← Slovenija

Energetski zakon (EZ-2), stran 3515.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka

  1. člena in prvega odstavka
  2. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Energetskega zakona (EZ-2) Razglašam Energetski zakon (EZ-2), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne
  3. aprila
  4. Št. 003-02-1/2024-83 Ljubljana, dne
  5. maja 2024 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije E N E R G E T S K I Z A K O N (EZ-2) I. POGLAVJE: SPLOŠNE DOLOČBE
  6. člen (vsebina) Ta zakon določa načela in ukrepe upravljanja energetske politike, ureja pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) in energetske inšpekcije, opredeljuje energetsko infrastrukturo in njeno gradnjo ter vzdrževanje, postopke dodeljevanja spodbud in ureja nekatera druga skupna vprašanja na področju energetike.
  7. člen (področje uporabe) Določbe tega zakona se uporabljajo za področja energetike, urejena z zakonom, ki ureja oskrbo z električno energijo, zakonom, ki ureja oskrbo s plini, zakonom, ki ureja oskrbo s toploto iz distribucijskih sistemov, zakonom, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, in zakonom, ki ureja učinkovito rabo energije (v nadaljnjem besedilu: zakoni s področja energetike), če ni v teh zakonih določeno vprašanje urejeno drugače.
  8. člen (prenos in izvrševanje predpisov Evropske unije)

(1)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske unije: – Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  1. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (UL L št. 158 z dne
  3. 2019, str. 125; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/944/EU), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2022/869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. maja 2022 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo, spremembi uredb (ES) št. 715/2009, (EU) 2019/942 in (EU) 2019/943 ter direktiv 2009/73/ES in (EU) 2019/944 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 347/2013 (UL L št. 152 z dne
  6. 2022, str. 45), v delu, ki se nanaša na regulativni organ; – Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  7. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L št. 211 z dne
  9. 2009, str. 94; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/73/ES), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2022/869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  10. maja 2022 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo, spremembi uredb (ES) št. 715/2009, (EU) 2019/942 in (EU) 2019/943 ter direktiv 2009/73/ES in (EU) 2019/944 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 347/2013 (UL L št. 152 z dne
  12. 2022, str. 45), v delu, ki se nanaša na regulativni organ; – Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  13. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, Direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L št. 140 z dne
  15. 2009, str. 114), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  16. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne
  18. 2018, str. 1), v delu, ki se nanaša transport ogljikovega dioksida; – Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  19. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev) (UL L št. 328 z dne
  21. 2018, str. 82), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/759 z dne
  22. decembra 2021 o spremembi Priloge VII k Direktivi (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta glede metodologije za izračun energije iz obnovljivih virov, ki se uporablja za hlajenje in daljinsko hlajenje (UL L št. 139 z dne
  24. 2022, str. 1); – Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315 z dne
  27. 2012, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano Uredbo Komisije (EU) 2023/807 z dne
  28. decembra 2022 o spremembi faktorja primarne energije za električno energijo pri uporabi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 101 z dne
  30. 2023, str. 16).
(2)Ta zakon določa tudi pristojne organe in kazenske določbe za izvajanje: – Uredbe (EU) 2019/942 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  1. junija 2019 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (prenovitev) (UL L št. 158 z dne
  3. 2019, str. 22; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/942/EU), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2022/869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. maja 2022 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo, spremembi uredb (ES) št. 715/2009, (EU) 2019/942 in (EU) 2019/943 ter direktiv 2009/73/ES in (EU) 2019/944 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 347/2013 (UL L št. 152 z dne
  6. 2022, str. 45); – Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  7. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (prenovitev) (UL L št. 158 z dne
  9. 2019, str. 54; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/943/EU), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2022/869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  10. maja 2022 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo, spremembi uredb (ES) št. 715/2009, (EU) 2019/942 in (EU) 2019/943 ter direktiv 2009/73/ES in (EU) 2019/944 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 347/2013 (UL L št. 152 z dne
  12. 2022, str. 45), v delu, ki se nanaša na naloge Agencije za energijo; – Uredbe (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  13. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (UL L št. 326 z dne
  15. 2011, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1227/2011/EU); – Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in sveta z dne
  16. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne
  18. 2018 str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1999/EU); – Uredbe (EU) 2016/1952 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  19. oktobra 2016 o evropski statistiki cen zemeljskega plina in električne energije in o razveljavitvi Direktive 2008/92/ES (UL L št. 311 z dne
  21. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/1952/EU); – Odločbe Sveta z dne
  22. aprila 1999 o postopku Skupnosti za obveščanje in posvetovanje o nabavnih stroških za surovo nafto in porabniških cenah za naftne derivate (UL L št. 110 z dne
  24. 1999, str. 8; v nadaljnjem besedilu: Odločba 1999/280/ES) v delu, ki se nanaša na porabniške cene za naftne derivate.
  25. člen (pomen izrazov)
(1)Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
  1. »ACER« je Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, kot je urejena v Uredbi 2019/942/EU;
  2. »gospodinjski odjemalec« pomeni odjemalca, ki kupuje električno energijo, plin, toploto ali drug energetski plin za svojo lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo za opravljanje trgovskih ali poklicnih dejavnosti;
  3. »končna poraba energije« pomeni energijo ali energent, dobavljen za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, razen dobave sektorju pretvorbe energije;
  4. »končni odjemalec« pomeni fizično ali pravno osebo, ki kupuje energijo za lastno končno rabo;
  5. »lokalna skupnost« pomeni samoupravno lokalno skupnost;
  6. »lokalni energetski koncept« je koncept razvoja lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki vključuje ukrepe za učinkovito rabo energije ter način oskrbe z energijo iz obnovljivih virov, soproizvodnje, odvečne toplote in iz drugih virov;
  7. »nizkoogljični viri energije« so jedrska energija, vodik, sintetični plini in odvečna toplota;
  8. »obnovljivi viri energije« so obnovljivi nefosilni viri, in sicer vetrna, sončna (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri) in geotermalna energija, energija okolice, energija plimovanja, valovanja in druga energija morja, vodna energija ter iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina;
  9. »odjemalec« oziroma odjemalka (v nadaljnjem besedilu: odjemalec) je pravna ali fizična oseba, ki kupuje energijo ali gorivo za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo;
  10. »operater« pomeni elektrooperater ali operater sistema;
  11. »operater sistema« je operater prenosnega sistema plina ali operater distribucijskega sistema plina;
  12. »revizor« je revizijska družba ali samostojni revizor oziroma revizorka (v nadaljnjem besedilu: revizor), ki ima po zakonu, ki ureja revidiranje, dovoljenje za opravljanje revidiranja;
  13. »soproizvodnja« pomeni postopek sočasne proizvodnje toplote in električne ali mehanske energije.
(2)Drugi izrazi s področja energetike, ki niso opredeljeni s tem zakonom, imajo enak pomen, kot ga določajo zakoni s področja energetike. 5. člen (uporaba zakona)
(1)Določbe tega zakona se, če ni v posameznih členih drugače določeno, uporabljajo za pravne osebe javnega in zasebnega prava ter fizične osebe, ki opravljajo dejavnosti na naslednjih področjih energetskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalci energetskih dejavnosti):
  1. skladiščenje plinastih, tekočih in trdih goriv,
  2. transport energije in goriv po omrežjih,
  3. proizvodnja, pridobivanje in distribucija trdih, tekočih in plinastih goriv ter trgovanje z njimi,
  4. proizvodnja električne energije,
  5. shranjevanje električne energije,
  6. agregiranje na trgu z električno energijo,
  7. proizvodnja in distribucija toplote za daljinsko ogrevanje in hlajenje,
  8. dejavnost operaterja,
  9. dobava električne energije, plina ali toplote,
  10. dejavnost operaterja trga z električno energijo,
  11. trgovanje, zastopanje in posredovanje na trgu z električno energijo oziroma plinom,
  12. dejavnost pridobivanja premoga.
(2)Določbe tega zakona se, če ni v posameznih členih drugače določeno, uporabljajo tudi za druge pravne osebe javnega in zasebnega prava ter fizične osebe (v nadaljnjem besedilu: drugi zavezanci), in sicer za:
  1. lokalne skupnosti,
  2. pravne osebe javnega in zasebnega prava ter fizične osebe, ki so lastniki oziroma uporabniki energetskih postrojev, naprav in napeljav,
  3. končne odjemalce energije. II. POGLAVJE: UPRAVLJANJE ENERGETSKE POLITIKE
  4. oddelek: Temeljna načela energetske politike
  5. člen (načelo prioritete)
(1)Ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje rabe energije imajo pri primerljivih stroških, upoštevanih v življenjski dobi ukrepa, prednost pred zagotavljanjem novih zmogljivosti za oskrbo z energijo.
(2)Ukrepi za zagotavljanje novih zmogljivosti za oskrbo z energijo iz obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije imajo pri primerljivih stroških, upoštevanih v življenjski dobi naprave, prednost pred zagotavljanjem novih zmogljivosti za oskrbo z energijo iz drugih virov.
  1. člen (načelo stroškovne učinkovitosti) Državni organi in organi lokalnih skupnosti si morajo pri sprejemanju politik, strategij, programov, načrtov, splošnih in konkretnih pravnih aktov ter pri izvedbi ukrepov na podlagi tega zakona in zakonov s področja energetike prizadevati doseči čim nižje neposredne stroške ukrepov za pravne in fizične osebe in čim nižje zunanje stroške glede na dosežene rezultate, ob upoštevanju načela stroškov v celotni življenjski dobi.
  2. člen (načelo socialne kohezivnosti) Oskrba z energijo in energetskimi storitvami omogoča primerne življenjske razmere ranljivejšim skupinam prebivalstva oziroma gospodinjstvom.
  3. člen (načelo enakega obravnavanja) Postopki, ki so povezani z gradnjo zmogljivosti za oskrbo z energijo, z oskrbo z energijo ali z rabo energije, ki jih vodi država ali lokalne skupnosti, morajo biti vodeni na način, ki zagotavlja enakopravno obravnavanje vseh udeležencev v postopku.
  4. člen (načelo preglednosti) Postopki, ki so povezani z gradnjo zmogljivosti za oskrbo z energijo, z oskrbo z energijo ali z rabo energije, ki jih vodi država ali lokalne skupnosti, morajo biti vodeni na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev.
  5. člen (načelo javnosti)
(1)Količinski podatki o dobavah energije po vrstah odjema in po skupinah končnih odjemalcev so javni, če ni z zakonom drugače določeno.
(2)Javnost je vključena v postopke sprejemanja politik, strategij, programov in načrtov, ki se nanašajo na oskrbo in rabo energije, v skladu s tem zakonom in zakoni s področja energetike.
