Odlok o razglasitvi Galerije DESSA v Ljubljani za kulturni spomenik lokalnega pomena, stran 2350.

(1)Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev spomenika za kulturni spomenik lokalnega pomena, so: Neokrnjeno ohranjena postmodernistična arhitekturna zasnova, konceptualno premišljena izvedba štirih prostorov Galerije DESSA z osrednjim vodnjakom/ognjiščem v smislu interierske celote. Vsak od štirih prostorov galerije je posvečen enemu od materialov: razstavni prostor kamnu – na tleh je umetni kamen, knjižnica lesu, pisarna keramiki (oziroma njeni zamenjavi v obliki plastike), oblikovanje sejne sobe pa izhaja iz tekstilnih zakonitosti (npr. kovinske žice lestenca – vrvi). Pri koncipiranju notranjščine – obdelavi ostenji in opreme interierja – je arhitekt Boris Podrecca našel navdih v tradiciji dunajske arhitekturne šole, zlasti v teorijah dunajskega arhitekta Gottfrieda Semperja o štirih temeljnih elementih arhitekture in menjave materialov ter o fasadi kot plašču.

(2)Varovane sestavine spomenika so: – gradbena in tlorisna zasnova pritličja, izvirna prostorska zasnova galerije (višina, volumen, gabariti); – materialna substanca (konstrukcije, ometi, stavbno pohištvo, tlaki, stropovi, barvna podoba); – pritlični del historicistične fasade s postmodernističnimi prvinami (materiali, fasadni detajli, ometi, barvna podoba, stavbno pohištvo); – vsa izvirna postmodernistična notranja oprema oziroma premičnine za katere je treba izdelati inventarno knjigo. 3. člen

(1)Spomenik obsega nepremičnino: stavba št. 129, k.o. 1728 Ljubljana – mesto, št. parcele *246.

(2)Meje spomenika so določene na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:1000 in vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:

1. Izvirnika načrtov, ki sta sestavna dela tega odloka, hranita Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: Zavod) in Mestna občina Ljubljana.
2. člen Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: – celostno ohranjanje varovanih sestavin spomenika ter materialne substance spomenika; – ohranjanje družbenega pomena spomenika z zagotavljanjem izvirne namembnosti celote in posameznih delov spomenika skladno z varovanimi vrednotami spomenika; – podreditev vseh posegov v spomenik ohranjanju izvirnih prvin arhitekturne zasnove, zunanjščine in notranjščine spomenika ter notranje opreme v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi; – redno in strokovno vzdrževanje ter obnavljanje celote in varovanih sestavin in pritiklin spomenika; – za kompleksne posege v spomenik ali za celovito prenovo je obvezna predhodna izdelava konservatorskega načrta; – zagotavljanje strokovne prenove in vzpostavitev v stanje pred posegom na stroške povzročitelja v primeru okrnitve spomenika ali njegovega varovanega dela.
3. člen

(1)Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.

(2)Spomenik je odprt za javnost v skladu z varstvenim režimom in v okviru javno objavljenega urnika.

1. člen Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda.
2. člen Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.
3. člen Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičnini iz prvega odstavka
4. člena tega odloka. KONČNA DOLOČBA
5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 622-4/2020-3 Ljubljana, dne
6. marca 2024 Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković Kazalo Na vrh