestnih naselij in mesta v Mestni občini Murska Sobota – za prireditve družbenega pomena po KS na podlagi sklepa Komisije za enakomeren razvoj primestnih naselij ter primestnih naselij in mesta v Mestni občini Murska Sobota – za novoletno okrasitev po KS na podlagi sklepa Komisije za enakomeren razvoj primestnih naselij ter primestnih naselij in mesta v Mestni občini Murska Sobota.
  8. člen (namenski prihodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka
  9. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: – prihodki požarne takse po
  10. členu Zakona o varstvu pred požarom, – prihodki turistične takse po
  11. členu Zakona o vzpodbujanju turizma, – prihodki komunalnega urejanja po Zakonu o urejanju prostora, – prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, – prostovoljni prispevki občanov za sofinanciranja določenih investicij, – prihodki od prodaje finančnega premoženja, – transferi iz državnega proračuna in Evropske unije in – prihodki iz naslova poslovnega najema gospodarske javne infrastrukture.
  12. člen (vključevanje novih obveznosti) Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, ali se občini naloži s sodno odločbo nova obveznost, vključi župan te obveznosti v proračun in določi način pokritja teh obveznosti s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev oziroma ustreznih virov.
  13. člen (nadzor nad porabo) Nadzor nad porabo sredstev proračuna ter smotrnostjo in namembnostjo porabe teh sredstev opravlja nadzorni odbor in služba notranje revizije.
  14. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je sprejeti proračun ali rebalansi proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med področji proračunske porabe, glavnimi programi, podprogrami, proračunskimi postavkami in podkonti odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika (župan). O prerazporeditvah pravic porabe finančnih načrtov ožjih delov mestne občine odloča svet ožjega dela mestne občine ali predsednik sveta, če je s statutom tako določeno. O opravljenih prerazporeditvah je župan dolžan poročati mestnemu svetu ob obravnavi porabe proračunskih sredstev.
  15. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere, ne sme presegati 90 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 30 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen, če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
  16. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega porabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov mestne občine svet ali predsednik sveta, če je s statutom tako določeno) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 50 %, mora predhodno potrditi mestni svet.
  17. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so:
  18. evidenčni račun proračunske rezerve, oblikovane po Zakonu o javnih financah. V proračunsko rezervo se lahko izločijo sredstva v višini največ 1,5 % prejemkov proračuna. V letu 2025 se predvideva formiranje proračunske rezerve v višini 3.000,00 EUR tako, da bo ob koncu leta 2025 ta znašala 52.000,80 EUR. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za namene v skladu z
  19. členom ZJF in statutom mestne občine. O uporabi sredstev proračunske rezerve odloča župan na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave do višine opredeljene v drugem odstavku tega člena. O uporabi sredstev obvešča mestni svet s pisnimi poročili ob obravnavi zaključnega računa. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno v prejšnjem odstavku tega člena, odloča mestni svet na predlog župana.
  20. člen (splošna proračunska rezervacija) V proračunu mestne občine se zagotavljajo sredstva za splošno proračunsko rezervacijo v višini 50.000,00 EUR. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljene v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi splošne proračunske rezervacije odloča župan in o tem pisno obvešča mestni svet ob obravnavi poročila porabe proračuna.
  21. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA
  22. člen (oddaja del) Uporabniki proračuna so dolžni nabavo opreme, investicijska dela in vzdrževalna dela oddajati s pogodbo in v skladu z Zakonom o javnih naročilih.
  23. člen (odpis terjatev) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka
  24. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 500,00 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, vendar skupna vsota vseh odpisov v letu 2025 ne sme preseči 4.000,00 EUR. Kot dolgovi po tem členu se ne štejejo dolgovi do države oziroma občin iz naslova obveznih dajatev.
  25. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV MESTNE OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
  26. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev mestne občine) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko mestna občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Znesek mora biti odplačan do konca proračunskega leta. O likvidnostni zadolžitvi odloča župan. Za kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb, ter odplačila dolgov v računu financiranja, se Mestna občina Murska Sobota lahko za proračun leta 2025 za investicije predvidene v proračunu dolgoročno zadolži do višine 1.750.000 EUR. Občina se lahko dodatno zadolži v skladu z drugim odstavkom 10.a člena Zakona o financiranju občin (ZFO-1) za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije. Višina zadolžitve je lahko največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev. Zadolžitev na osnovi drugega odstavka 10.a člena ZFO-1 se ne všteva v največji obseg možnega zadolževanja občine. Za potrebe upravljanja občinskega dolga se Mestna občina Murska Sobota lahko v letu 2025 zadolži do višine 1.500.000,00 EUR.
  27. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna, javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko v letu 2025 zadolžijo do skupne višine 2.500.000 EUR, po vsakokratnem sklepu mestnega sveta. Navedena zadolževanja se ne štejejo v največji obseg zadolževanja občine in za odplačilo dolga morajo imeti zagotovljene neproračunske vire. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, v letu 2025 ne smejo izdajati poroštev.
  28. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
  29. člen (začasno financiranje) V obdobju začasnega financiranja Mestne občine Murska Sobota v letu 2026, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
  30. člen (računovodska opravila ožjih delov mestne občine) Finančno računovodska opravila za krajevne skupnosti in mestne četrti se vodijo v okviru Oddelka za javne finance mestne občine.
  31. člen (objava odloka in proračuna) Odlok o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 2025 se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Proračun z vsemi prilogami se objavi na spletnih straneh Mestne občine Murska Sobota.
  32. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 410-0283/2023 Murska Sobota, dne
  33. marca 2024 Župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.