(3)Javnost je vključena v postopke izdajanja splošnih pravnih aktov, ki se nanašajo na oskrbo in rabo energije, v skladu s tem zakonom in zakoni s področja energetike.
  1. člen (načelo varstva potrošnikov) Pri oskrbi z energijo morajo biti upoštevane pravice potrošnikov kot končnih odjemalcev energije in zagotovljeno njihovo učinkovito varstvo.
  2. člen (načelo celovitosti) Država in lokalna skupnost morata pri sprejemanju politik, strategij, programov, načrtov in splošnih pravnih aktov ter pri izvajanju drugih zadev iz svoje pristojnosti upoštevati njihove vplive na doseganje ciljev s področja razogljičenja, obnovljivih virov energije, energijske učinkovitosti, zanesljive oskrbe z energijo, zmanjševanja energetske revščine in okoljske sprejemljivosti.
  3. člen (načelo spodbujanja)
(1)Država in lokalna skupnost v skladu s svojimi pristojnostmi spodbujata dejavnosti za povečanje energetske učinkovitosti ter deleža obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije.
(2)Pri določanju spodbud morajo biti okolju prijaznejše naprave, tehnologije, oprema, proizvodi ter storitve in dejavnosti deležne večjih ugodnosti od okolju manj prijaznih.
(3)Država in lokalne skupnosti spodbujajo ozaveščanje, informiranje in izobraževanje o razogljičenju, energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije.
  1. člen (načelo pregledne in nepristranske oskrbe z energijo) Odjemalci energije iz omrežij imajo pravico do oskrbe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakoni s področja energetike in na njihovi podlagi sprejetimi predpisi ter s splošnimi akti za izvrševanje javnih pooblastil.
  2. člen (načelo konkurenčnosti)
(1)Država je dolžna uveljavljati tržna pravila in spodbujati konkurenco pri proizvodnji energije in oskrbi z njo.
(2)Proizvajalce ali dobavitelje energije je treba obravnavati nepristransko v okviru pogojev za obratovanje sistemov, določenih z zakoni s področja energetike.
  1. člen (načelo onesnaževalec plača) Proizvajalci energije morajo nositi bremena in tveganja onesnaževanja okolja, ki jih njihova proizvodnja povzroča. Pri tem je treba upoštevati okoljska bremena in tveganja, ki nastajajo v celotnem življenjskem ciklu od proizvodnje surovin, med obratovanjem, v primeru nesreč, po zaključku delovanja, ob sanaciji okolja in ravnanju z odpadki.
  2. člen (načelo okoljske trajnosti) Državni organi in organi lokalnih skupnosti si morajo pri sprejemanju politik, strategij, programov, načrtov, splošnih in konkretnih pravnih aktov ter pri izvedbi ukrepov na podlagi tega zakona in na podlagi zakonov s področja energetike prizadevati doseči čim manjše negativne učinke na okolje, pri čemer se upoštevajo okoljska bremena v celotnem življenjskem ciklu. V primeru politik, strategij, programov, načrtov, splošnih in konkretnih pravnih aktov, ki imajo dolgoročne učinke na okolje, si je treba prizadevati za zmanjšanje okoljskega bremena za prihodnje generacije.
  3. člen (načelo opolnomočenja) Država in lokalne skupnosti vzpostavljajo strukturne pogoje za opolnomočenje državljanov za sodelovanje pri prehodu v podnebno nevtralno družbo tako pri samooskrbi z energijo kakor v energetskih skupnostih državljanov.
  4. oddelek: Ukrepi upravljanja energetske politike
  5. člen (energetska politika)
(1)Energetska politika je postavljanje ciljev in določanje ukrepov v skladu z načeli tega zakona, s katerimi se zagotavlja zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo, in sicer s spodbujanjem:
  1. dolgoročne uravnoteženosti razvoja energetskega gospodarstva s pričakovanim gibanjem porabe energije,
  2. ukrepov za učinkovito rabo energije,
  3. rabe obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije ter odvečne toplote,
  4. okoljske sprejemljivosti pri pridobivanju, proizvodnji, transportu in rabi vseh vrst energije,
  5. načrtne diverzifikacije različnih primarnih virov energije glede njihovega prispevanja k cilju prehoda v podnebno nevtralno družbo, upoštevajoč njihovo ekonomiko,
  6. konkurence na trgu z energijo,
  7. varstva potrošnikov,
  8. prilagajanja odjema iz omrežja in oddaje v omrežje uporabnikov sistema,
  9. razvoja povezovanja sektorjev, ki porabljajo in proizvajajo energijo,
  10. zagotavljanja zanesljivih, kakovostnih ter okoljsko, podnebno in družbeno sprejemljivih energetskih storitev,
  11. zmanjševanja energetske revščine.
(2)Cilji energetske politike morajo biti usklajeni z dolgoročnimi razvojnimi cilji Slovenije ter energetskimi in podnebnimi cilji, ki so določeni v dolgoročni podnebni strategiji in v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (v nadaljnjem besedilu: NEPN) ter v strateških, operativnih in akcijskih načrtih za posamezna področja oskrbe in ravnanja z energijo. Ukrepi morajo zajemati regulativno urejanje oskrbe z energijo, sklepanje in izvajanje mednarodnih pogodb s področja energije ter izvajanje in spodbujanje investicij na področju energije ter druge aktivnosti. Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministrstva, pristojnega za energijo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) sprejme strateške, operativne in akcijske načrte za posamezna področja oskrbe in ravnanja z energijo.
(3)Izvajanje ukrepov za doseganje ciljev energetske politike je v splošnem gospodarskem interesu države. 21. člen (lokalni energetski koncept)
(1)Lokalna skupnost sprejme lokalni energetski koncept (v nadaljnjem besedilu: LEK) kot program ravnanja z energijo v lokalni skupnosti, ga objavi na svojih spletnih straneh in s tem seznani ministrstvo.
(2)LEK je obvezna strokovna podlaga za načrtovanje prostorskega in gospodarskega razvoja lokalne skupnosti, za usmerjanje razvoja lokalnih energetskih gospodarskih javnih služb, oskrbe z energijo, energetskih skupnosti, povezovanja sektorjev, načrtovanja učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih ter drugih nizkoogljičnih virov energije, priprave načrta za opuščanje rabe fosilnih virov energije, uporabe naprednih tehnologij in digitalizacije, za izrabo odvečne toplote, za izboljšanje kakovosti zraka in obvladovanje energetske revščine na območju lokalne skupnosti.
(3)V LEK se opredelijo cilji in ukrepi, ki morajo biti usklajeni z dolgoročno podnebno strategijo, NEPN in drugimi energetskimi strategijami, programi, načrti in smernicami. LEK se sprejme na vsakih sedem let. V LEK lokalne skupnosti opredelijo izhodišča in cilje za obdobje sedmih let glede doseganja deleža prihranka rabe energije in povečanja deleža obnovljivih virov energije ter ciljev glede energetske prenove javnih stavb.
(4)Več lokalnih skupnosti lahko sprejme skupen LEK, iz katerega morajo biti razvidni cilji in ukrepi posamezne lokalne skupnosti.
(5)Lokalne skupnosti z več kot 10.000 prebivalcev morajo v LEK vključiti načrt za vzpostavitev vsaj ene energetske skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.
(6)Lokalne skupnosti in izvajalci energetskih dejavnosti na območju, ki ga pokriva LEK, so dolžni svoje razvojne dokumente in delovanje uskladiti s cilji in ukrepi, predvidenimi v LEK.
(7)Lokalna skupnost mora svoje prostorske načrte usklajevati z LEK. V primeru neskladnosti med LEK in prostorskim načrtom lokalna skupnost neskladnost upošteva v postopku priprave oziroma sprememb in dopolnitev prostorskega načrta. Če lokalna skupnost med sprejemanjem LEK ne vodi postopka priprave oziroma sprememb in dopolnitev prostorskega načrta, začne ta postopek na podlagi ugotovljenih neskladnosti z LEK. Prostorski načrti morajo ob spremembi upoštevati prednostno rabo virov energije in energentov v skladu s 22. členom tega zakona.
(8)Končni odjemalci energije, ki niso gospodinjski odjemalci, distributerji in dobavitelji energije, morajo lokalni skupnosti na zahtevo predati podatke o porabi in proizvodnji energije, ki so potrebni za pripravo in izvajanje LEK, in sicer podatke o porabi in proizvodnji energentov za proizvodnjo toplote ali plina, proizvedeni toploti, potrebni toploti in odvečni toploti ter ocene za prihodnje petletno obdobje.
(9)Ministrstvo vsaki dve leti izvede analizo sprejetih LEK in stanja njihovega izvajanja ter ovrednoti skladnost ciljev LEK z veljavnim NEPN. V okviru analize ministrstvo oceni skladnost in prispevek ukrepov k doseganju ciljev NEPN in po potrebi pozove lokalne skupnosti k ustrezni dopolnitvi in posodobitvi LEK.
(10)Lokalne skupnosti vsako leto do 31. marca za preteklo leto ministrstvu poročajo o izvajanju ukrepov in ciljev LEK.
(11)LEK se izdela v digitalni obliki v skladu z metodologijo priprave LEK iz dvanajstega odstavka tega člena in vnese v aplikacijo za izdelavo in poročanje LEK v digitalni obliki, ki jo upravlja ministrstvo.
(12)Minister ali ministrica, pristojna za energijo (v nadaljnjem besedilu: minister) predpiše metodologijo priprave LEK, ki vključuje sodelovanje javnosti, podrobnejšo vsebino LEK in druge zahteve glede izdelave LEK in poročanja o njem. 22. člen (sistemi za oskrbo z energijo ter prednostna raba virov energije in energentov)
(1)Lokalna skupnost v okviru LEK pripravi načrt za opuščanje fosilnih goriv za potrebe ogrevanja, na podlagi katerega s prostorskimi načrti ali odloki določi prednostno rabo virov energije ali energentov. Prednostno rabo virov energije in energentov lokalna skupnost lahko določi samo za določena območja, določene stavbe ali določene objekte v skladu s pravili tega člena.
(2)Pri določanju prednostne rabe virov energije in energentov se upoštevajo naslednja pravila: – raba energije in energentov iz obnovljivih virov in odvečne toplote ima prednost pred rabo energije in energentov iz neobnovljivih virov; – raba energije z uporabo tehnologij z nižjo emisijo toplogrednih plinov in nizkoogljičnih virov energije ima prednost pred rabo energije z uporabo tehnologij z višjo emisijo toplogrednih plinov.
(3)Energetsko učinkoviti sistemi daljinskega ogrevanja imajo prednost na območju distribucije toplote tega sistema pred drugimi posameznimi sistemi in tehnologijami oskrbe s toploto. To ne velja za stavbe, ki imajo letno potrebno toploto za ogrevanje pod 4000 kWh in se v celoti ogrevajo na obnovljive ali nizkoogljične vire.
(4)Lokalna skupnost lahko v LEK ali v drugem predpisu lokalne skupnosti določi območja za izvajanje izbirne gospodarske javne službe distribucije toplote in plina, ki vključuje tudi območje kratkoročne širitve za naslednjih pet let. Če po petih letih od prve določitve območja na tem območju priključitev na distribucijski sistem še ni mogoča, se končni uporabnik, ki je zgradil ali prenovil stavbo v skoraj ničenergijsko, ni dolžan obvezno priključiti na tak sistem.
(5)Pri graditvi stanovanjske stavbe projektiranje in vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin nista dovoljena, v poslovno-stanovanjski stavbi ali stanovanjsko-poslovni stavbi pa nista dovoljena projektiranje in vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin samo za stanovanjski del stavbe.
(6)V večstanovanjski, poslovno-stanovanjski in stanovanjsko-poslovni stavbi se lahko pravila iz prejšnjega odstavka ne upoštevajo v primeru hibridnega sistema ogrevanja, kjer je glavni vir ogrevanje brez emisij toplogrednih plinov na lokaciji sami in se za sekundarni vir ogrevanja uporablja zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin samo za potrebe pokrivanja vršnih potreb.
(7)Podeljevanje koncesij za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina je dovoljeno, če je omrežje za distribucijo plina načrtovano v LEK tako, da se načrtuje priključevanje proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 % načrtovane porabe.
(8)Obstoječe koncesije za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina se lahko za določeno obdobje večkrat podaljšajo v naslednjih primerih: – če je na plinovodno omrežje priključen proizvodni vir plina obnovljivega izvora ali če ima koncesionar plinovodnega omrežja dokazila o načrtovanem priključevanju tega na omrežje podeljene ali predvidene koncesije, in sicer največ za obdobje sedmih let; – če so na območju podeljene koncesije odjemalci z letno porabo več kot 100.000 kWh, ki uporabljajo plin pri proizvodnji izdelkov ali opravljanju storitev in nimajo možnosti oskrbe z alternativnim virom energije oziroma bi bila taka oskrba nesorazmerno dražja, in sicer največ za obdobje petih let; – če distribucijski sistem oskrbuje več kot 5 % gospodinjskih odjemalcev v primerjavi z največjim številom gospodinjskih odjemalcev od začetka izvajanja dejavnosti distribucije plina, in sicer največ za obdobje petih let.
(9)Za javna podjetja, ki izvajajo izbirno gospodarsko javno službo dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina, se smiselno uporabljajo določbe sedmega in osmega odstavka tega člena.
(10)Odjemalci zemeljskega plina imajo pravico, da se ne priklopijo ali da se odklopijo od sistema za distribucijo zemeljskega plina ne glede na določbe lokalne skupnosti o prednostni rabi virov energije in energentov, o obvezni priključitvi na omrežje za distribucijo plina in o obvezni uporabi plina za ogrevanje stavb in pripravo sanitarne tople vode v LEK, občinskih prostorskih načrtih ali drugih aktih občine, če dokažejo, da se bodo ogrevali na obnovljive vire energije. Vsebino tega odstavka morata pogodbeni stranki izvajati ne glede na določbe sklenjene pogodbe. Odjemalci zemeljskega plina, ki se odklopijo od sistema za distribucijo zemeljskega plina, ne glede na določbe v pogodbah o uporabi sistema in dobavi plina ne plačajo pogodbene kazni, ki bi bila posledica odklopa, ne glede na njeno poimenovanje. 23. člen (lokalne energetske organizacije)
(1)Ena ali več lokalnih skupnosti lahko za izvajanje nalog iz tega zakona, zakona, ki ureja učinkovito rabo energije, in zakona, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, ki so v pristojnosti lokalnih skupnosti, ustanovi oziroma pooblasti lokalno energetsko organizacijo.
(2)Naloge, ki jih lokalne energetske organizacije izvajajo v javnem interesu, so: – priprava in izvajanje LEK, – naloge, povezane z vzpostavitvijo in izvajanjem sistema upravljanja z energijo, – izvajanje in vodenje projektov s področja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, – sodelovanje z enotno kontaktno točko, ki je določena v zakonu, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije.
(3)Lokalne energetske organizacije vodijo ločene računovodske evidence za sredstva, namenjena opravljanju nalog v javnem interesu iz prejšnjega odstavka.
  1. člen (mednarodne obveznosti) Obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb in sporazumov, predvsem glede trga energije, naložb, prenosa energije in energentov, povezovanja v mednarodne energetske sisteme ter glede omejevanja podnebnih sprememb, so sestavni del energetske politike in načrtovanja razvoja energetskih dejavnosti.
  2. člen (energetske bilance)
(1)Energetske bilance so strokovne podlage za pripravljanje dokumentov dolgoročnega energetskega in podnebnega načrtovanja, ugotavljanje izpolnjevanja mednarodnih zavez in doseganja nacionalnih energetskih in podnebnih ciljev ter za odločanje o uvajanju potrebnih aktivnosti in ukrepov za izvajanje energetske in podnebne politike.
(2)Z energetskimi bilancami se na podlagi projekcije okoljskega, gospodarskega in družbenega razvoja Republike Slovenije napoveduje oskrba z energijo za prihodnjih 20 let in okvirno za 40 let ob vsakokratnem sprejemanju ali prenavljanju dolgoročne podnebne strategije, NEPN in drugih energetskih strategij, programov in načrtov. 26. člen (priprava strokovnih podlag s področja energetike)
(1)Ministrstvo pripravlja strokovne podlage s področja energetike.
(2)Priprava strokovnih podlag s področja energetike obsega:
  1. pripravo energetske bilance;
  2. analizo podatkov energetske statistike Statističnega urada Republike Slovenije in iz poročil izvajalcev energetskih dejavnosti;
  3. razlago metod obdelave in predpostavk uporabljenih energetskih podatkov in rezultatov energetskih bilanc;
  4. izvedbo javnih predstavitev strokovnih podlag in dokumentov dolgoročnega energetskega in podnebnega načrtovanja v postopkih njihovega sprejemanja;
  5. spremljanje izvajanja in poročanje o izvajanju NEPN in drugih nacionalnih energetskih strategij, programov in načrtov.
  6. člen (zagotavljanje in dostop do podatkov)
(1)Izvajalci energetskih dejavnosti ministrstvu zagotavljajo potrebne podatke za izvajanje nalog iz prejšnjega člena.
(2)Zainteresiranim pravnim in fizičnim osebam ministrstvo omogoča dostop do podatkov in drugih podlag, ki so uporabljeni za pripravo energetskih bilanc in pridobljeni za izvedbo nalog iz drugega odstavka prejšnjega člena. 28. člen (strokovna usposobljenost)
(1)Za zagotavljanje varnosti in zanesljivosti obratovanja energetskih naprav ter učinkovite rabe energije morajo biti delavci, ki opravljajo dela in naloge upravljanja energetskih naprav, strokovno usposobljeni.
(2)Za namen priznavanja strokovne usposobljenosti upravljavcev energetskih naprav iz drugih držav članic Evropske unije se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja učinkovito rabo energije.
(3)Minister predpiše način izpolnjevanja pogoja strokovne usposobljenosti iz prvega odstavka tega člena. 29. člen (naloge ministrstva)
(1)Ministrstvo v zvezi z energetskim načrtovanjem in spremljanjem izvajanja energetske politike opravlja naslednje naloge:
  1. spremlja naložbe v energetsko infrastrukturo;
  2. zbira in analizira podatke o proizvodnji, pridobivanju, skladiščenju, transportu, distribuciji, uvozu, izvozu, porabi, cenah energije in goriv in trgovanju z njimi ter druge podatke, potrebne za energetsko načrtovanje;
  3. načrtuje in izvaja aktivnosti v zvezi s spodbujanjem proizvodnje in porabe električne energije in toplote iz obnovljivih virov energije;
  4. načrtuje in izvaja aktivnosti v zvezi s spodbujanjem proizvodnje tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov energije;
  5. načrtuje in izvaja aktivnosti v zvezi z učinkovito rabo primarne energije za proizvodnjo električne energije in toplote;
  6. načrtuje in izvaja aktivnosti v zvezi s spodbujanjem učinkovite rabe energije pri končnih odjemalcih;
  7. izvaja naloge nosilca urejanja prostora v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, sodeluje pri pripravi državnega prostorskega načrta v skladu s predpisi, ki urejajo načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor s področja energetske infrastrukture za oskrbo z električno energijo, plini in naftnimi derivati;
  8. sodeluje pri pripravi dolgoročne podnebne strategije;
  9. izvaja sektorsko politiko iz NEPN, akcijskih načrtov in operativnih programov, ter drugih strateških dokumentov, ki urejajo področje energije;
  10. podpira aktivnosti nevladnih organizacij za uresničevanje javnega interesa na področju energije;
  11. zbira in analizira podatke o proizvedenih, prevzetih in oddanih količinah električne energije na prenosnem in distribucijskem omrežju ter omrežju zaprtega distribucijskega sistema;
  12. zbira podatke o cenah zemeljskega plina in električne energije na maloprodajnem trgu in jih za izvajanje Uredbe 2016/1952/EU pošilja Statističnemu uradu Republike Slovenije;
  13. zbira in analizira podatke iz LEK;
  14. zbira in analizira podatke o cenah naftnih derivatov na veleprodajnem in maloprodajnem trgu ter je odgovorno za izvajanje Odločbe Sveta 1999/280/ES v delu, ki se nanaša na porabniške cene naftnih derivatov;
  15. zbira in objavlja aktualne maloprodajne cene naftnih derivatov na vseh prodajnih mestih bencinskih servisov v Sloveniji za potrebe preglednega obveščanja potrošnikov.
(2)Minister za ugotavljanje primernosti oziroma zadostnosti ukrepov za učinkovito izvajanje sprejete energetske politike predpiše obseg in vrsto potrebnih podatkov, ki so mu jih dolžni sporočati izvajalci energetskih dejavnosti in drugi zavezanci, ter periodiko in roke za pošiljanje teh podatkov. 30. člen (tehnični predpisi in obveznost periodičnih pregledov)
(1)Postavitev, načrtovanje, gradnja, obratovanje in vzdrževanje energetskih naprav, postrojev, objektov, napeljav, omrežij in sistemov morajo zagotavljati varno in zanesljivo obratovanje oziroma uporabo energetskih naprav, postrojev, napeljav, omrežij, sistemov in energentov.
(2)Odgovorna oseba pravne ali fizične osebe in posameznik, ki upravlja energetske objekte, naprave, postroje ali napeljave, morata zagotoviti izvedbo predpisanih periodičnih pregledov in preizkusov v skladu s predpisi iz četrtega odstavka tega člena.
(3)Če se tehnični predpis sklicuje na standarde in so energetske naprave, postroji, objekti, napeljave, omrežja in sistemi skladni z njimi, velja domneva, da so energetske naprave, postroji, objekti, napeljave, omrežja in sistemi skladni z zahtevami tehničnega predpisa.
(4)Minister izdaja tehnične predpise za postavitev, načrtovanje, gradnjo, obratovanje in vzdrževanje energetskih naprav, postrojev, objektov, napeljav, omrežij in sistemov, s katerimi dobaviteljem, upravljavcem oziroma uporabnikom predpiše pogoje za zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja oziroma uporabe energetskih naprav, postrojev, napeljav, omrežij, sistemov in energentov. 31. člen (izmenjava podatkov)
(1)Državni organi, agencija in drugi nosilci javnih pooblastil, ki na podlagi tega zakona in zakonov s področja energetike zbirajo podatke od izvajalcev energetskih dejavnosti in drugih zavezancev za poročanje, so dolžni zagotoviti učinkovito sodelovanje pri izmenjavi podatkov.
(2)Pri izmenjavi podatkov se lahko organom in osebam iz prejšnjega odstavka pošljejo samo tisti podatki, ki jih ta organ ali oseba potrebuje za opravljanje svojih nalog po tem zakonu in zakonih s področja energetike ali drugih nalog s področja energetike. Podatki se izmenjujejo na način, ki ne obsega pošiljanja ali razkritja osebnih podatkov.
(3)Ministrstvo usklajuje poenotenje postopkov izmenjave podatkov med organi in osebami iz prvega odstavka tega člena ter skrbi zanj. III. POGLAVJE: AGENCIJA ZA ENERGIJO 1. oddelek: Splošne določbe 32. člen (Agencija za energijo)
(1)Agencija je nacionalni regulativni organ Republike Slovenije na področju trga z energijo.
(2)Za agencijo se ne uporablja zakon, ki ureja javne agencije. Agencija je pravna oseba javnega prava.
(3)Agencija spremlja, usmerja in nadzira izvajalce energetskih dejavnosti na področju električne energije in plina ter opravlja z zakonom določene naloge reguliranja izvajalcev energetskih dejavnosti na področju toplote in drugih energetskih plinov. 33. člen (samostojnost in neodvisnost agencije)
(1)Pri izvrševanju nalog in pristojnosti je agencija samostojna in neodvisna.
(2)Direktor ali direktorica agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor), zaposleni v agenciji in člani ali članice sveta agencije (v nadaljnjem besedilu: člani sveta) pri svojem delu niso vezani na sklepe, stališča, navodila ali usmeritve državnih organov, organov lokalne skupnosti ali drugih organov, pravnih oseb ali posameznikov, niti jih ne smejo zahtevati.
(3)Agencija samostojno določa svojo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest.
(4)Agencija samostojno odloča o potrebnem številu zaposlenih in finančnih virih za učinkovito izvajanje svojih nalog in pristojnosti, ki jih opredeli v programu dela in finančnem načrtu.
  1. člen (temeljni cilji delovanja agencije) Agencija pri svojem delovanju sledi naslednjim temeljnim ciljem:
  2. spodbujanje zanesljivega, konkurenčnega, prožnega in okoljsko trajnostnega trga z električno energijo in plinom ter učinkovito odpiranje trga za vse odjemalce in dobavitelje;
  3. razvoj konkurenčnih in pravilno delujočih regionalnih čezmejnih trgov z električno energijo in plinom;
  4. odprava omejitev pri trgovanju z električno energijo in plinom;
  5. na stroškovno učinkovit način spodbujati razvoj varnih, zanesljivih in učinkovitih nediskriminatornih sistemov, usmerjenih k odjemalcem, ki spodbujajo zadostno zmogljivost sistema, ter v skladu s splošnimi cilji energetske politike energetsko učinkovitost in vključevanje proizvodnje električne energije in plina v manjšem in večjem obsegu iz obnovljivih virov energije ter porazdeljene proizvodnje v prenosnih in distribucijskih omrežjih ter olajšati obratovanje teh sistemov v povezavi z drugimi plinskimi ali toplotnimi energetskimi omrežji;
  6. omogočanje lažjega vključevanja v omrežje novih proizvodnih zmogljivosti in objektov za shranjevanje energije, zlasti z odpravljanjem ovir, ki bi lahko novim udeležencem preprečile vstop na trg električne energije in plina iz obnovljivih virov energije;
  7. zagotavljanje ustreznih spodbud za operaterje in uporabnike sistemov, kratkoročno in dolgoročno, da bi povečali učinkovitost omrežij in spodbudili povezovanje trgov;
  8. zagotavljanje koristi odjemalcev električne energije in plina preko učinkovitega delovanja trga, spodbujanjem učinkovite konkurence in pomoči pri zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov v sodelovanju z organi, pristojnimi za varstvo potrošnikov;
  9. pomoč pri doseganju visokih standardov osnovne oskrbe in javnih storitev pri oskrbi z električno energijo in plinom ter prispevanje k zaščiti ranljivih odjemalcev in skladnosti potrebnih postopkov izmenjave podatkov, da se odjemalcem omogoči zamenjava dobavitelja.
  10. člen (mednarodno sodelovanje agencije)
(1)Agencija sodeluje z ACER pri čezmejnih zadevah.
(2)Visokega predstavnika agencije v odboru regulatorjev ACER v skladu s prvim odstavkom
  1. člena Uredbe 2019/942/EU in njegovega namestnika imenuje svet agencije izmed zaposlenih na agenciji za dobo pet let. Visok predstavnik in njegov namestnik sta po preteku te dobe lahko znova imenovana. Izpolnjevati morata pogoje iz prvega odstavka
  2. člena tega zakona.
(3)Visokemu predstavniku agencije in njegovemu namestniku predčasno preneha mandat iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 43. člena tega zakona, in z dnem prenehanja delovnega razmerja v agenciji.
(4)Agencija sodeluje, se posvetuje in zagotavlja podatke, ki so potrebni za izpolnjevanje nalog ACER, drugih nacionalnih regulativnih organov, sistemskih operaterjev in operaterjev prenosnih sistemov drugih držav članic Evropske unije neposredno in v okviru regionalnega sodelovanja, po potrebi pa tudi z ustreznimi organi drugih držav.
(5)Agencija spodbuja in omogoča sodelovanje sistemskih operaterjev na regionalni ravni, vključno s čezmejnimi vprašanji, da se ustvari konkurenčen notranji trg za električno energijo in plin, ter spodbuja usklajenost pravnega, regulativnega in tehničnega okvira na geografskih območjih, ki so opredeljena v skladu s tretjim odstavkom 34. člena Uredbe 943/2019/EU, ali na drugih geografskih območjih.
(6)Agencija sodeluje z regulativnimi organi v drugih državah članicah Evropske unije pri izvajanju ukrepov, s katerimi:
  1. spodbuja uvajanje obratovalnih dogovorov, da bi omogočili optimalno upravljanje omrežja, spodbudili skupne borze električne energije in plina in dodeljevanje čezmejnih zmogljivosti ter vključno z novimi povezavami omogočili ustrezno raven zmogljivosti za povezovanje v regiji in med regijami, da se omogoči razvoj učinkovite konkurence in izboljša zanesljivost dobave brez razlikovanja med dobavitelji v različnih državah članicah;
  2. uskladi vse omrežne kodekse za operaterje prenosnih sistemov in druge udeležence na trgu;
  3. uskladi skupni nadzor nad subjekti, ki opravljajo funkcije na regionalni ravni;
  4. uskladi skupni nadzor, v sodelovanju z drugimi vključenimi organi, nad nacionalnimi, regionalnimi in vseevropskimi ocenami zadostnosti;
  5. uskladi pravila za upravljanje omrežij in
  6. izvaja svoje pristojnosti v skladu z Uredbo 1227/2011/EU.
(7)Agencija lahko sklepa sporazume z drugimi regulativnimi organi za pospešitev regulativnega sodelovanja. Pri izvajanju ukrepov iz prejšnjega odstavka se agencija, če je to potrebno, posvetuje z ministrstvom, sistemskim operaterjem in operaterjem trga.
(8)Agencija pri čezmejnih zadevah sodeluje z regulativnim organom ali organi zadevnih držav članic Evropske unije in ACER. Glede delovanja plinske infrastrukture, ki poteka v tretjo državo ali iz nje, se lahko agencija posvetuje in sodeluje s pristojnimi organi tretje države. Kadar je v Republiki Sloveniji prva povezovalna točka plinske infrastrukture v tretjo državo ali iz nje, se agencija pred sodelovanjem s pristojnimi organi tretje države posvetuje z regulativnimi organi drugih držav članic, ki jih ta infrastruktura zadeva. 36. člen (sodelovanje agencije z organoma, pristojnima za varstvo konkurence in regulacijo trga finančnih instrumentov)
(1)Agencija, organ, pristojen za varstvo konkurence, in organ, pristojen za regulacijo trga finančnih instrumentov, si izmenjujejo podatke in informacije, ki jih potrebujejo za izvrševanje svojih pristojnosti. Pri tem morajo ohraniti stopnjo zaupnosti teh podatkov, vključno s poslovno občutljivimi podatki.
(2)Podatki in informacije iz prejšnjega odstavka morajo biti omejeni in sorazmerni glede na namen njihove izmenjave.
  1. oddelek: Statusne določbe o agenciji
  2. pododdelek: Splošno
  3. člen (status agencije)
(1)Ustanovitelj agencije je Republika Slovenija.
(2)Agencija letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) o svojem delu. Letno poročilo o delu agencije za preteklo leto mora agencija predložiti državnemu zboru do 30. junija tekočega leta. 38. člen (poslovnik agencije)
(1)Agencija ima poslovnik, ki določa podrobnejše poslovanje agencije in njenih organov.
(2)Poslovnik agencije sprejme svet agencije z večino glasov vseh članov.
  1. pododdelek: Organa agencije
  2. člen (organa agencije) Organa agencije sta: – svet agencije, – direktor agencije.
  3. člen (pristojnosti sveta agencije)
(1)Svet agencije je organ upravljanja agencije.
(2)Svet agencije:
  1. sprejema splošne akte agencije za izvrševanje javnih pooblastil;
  2. izdaja soglasja k splošnim aktom izvajalcev energetskih dejavnosti, h katerim na podlagi zakonov s področja energetike daje soglasja agencija;
  3. sprejema program dela agencije, finančni načrt in poslovno poročilo agencije;
  4. sprejema poročilo agencije o stanju na področju energetike;
  5. nadzira direktorja agencije glede zakonitosti njegovega dela ter doseganja rezultatov dela agencije in njenega poslovanja;
  6. imenuje in razrešuje direktorja agencije;
  7. opravlja druge naloge, določene s tem zakonom ali splošnim aktom agencije.
  8. člen (sestava in delovanje sveta agencije)
(1)Svet agencije sestavljajo predsednik in pet članov.
(2)Predsednika in člane sveta imenuje in razrešuje državni zbor na predlog vlade.
(3)Minister obvesti vlado in državni zbor o izteku mandata predsednika oziroma člana sveta agencije najpozneje šest mesecev pred iztekom mandata.
(4)Minister objavi v 30 dneh po pošiljanju obvestila iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije poziv za zbiranje predlogov kandidatov za predsednika oziroma člana sveta agencije. Rok za oddajo predlogov ne sme biti krajši od 30 dni, v primeru predčasnega prenehanja mandata pa ne krajši od 15 dni po objavi poziva. Predlog mora biti obrazložen, priloženo pa mu mora biti pisno soglasje kandidata, da je kandidaturo pripravljen sprejeti.
(5)Izmed kandidatov za predsednika oziroma člana sveta agencije minister sestavi listo kandidatov in jo pošlje vladi. Vlada na podlagi liste kandidatov oblikuje predlog kandidatov, o katerih bo odločal državni zbor. Kandidata za predsednika oziroma člana sveta lahko predlaga tudi vlada sama. Predlog vlade mora biti obrazložen, s priloženim pisnim soglasjem kandidata, da kandidaturo sprejema. Rok za oddajo predloga vlade je 30 dni po izteku roka iz prejšnjega odstavka.
(6)Državni zbor glasuje o predlaganem kandidatu za predsednika oziroma člana sveta v 30 dneh po prejemu predloga vlade.
(7)Če predlagani kandidat za predsednika oziroma člana sveta agencije ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik državnega zbora o tem takoj obvesti vlado, ki v 14 dneh sporoči predsedniku državnega zbora svojo odločitev o nadaljnjem postopku za imenovanje predsednika oziroma člana sveta agencije.
(8)Predsednik ali član sveta se imenuje za dobo šest let. Član sveta je lahko še enkrat imenovan, pri čemer se imenovanje za predsednika šteje tudi za imenovanje za člana sveta.
(9)Vsaka tri leta se imenuje polovica članov sveta. Če je zaradi predčasnega prenehanja funkcije predsednika ali člana sveta treba imenovati novega predsednika ali člana sveta, se ta imenuje za preostanek trajanja funkcije.
(10)Predsednik in člani sveta niso zaposleni v agenciji.
(11)Svet agencije veljavno odloča, če so na seji navzoči predsednik ali njegov namestnik in vsaj trije člani sveta.
(12)Svet agencije odloča z večino vseh glasov. Če je število glasov enako, odloči glas predsedujočega.
(13)Predsednik in člani sveta agencije so upravičeni do sejnin in povračil stroškov, za katere se uporabljajo predpisi, ki urejajo sejnine in povračila stroškov v pravnih osebah javnega prava. 42. člen (imenovanje predsednika in članov sveta agencije)
(1)Za predsednika ali člana sveta agencije je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
  1. je državljan Republike Slovenije;
  2. ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, ali raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustrezajo izobrazbi druge stopnje ustrezne smeri;
  3. je strokovnjak za elektrotehniška, strojnotehniška, ekonomska ali pravna vprašanja, pri čemer mora biti iz vsakega od navedenih strokovnih področij imenovan v svet agencije vsaj en član oziroma predsednik;
  4. ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šest mesecev ali več;
  5. ni poslanec državnega zbora, član vlade, državni sekretar ali član organa politične stranke.
(2)Predsednik ali član sveta ne sme biti:
  1. funkcionar v državnem organu,
  2. javni uslužbenec v državnem organu,
  3. župan ali podžupan v občini,
  4. direktor občinske uprave,
  5. zaposlen pri izvajalcu gospodarskih javnih služb, ki jih regulira agencija,
  6. zaposlen pri izvajalcu drugih energetskih dejavnosti, če bi to lahko vplivalo na njegovo neodvisno odločanje v okviru njegove funkcije,
  7. član organa vodenja ali organa nadzora pri izvajalcu energetskih dejavnosti.
(3)Predsednik ali član sveta ali z njim povezana oseba ne sme: – imeti lastniškega deleža pri izvajalcu energetskih dejavnosti; z lastniškim deležem v smislu te alineje so izenačene druge pravice, na podlagi katerih ima navedena oseba pravico do udeležbe pri dobičku, glasovalne pravice ali lahko prejme plačilo od takega izvajalca energetskih dejavnosti, – opravljati kakršnega koli dela ali storitev ali dobavljati blaga za izvajalce gospodarskih javnih služb, ki jih regulira agencija, ali – opravljati kakršnega koli dela ali storitev za druge izvajalce energetskih dejavnosti, če bi to lahko vplivalo na neodvisno odločanje predsednika ali člana sveta v okviru njegove funkcije.
(4)Povezana oseba v smislu prejšnjega odstavka je: – zakonec predsednika ali člana sveta ali njegov zunajzakonski partner, – pravna oseba, ki jo predsednik ali član sveta v svetu neposredno ali posredno obvladuje na način, da ima on ali oseba iz prejšnje alineje ali pravna oseba, ki jo obvladuje, večinski delež v kapitalu te pravne osebe ali večino glasovalnih pravic v organu upravljanja ali nadzora te pravne osebe.
(5)Če pri predsedniku, članu sveta ali pri povezani osebi ob imenovanju obstaja kateri od razlogov iz drugega ali tretjega odstavka tega člena ali če ta razlog nastane v času opravljanja funkcije, mora predsednik oziroma član sveta najpozneje v dveh mesecih od imenovanja oziroma nastanka razloga uskladiti svoj položaj. Predsednik ali član sveta je prost te obveznosti, če je razlog iz tretjega odstavka tega člena tak, da to ne vpliva na neodvisnost njegovega odločanja.
  1. člen (razrešitev predsednika ali člana sveta agencije) Državni zbor razreši predsednika ali člana sveta agencije na predlog vlade, če:
  2. to sam zahteva;
  3. pri opravljanju funkcije huje krši ta ali drug področni zakon, predpis Evropske unije ali splošni akt agencije, ki ureja izvajanje nalog sveta;
  4. se ugotovi, da ob imenovanju ni izpolnjeval katerega od pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena;
  5. je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šest mesecev ali več;
  6. ne izpolnjuje pogoja iz
  7. ali
  8. točke prvega odstavka prejšnjega člena;
  9. je pri njem podan kateri od razlogov iz drugega odstavka prejšnjega člena, pa ga v roku iz petega odstavka prejšnjega člena ne odpravi;
  10. je pri njem podan kateri od razlogov iz tretjega odstavka prejšnjega člena, pa ga v roku iz petega odstavka prejšnjega člena ne odpravi, razen če je mogoče pričakovati, da to ne vpliva na neodvisnost njegovega odločanja;
  11. iz zdravstvenih razlogov ni več sposoben opravljati svoje funkcije.
  12. člen (direktor agencije)
(1)Direktor je poslovodni organ agencije.
(2)Direktor ima naslednje naloge:
  1. predstavlja agencijo in jo zastopa v pravnem prometu;
  2. izdaja soglasja k drugim splošnim aktom, h katerim na podlagi
  3. točke drugega odstavka
  4. člena tega zakona ne izdaja soglasja svet agencije oziroma kadar tako določa področni zakon;
  5. izdaja posamične akte agencije;
  6. vodi agencijo in njeno poslovanje;
  7. odloča o pravicah iz delovnega razmerja zaposlenih na agenciji;
  8. določi notranjo organizacijo agencije in sistemizacijo delovnih mest;
  9. imenuje vodilne delavce agencije.
(3)Direktor odgovarja za zakonitost dela agencije.
(4)Glede odškodninske odgovornosti direktorja za poslovanje agencije se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o odškodninski odgovornosti člana uprave. 45. člen (imenovanje direktorja)
(1)Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
  1. je državljan Republike Slovenije;
  2. ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, ali raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustrezajo izobrazbi druge stopnje ustrezne smeri;
  3. je strokovnjak za tehnična, ekonomska ali pravna vprašanja s področja energetike, ki ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju trga z električno energijo ali plinom;
  4. ima najmanj deset let delovnih izkušenj, od tega pet let na vodilnih delovnih mestih;
  5. obvlada angleški jezik;
  6. ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šest mesecev ali več;
  7. ni poslanec državnega zbora, član vlade, državni sekretar ali član organa politične stranke.
(2)Direktorja imenuje svet agencije po opravljenem javnem natečaju za dobo šest let in je lahko še enkrat imenovan.
(3)Direktor za čas opravljanja funkcije sklene pogodbo o zaposlitvi. Doba imenovanja se šteje od dneva nastopa funkcije v skladu s pogodbo o zaposlitvi. 46. člen (nezdružljivost)
(1)Funkcija direktorja agencije ni združljiva s funkcijo predsednika ali člana sveta agencije. Če je za direktorja imenovana oseba, ki opravlja funkcijo, s katero je njegova funkcija nezdružljiva, mora pred nastopom funkcije direktorja uskladiti svoj položaj.
(2)Direktor agencije ne sme:
  1. biti funkcionar v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, ki opravlja funkcijo nepoklicno,
  2. biti zaposlen pri katerem koli drugem delodajalcu, razen pri agenciji,
  3. biti član organa vodenja ali član organa nadzora v izvajalcu energetskih dejavnosti,
  4. imeti lastniškega deleža v izvajalcu energetskih dejavnosti; z lastniškim deležem v smislu te točke so izenačene druge pravice, na podlagi katerih ima navedena oseba pravico do udeležbe pri dobičku, glasovalne pravice v katerem koli organu takega izvajalca ali lahko prejme kakršno koli plačilo od takega izvajalca,
  5. za izvajalca gospodarskih javnih služb, ki jih regulira agencija, opravljati dela in storitev ali dobavljati blaga ali
  6. opravljati kakršnegakoli dela ali storitev za druge izvajalce energetskih dejavnosti, če bi to lahko vplivalo na neodvisno odločanje predsednika ali člana sveta v okviru njegove funkcije.
(3)Prepoved iz
  1. in
  2. točke prejšnjega odstavka velja tudi za z direktorjem povezano osebo v smislu četrtega odstavka
  3. člena tega zakona, če bi to lahko vplivalo na neodvisno odločanje direktorja v okviru njegove funkcije.
(4)Če pri direktorju kot tudi pri povezani osebi ob imenovanju obstaja kateri od razlogov iz drugega ali tretjega odstavka tega člena ali če ta razlog nastane v času opravljanja funkcije, mora direktor najpozneje v dveh mesecih od imenovanja oziroma nastanka razloga storiti vse potrebno, da razlog preneha. Direktor je prost te obveznosti, če je razlog iz prejšnjega odstavka, ki se nanaša na povezano osebo, tak, da to ne vpliva na neodvisnost njegovega odločanja.
  1. člen (razrešitev direktorja) Svet agencije razreši direktorja, če:
  2. ugotovi, da ob imenovanju ni izpolnjeval katerega od pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena;
  3. je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šest mesecev ali več;
  4. pri opravljanju funkcije huje krši ta ali drug področni zakon, predpis Evropske unije ali splošni akt agencije, ki ureja izvajanje njegovih nalog;
  5. svojo funkcijo opravlja nevestno;
  6. ne izpolnjuje pogoja iz
  7. ali
  8. točke prvega odstavka
  9. člena tega zakona;
  10. je pri njem podan kateri od razlogov iz 1.,
  11. in
  12. točke drugega odstavka prejšnjega člena, pa ga v roku iz četrtega odstavka prejšnjega člena ne odpravi;
  13. je pri njem podan kateri od razlogov iz
  14. in
  15. točke drugega odstavka prejšnjega člena, pa ga v roku iz četrtega odstavka prejšnjega člena ne odpravi, razen če je mogoče pričakovati, da to ne bo vplivalo na neodvisnost njegovega odločanja;
  16. iz zdravstvenih razlogov ni več sposoben opravljati svoje funkcije.
  17. pododdelek: Poslovanje agencije
  18. člen (letno poročilo, program dela in finančni načrt agencije)
(1)Agencija vodi poslovne knjige in izdeluje letno poročilo v skladu z zakonom, ki ureja računovodstvo.
(2)Ne glede na zakon iz prejšnjega odstavka mora svet agencije do 31. marca vsakega leta sprejeti letno poročilo za prejšnje leto. O sprejetju odloča svet agencije z večino glasov vseh članov.
(3)Letno poročilo agencije mora pregledati pooblaščeni revizor.
(4)Svet agencije mora do 30. novembra tekočega leta sprejeti program dela in finančni načrt agencije za prihodnje leto. Program dela in finančni načrt agencije vključuje program nalog, ki jih je treba izvesti v prihodnjem letu, načrt finančnih sredstev, potrebnih za njihovo izvajanje, kadrovski načrt agencije ter višino nadomestila sistemskega operaterja, nadomestila operaterja prenosnega sistema in distributerja toplote, katerega cena je regulirana s strani agencije na podlagi zakona, ki ureja oskrbo s toploto (v nadaljnjem besedilu: distributer toplote). O sprejetju programa dela in finančnega načrta agencije odloča svet agencije z večino glasov vseh članov.
(5)S sprejetim programom dela in finančnim načrtom ter sprejetim letnim poročilom agencija seznani državni zbor. 49. člen (financiranje agencije)
(1)Agencija se financira izključno iz: – nadomestil operaterjev prenosnih sistemov, sistemskih operaterjev in distributerjev toplote za izvajanje regulativnih nalog agencije, – drugih prihodkov, ki jih ustvari agencija s svojim poslovanjem.
(2)Agencija v zvezi s svojimi nalogami ne sme sprejemati donacij in drugih plačil, razen plačil iz prejšnjega odstavka. 50. člen (nadomestilo operaterjev)
(1)Operaterji prenosnih sistemov, sistemski operaterji in distributerji toplote plačujejo agenciji letno nadomestilo v višini, določeni v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
(2)Nadomestilo je prihodek agencije.
(3)Nadomestilo iz prvega odstavka tega člena določi svet agencije v programu dela in finančnem načrtu agencije za posamezno leto na enoto prenesene električne energije, plina in distribuirane toplote tako, da skupaj z drugimi predvidenimi prihodki agencije in višino rezerv iz preteklih let nad zneskom rezerve agencije, ki mora biti trajno zagotovljena, zadošča za pokritje načrtovanih odhodkov agencije v zvezi z izvrševanjem njenih nalog. 51. člen (presežek in primanjkljaj agencije)
(1)Presežek prihodkov nad odhodki agencije v zvezi z izvrševanjem njenih nalog se izloči v rezerve agencije.
(2)Svet agencije določi minimalno višino rezerv agencije vsaj v višini dvomesečnih povprečnih odhodkov za tekoče poslovanje (odhodki za plače in drugi izdatki zaposlenim, prispevki delodajalcev za socialno varnost in izdatki za blago in storitve), ki jo enkrat letno preveri na podlagi rezultatov poslovanja preteklega leta. Tako ugotovljena minimalna rezerva mora biti trajno zagotovljena, razen v primeru začasnega pokritja razlike. Če v določenem koledarskem letu sredstva rezerv presežejo višino minimalnih trajnih rezerv, se presežek uporabi za financiranje agencije v naslednjem letu.
(3)Če v posameznem koledarskem letu agencija iz prihodkov, skupaj s presežkom rezerv, ki se uporabi za financiranje agencije po prejšnjem odstavku, ne pokrije vseh odhodkov agencije, se razlika začasno pokrije iz sredstev minimalne rezerve agencije. 52. člen (zaposleni v agenciji)
(1)Za položaj, pravice in obveznosti zaposlenih v agenciji se uporablja zakon, ki ureja delovna razmerja.
(2)Za plače zaposlenih se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo sistem plač v javnem sektorju, pri čemer obseg sredstev za posebne projekte, ki terjajo povečan obseg dela, in plačilo za tako povečan obseg dela določi agencija sama v okviru razpoložljivih sredstev znotraj finančnega načrta tekočega leta.
(3)Akt, s katerim se določi sistemizacija delovnih mest v agenciji, sprejme direktor agencije.
  1. pododdelek: Poročanje agencije in nadzor nad uporabo sredstev agencije
  2. člen (poročilo o stanju na področju energetike)
(1)Agencija najmanj enkrat letno najpozneje do 30. junija za preteklo leto vladi in državnemu zboru predloži poročilo o stanju na področju energetike.
(2)Poročilo iz prejšnjega odstavka mora obsegati tudi:
  1. podatke o alokaciji čezmejnih zmogljivosti;
  2. podatke o mehanizmih za odpravljanje prezasedenosti v prenosnem in distribucijskih omrežjih;
  3. čas, ki ga potrebujejo operaterji za priključitev in popravila;
  4. podatke o dostopu do omrežij in do skladišč plina oziroma terminalov za utekočinjen zemeljski plin;
  5. podatke o priključitvi novih proizvajalcev električne energije na omrežje;
  6. podatke o ločenih obračunih izvajalcev energetskih dejavnosti po tem zakonu;
  7. podatke o izvajanju nalog operaterjev;
  8. oceno stopnje preglednosti in konkurenčnosti na trgu električne energije in plina;
  9. podatke o deležu posameznih proizvodnih virov v celotni strukturi električne energije posameznega dobavitelja v preteklem letu;
  10. podatke o predvidenem povpraševanju po električni energiji in plinu ter ravnotežju med ponudbo in povpraševanjem;
  11. podatke o predvidenih dodatnih zmogljivostih, ki se načrtujejo ali gradijo;
  12. podatke o kakovosti in ravni vzdrževanja sistemov električne energije in plina;
  13. podatke o ukrepih ob konični obremenitvi in izpadu enega ali več dobaviteljev električne energije oziroma plina;
  14. podatke o morebitnem prevladujočem položaju na trgu z električno energijo in plinom ter o dejanjih omejevanja konkurence;
  15. pregled sprememb lastništva podjetij in ukrepov na državni ravni, s katerimi država zagotavlja zadostno število udeležencev trga, ali ukrepov, s katerimi država spodbuja povečevanje čezmejne izmenjave in konkurenco;
  16. oceno naložbenih načrtov operaterjev prenosnega sistema glede njihove skladnosti z razvojnim načrtom omrežja za celotno Unijo iz točke b) prvega odstavka
  17. člena Uredbe 2019/943/EU; takšna ocena lahko vključuje priporočila za spremembo teh naložbenih načrtov;
  18. analizo doseganja sprejetih nacionalnih okvirnih ciljev za električno energijo, proizvedeno v soproizvodnji z visokim izkoristkom, in iz obnovljivih virov energije. V analizi se upoštevajo tudi podnebni dejavniki, ki lahko vplivajo na doseganje sprejetih ciljev, in ugotovitve, v kolikšni meri so sprejeti ukrepi skladni z nacionalnimi energetskimi zavezami v zvezi s podnebnimi spremembami;
  19. podatke o ukrepih, ki so bili sprejeti, da bi se zagotovila zanesljivost sistema jamstev ter da so potrdila o izvoru natančna in zanesljiva;
  20. podatke o dejavnostih in ukrepih, ki jih je agencija izvedla v zvezi z izpolnjevanjem svojih nalog;
  21. informacije o glavnih spremembah v zvezi s pogodbami z dinamičnimi cenami, vključno s tržnimi ponudbami in vplivom na račune porabnikov, zlasti stopnjo nestanovitnosti cen;
  22. ukrepe, uveljavljene za izpolnitev zasilne oskrbe in obveznosti javnih storitev, vključno z varstvom potrošnikov in okolja, ter o njihovem možnem vplivu na nacionalno in mednarodno konkurenco;
  23. rezultate spremljanja izvajanja načrta za izvedbo ukrepov za zagotovitev zadostnosti virov iz zakona, ki ureja oskrbo z električno energijo.
(3)Poročilo iz prvega odstavka tega člena agencija objavi na javnosti dostopen način. Pred objavo se iz poročila izločijo podatki, do katerih se po predpisih o dostopu do informacij javnega značaja dostop zavrne.
(4)Poročilo iz prvega odstavka tega člena agencija najpozneje do
  1. julija za preteklo leto pošlje Evropski komisiji in ACER.
  2. člen (nadzor nad uporabo sredstev) Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo ter gospodarno in učinkovito rabo sredstev agencije opravlja Računsko sodišče Republike Slovenije.
  3. oddelek: Naloge agencije
  4. člen (naloge agencije)
(1)Agencija kot javno pooblastilo izvaja upravne in druge naloge, določene s tem zakonom, uredbami Evropske unije, ki določajo pristojnost nacionalnih regulatorjev na področju energije, ali na podlagi zakona sprejetega splošnega akta agencije.
(2)Agencija z izvajanjem svojih nalog zagotavlja, da: – elektrooperaterji ter po potrebi tudi lastniki sistema in elektroenergetska podjetja izpolnjujejo obveznosti, ki jim jih nalagajo ta in drugi področni zakoni, predpisi Evropske unije in splošni akti agencije, vključno s čezmejnimi zadevami; – operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov plina ter po potrebi tudi lastniki sistema in podjetja plinskega gospodarstva izpolnjujejo obveznosti, ki jim jih nalagajo ta in drugi področni zakoni, uredbe Evropske unije in splošni akti agencije, vključno s čezmejnimi zadevami.
(3)Agencija izvaja na področju oskrbe z električno energijo tudi naslednje naloge:
  1. spremlja in ocenjuje uspešnost sistemskega in distribucijskega operaterja v zvezi z razvojem naprednega omrežja, ki spodbuja energetsko učinkovitost, vključno z uravnavanjem obremenitev in prilagajanja odjema, vključevanjem obnovljivih virov energije, ki temelji na omejenem naboru kazalnikov, ter vsaki dve leti objavi nacionalno poročilo, vključno s priporočili za izboljšave, ki so jih operaterji dolžni upoštevati v svojih razvojnih načrtih;
  2. spremlja naložbe v proizvodne zmogljivosti in zmogljivosti shranjevanja v zvezi z zanesljivostjo dobave;
  3. spremlja odpravo neupravičenih ovir in omejitev za razvoj samooskrbe z električno energijo in energetskih skupnosti državljanov;
  4. spremlja tehnično sodelovanje med operaterji prenosnih sistemov Evropske unije in tretjih držav;
  5. objavlja priporočila glede skladnosti cen za dobavo, v skladu s točko s) prvega odstavka
  6. člena Direktive 2019/944/EU;
  7. prispeva k implementaciji izmenjave podatkov in dostopa do njih, ki mora temeljiti na minimalnih zahtevah po medsebojni obratovalnosti ter stanju tehnike;
  8. prispeva k združljivosti postopkov izmenjave podatkov za najpomembnejše tržne procese vsaj na regionalni ravni na način, da izvaja nadzor nad skladnostjo implementacije izmenjave podatkov na nacionalni ravni z določbami tega pododdelka.
(4)Agencija izpolnjuje in izvaja vse pravno zavezujoče odločitve ACER in Evropske komisije.
(5)Agencija preprečuje navzkrižno subvencioniranje med dejavnostmi prenosa, distribucije in dobave, pri čemer se lahko zaradi preprečitve pomembnega dviga omrežnine presežki in primanjkljaji omrežnine elektrooperaterjev na ravni sistema pobotajo. Enako velja v primeru načrtovanih presežkov in primanjkljajev omrežnine pri načrtovanju regulativnega okvira. 56. člen (naloge agencije v zvezi z regionalnim koordinacijskim centrom)
(1)Agencija je dolžna zagotoviti, da v tesnem usklajevanju z regionalnimi regulativnimi organi regije obratovanja sistema, kjer je sedež regionalnega koordinacijskega centra, skupaj z njimi:
  1. a)odobri predlog za ustanovitev regionalnih koordinacijskih centrov v skladu s prvim odstavkom 35. člena Uredbe 2019/943/EU;
  2. b)odobri stroške, povezane z dejavnostmi regionalnega koordinacijskega centra, ki jih krijejo operaterji prenosnih sistemov in se upoštevajo pri izračunu tarif, vendar le, če so razumni in ustrezni;
  3. c)odobri postopek sodelovalnega odločanja; č) zagotovi, da imajo regionalni koordinacijski centri na voljo vse potrebne človeške, tehnične, fizične in finančne vire za izpolnjevanje svojih obveznosti iz Direktive 2019/944/EU ter za neodvisno in nepristransko opravljanje svojih nalog;
  4. d)predlaga, da države članice regije obratovanja sistema regionalnim koordinacijskim centrom dodelijo morebitne dodatne naloge in dodatne pristojnosti;
  5. e)zagotovi spoštovanje obveznosti na podlagi zakonodajnih in drugih pravnih aktov Evropske unije, zlasti pri čezmejnih vprašanjih, ter se posvetuje in ugotovi, ali regionalni koordinacijski centri ne izpolnjujejo svojih obveznosti; če regulativni organi v štirih mesecih po začetku posvetovanj ne dosežejo sporazuma za namen skupnega odkritja neizpolnjevanja obveznosti, se v skladu z desetim odstavkom 6. člena Uredbe 2019/942/EU zadeva prenese v odločanje ACER;
  6. f)spremlja uspešnost koordinacije sistema in o tem letno poroča ACER v skladu s 46. členom Uredbe 2019/943/EU.
(2)Za hitro izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka ima agencija naslednja pooblastila:
  1. a)zahtevati informacije od regionalnih koordinacijskih centrov;
  2. b)izvajati nadzor nad regionalnim koordinacijskim centrom v skladu z določbami tega zakona o nadzoru agencije, če je njegov sedež na območju Republike Slovenije;
  3. c)izdajati skupne zavezujoče odločitve o regionalnih koordinacijskih centrih. 57. člen (zahteva za pošiljanje podatkov)
(1)Za potrebe izvajanja upravnih in drugih nalog agencije iz tega zakona, zakonov s področja energetike ter drugih zakonov, ki določajo naloge agencije, ter na njihovi podlagi izdanih podzakonskih aktov, morajo izvajalci energetskih dejavnosti in druge fizične ali pravne osebe, ki so zavezani za pošiljanje podatkov agenciji oziroma jih nadzira agencija (v nadaljnjem besedilu tega člena: zavezanci), ne glede na to, ali se zoper njih vodi postopek nadzora ali ne, agenciji na njeno zahtevo nemudoma poslati resnične, pravilne in popolne podatke, dokumente in druge dokaze, s katerimi razpolagajo, vključno s podatki, ki so v skladu s predpisi s področja gospodarskih družb določeni kot poslovna skrivnost.
(2)Zavezanec lahko v petih delovnih dneh po predložitvi podatkov zaradi formalnih pomanjkljivosti oziroma pomot v imenih in številkah, pisnih ali računskih pomot predloži popravek podatkov iz prejšnjega odstavka. Zavezanec lahko popravek predloži samo enkrat. Po poteku roka iz prvega stavka tega odstavka se lahko poslani podatki popravijo oziroma spremenijo samo, če agencija v okviru izvajanja svojih upravnih in drugih nalog ugotovi, da so nepravilni, nepopolni ali zavajajoči.
(3)Če na zahtevo agencije iz prvega odstavka tega člena zavezanec ne pošlje zahtevanih podatkov, če agenciji pošlje nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali če agencija v okviru izvajanja svojih nalog ugotovi, da je poslal nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke, agencija naloži pošiljanje podatkov s posebnim sklepom, ki vsebuje pravno podlago, namen zahteve, opredelitev zahtevanih podatkov, določitev roka za njihovo pošiljanje, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, in opozorilo o zagroženi denarni kazni zaradi pošiljanja nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih podatkov ali zaradi nepošiljanja podatkov v določenem roku.
(4)Če zavezanec pošlje agenciji nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali če jih ne pošlje v določenem roku, lahko agencija ne glede na 38. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14) izda sklep o plačilu denarne kazni do 50.000 eurov. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
(5)S sklepom iz prejšnjega odstavka agencija določi tudi nov rok za pošiljanje podatkov, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Zoper zavezanca, ki zavrača sodelovanje, agencija izdaja sklepe o plačilu denarne kazni, dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov ne doseže 1 % letnega prometa osebe iz prvega odstavka tega člena v predhodnem poslovnem letu.
(6)Sklep iz četrtega odstavka tega člena je izvršilni naslov. Izvršbo opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti.
(7)Način pošiljanja podatkov in dokumentov zavezancev agencija določi s splošnim aktom.
  1. oddelek: Splošni akti agencije
  2. člen (splošne določbe)
(1)Agencija izdaja splošne akte, kadar je za to pooblaščena s tem zakonom in zakoni s področja energetike ali uredbo Evropske unije.
(2)Splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil agencija objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 59. člen (izdajanje splošnih aktov o omrežnini in tarifi za uporabo sistema)
(1)Pred sprejetjem splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, s katerim se urejata metodologija za ugotavljanje upravičenih stroškov operaterjev in za določanje višine omrežnine ter metodologija za obračun tarife za uporabo sistema, mora agencija predlog akta objaviti na svojih spletnih straneh.
(2)Agencija mora omogočiti javno obravnavo predloga splošnega akta iz prejšnjega odstavka za najmanj en mesec po njegovi objavi. V okviru javne obravnave mora agencija omogočiti sprejemanje pripomb in predlogov, ki se nanašajo na akt v javni obravnavi.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena agencija sprejme splošni akt brez postopka javne obravnave, če gre za: – manjše spremembe splošnega akta, ki nimajo bistvenih posledic za operaterje in za uporabnike sistemov; – spremembe splošnega akta, ki jih je nujno uveljaviti čim prej, da se odvrne nevarnost za zdravje in življenje ljudi ali za premoženje večje vrednosti. 60. člen (zahteva za pregled)
(1)Oseba, ki izkaže, da je zaradi splošnega akta iz prejšnjega člena utrpela škodo, lahko v dveh mesecih po njegovi objavi vloži pri agenciji zahtevo za pregled splošnega akta, s katero zahteva od agencije ponovni pregled vsebine ali posameznega dela.
(2)V zahtevi za pregled mora oseba iz prejšnjega odstavka izkazati nastanek škode in jasno navesti razloge, zaradi katerih zahteva ponovni preizkus splošnega akta in obseg tega preizkusa.
(3)Zahteva za pregled ne zadrži uveljavitve splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil.
(4)Agencija v dveh mesecih od prejema zahteve za pregled opravi ponovni pregled splošnega akta v izpodbijanem delu in vlagatelja obvesti o svojih odločitvah v zvezi s tem. Če je vlagatelj zahtevo za pregled vložil prepozno, ni izkazal nastanka škode ali v zahtevi navaja neutemeljene razloge, agencija zahtevo v enem mesecu od prejema zavrže. 61. člen (odprava ali razveljavitev splošnega akta)
(1)Če Evropska komisija odloči, da mora agencija delno ali v celoti spremeniti, razveljaviti ali odpraviti splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, ker ni skladen s smernicami iz Direktive 2019/944/EU, Direktive 2009/73/ES ali z uredbo Evropske unije, je agencija dolžna v dveh mesecih po prejemu odločitve Evropske komisije izdati splošni akt, s katerim spremeni, deloma ali v celoti razveljavi ali odpravi neskladni splošni akt, in o tem nemudoma obvestiti Evropsko komisijo.
(2)Odprava splošnega akta učinkuje od dneva uveljavitve odpravljenega splošnega akta agencije.
(3)Agencija najpozneje v enem mesecu od uveljavitve splošnega akta, s katerim je neskladen splošni akt odpravljen, po uradni dolžnosti začne obnovo postopka odločanja o posamičnih aktih, ki jih je izdala na podlagi odpravljenega splošnega akta. 62. člen (pooblastilo agencije za urejanje vprašanj namesto operaterja)
(1)Če operater oziroma druga oseba, ki izvaja energetsko dejavnost, nima s področnim zakonom in splošnimi akti agencije usklajenega splošnega akta, h kateremu daje po tem zakonu soglasje agencija, lahko agencija s svojim splošnim aktom za izvrševanje javnih pooblastil uredi vprašanja, ki jih operater ali druga oseba ni uredila v skladu s področnim zakonom in splošnimi akti agencije. V delu, v katerem je agencija drugače uredila vprašanja, ki jih ureja splošni akt operaterja ali druge osebe, se ta splošni akt operaterja oziroma druge osebe ne uporablja. Agencija lahko objavi splošni akt operaterja ali druge osebe, h kateremu je dala soglasje, pa ga ta oseba ni objavila.
(2)Agencija z odločbo naloži osebi iz prejšnjega odstavka plačilo stroškov objave splošnega akta.
  1. oddelek: Odločanje agencije v posamičnih zadevah
  2. člen (reševanje sporov)
(1)Če se spor nanaša na obveznosti, ki izvirajo iz uredbe Evropske unije, področnega zakona ali na njegovi podlagi izdanega podzakonskega akta ali akta za izvrševanje javnih pooblastil, je agencija pristojna za odločanje v naslednjih sporih iz razmerij med uporabniki elektroenergetskega sistema, uporabniki sistema plina, člani bilančne sheme oziroma dobavitelji plina na eni strani in operaterji oziroma operaterjem trga z električno energijo na drugi strani:
  1. o dostopu do sistema,
  2. v zvezi z obračunanim zneskom za uporabo sistema,
  3. v zvezi s kršitvami sistemskih obratovalnih navodil,
  4. v zvezi z ugotovljenimi odstopanji in zneski za pokrivanje stroškov izravnave odstopanj ter v zvezi s kršitvami splošnih aktov, ki urejajo odstopanja in njihovo izravnavo,
  5. v zvezi s kršitvami predpisov s področja samooskrbe,
  6. za katere tako določa področni zakon.
(2)V primeru sporov iz
  1. točke prejšnjega odstavka se za uporabnika sistema šteje tudi potencialni uporabnik, ki želi v skladu s področnim zakonom pridobiti dostop do sistema.
  2. člen (izločitev uradne osebe) O izločitvi uradne osebe agencije odloča direktor, o izločitvi direktorja pa predsednik sveta agencije.
  3. člen (postopek odločanja v sporu)
(1)Kadar stranka zahteva, da agencija odloči o sporu z drugo stranko, je vložitev zahteve dopustna le, če prva stranka izkaže, da je od stranke, zoper katero vlaga zahtevo (v nadaljnjem besedilu: nasprotna stranka), pisno zahtevala, naj ugodi njeni zahtevi, ki je predmet spora, in ji dala primeren rok, ki teče od prejema te zahteve, da na zahtevo odgovori. Ta rok ne sme biti krajši od 15 dni.
(2)Zahtevo, da agencija odloči o sporu z nasprotno stranko, sme stranka vložiti v 15 dneh od vročitve pisnega odgovora nasprotne stranke, s katerim je ta v celoti ali deloma zavrnila pisno zahtevo stranke, oziroma v 15 dneh od poteka roka za odgovor, če nasprotna stranka na pisno zahtevo ni odgovorila.
(3)Nasprotna stranka lahko v 15 dneh po vročitvi zahteve stranke za odločitev agencije v sporu vloži nasprotni zahtevek, če je ta zahtevek v zvezi z zahtevkom stranke ali če se zahtevek prve stranke in nasprotni zahtevek lahko pobotata. 66. člen (usklajevalni narok)
(1)V postopkih, vezanih na določitev regulativnega okvira, tarifnih postavk omrežnine in tarifnih postavk za druge storitve, ter postopkih ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira agencija odloči brez ustne obravnave in usklajevalnega naroka, razen če uradna oseba, ki vodi postopek, presodi, da je treba zaradi razjasnitve ali ugotovitve določenih dejstev opraviti usklajevalni narok.
(2)Na usklajevalnem naroku lahko poleg uradne osebe agencije sodelujejo tudi drugi javni uslužbenci in strokovni pomočniki agencije.
(3)Na usklajevalnem naroku je javnost izključena. Izključitev javnosti ne velja za stranke, zakonite zastopnike, njihove pooblaščence in strokovne pomočnike.
(4)Na usklajevalnem naroku si morata agencija in stranka prizadevati, da se sporazumeta o dejstvih, pomembnih za odločitev o zadevi.
(5)Na usklajevalnem naroku agencija in stranka lahko skleneta dogovor o posameznih vprašanjih v postopku določitve regulativnega okvira.
(6)Na usklajevalnem naroku se vodi zapisnik. Ne glede na zakon, ki ureja splošni upravni postopek, obsega zapisnik le usklajene ugotovitve glede dejstev, pomembnih za odločanje v zadevi, morebitne dogovore med agencijo in stranko ter izjave stranke, za katere stranka zahteva, da se vpišejo v zapisnik. 67. člen (dokazovanje)
(1)Agencija lahko zahteva od stranke, ki je izvajalec energetske dejavnosti, lastnik omrežja ali izvajalec storitev na omrežju, naj predloži listine in druge dokumente ali podatke, vključno s potrebnimi izračuni, v skladu s pooblastili agencije za zbiranje podatkov v postopku nadzora oziroma poročanja iz tega zakona.
(2)Agencija lahko v postopku odločanja o posamični zadevi uporabi dejstva, ki jih je ugotovila v postopku poročanja in nadzora ter v drugih postopkih odločanja v posamičnih zadevah nad to stranko.
(3)Če so predmet postopka nadzora agencije podatki, ki so bili upoštevani pri določitvi regulativnega okvira ali v izračunu odstopanja od regulativnega okvira, in je bila odločba za regulativni okvir ali odstopanje od regulativnega okvira, v kateri so se ti podatki uporabili, že izdana, se ugotovitve iz postopka nadzora agencije upoštevajo pri pripravi naslednjega regulativnega okvira v postavki odstopanja preteklih let. Agencija v okviru te postavke preračuna element regulativnega okvira, v katerem so bili uporabljeni podatki, ki so bili predmet nadzora, po predpisih, ki so veljali v času izdaje odločbe iz prejšnjega stavka. 68. člen (pravna sredstva v upravnem postopku)
(1)Zoper odločbo in sklep agencije ni pritožbe.
(2)Odločbe agencije ni mogoče odpraviti ali razveljaviti po nadzorstveni pravici.
(3)Odločbo agencije lahko izreče za nično le agencija pod pogoji in po postopku, določenimi v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.
(4)Postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, se poleg razlogov iz zakona, ki ureja splošni upravni postopek, obnovi tudi, če odločba temelji na upravni odločbi, ki je bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena ali odpravljena. 69. člen (odločba)
(1)Rok za izdajo odločbe v postopku, začetem na zahtevo stranke, je dva meseca od vložitve popolne vloge, če področni zakon ne določa drugače, oziroma štiri mesece, če je treba izvesti poseben ugotovitveni postopek. Rok štirih mesecev se lahko podaljša s soglasjem stranke. Ta rok lahko agencija podaljša s soglasjem vlagatelja zahteve.
(2)Kadar se začne postopek po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, pa pred odločitvijo ni potreben poseben ugotovitveni postopek, mora agencija izdati odločbo v dveh mesecih od začetka postopka oziroma štirih mesecih, če je treba izvesti poseben ugotovitveni postopek.
(3)Z odločbo agencija:
  1. odloči o zahtevku stranke ali drugem predmetu postopka;
  2. naloži stranki ravnanje, v skladu z zakonom in splošnim aktom agencije za izvrševanje javnih pooblastil, vključno s sklenitvijo ustreznih pogodb;
  3. prepove stranki ravnanje, ki ni v skladu z zakonom in splošnim aktom agencije za izvrševanje javnih pooblastil;
  4. delno ali v celoti razveljavi pogodbo ali drug akt, sklenjen v nasprotju z zakonom, splošnim aktom agencije za izvrševanje javnih pooblastil in splošnim aktom operaterja, izdanim za izvrševanje javnih pooblastil;
  5. odloči o zahtevku zaradi preveč ali premalo plačanega zneska omrežnine ali cene za druge storitve operaterja;
  6. odloči o drugih vprašanjih, če tako določa področni zakon.
(4)Agencija lahko za določen čas do izdaje pravnomočne odločbe zadrži sklepanje pogodb, ki so povezane s postopkom, ki ga vodi, če je to nujno potrebno za varstvo pravic prizadete stranke in drugih oseb na trgu in sorazmerno glede na potrebe delovanja trga in oskrbe z energijo.
(5)Pogodbe, sklenjene v nasprotju z odločbo agencije, so nične. 70. člen (upravni spor)
(1)Če sodišče odpravi odločbo ali sklep, izdan v postopkih, vezanih na določitev regulativnega okvira, tarifnih postavk omrežnine, tarifnih postavk za druge storitve, ali postopku ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira, se do izdaje odločbe v ponovljenem postopku uporabljajo regulativni okvir, tarifne postavke omrežnine in tarifne postavke za druge storitve ter odstopanje od regulativnega okvira, kot so bili določeni v skladu z odpravljeno odločbo oziroma sklepom.
(2)Pri ponovljenem odločanju zaradi odprave odločbe ali sklepa iz prejšnjega odstavka se uporabljajo predpisi in splošni akti agencije, veljavni v času izdaje odpravljene odločbe ali sklepa.
(3)Če sodišče odpravi odločbo o določitvi regulativnega okvira za zadevno regulativno obdobje in agencija v ponovljenem postopku z odločbo ugotovi drugačen regulativni okvir, se za zadevno regulativno obdobje ugotavlja odstopanje od regulativnega okvira, ki je bil določen v ponovljenem postopku. Razlika, med že z odločbo ugotovljenim odstopanjem od regulativnega okvira, ki je bil z odpravo odločbe o določitvi regulativnega okvira odpravljen, in ugotovljenim odstopanjem od regulativnega okvira za zadevno regulativno obdobje, ki ga je v ponovljenem postopku ugotovila agencija z odločbo, se v skladu s 113. členom Zakona o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21; v nadaljnjem besedilu: ZOEE) oziroma 109. členom Zakona o oskrbi s plini (Uradni list RS, št. 204/21 in 122/22; v nadaljnjem besedilu: ZOP) poračuna v prvem odprtem postopku ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira, za katerega še ni bila izdana odločba o ugotovljenem odstopanju.
(4)Če sodišče odpravi odločbo o ugotovljenem odstopanju od regulativnega okvira in agencija v ponovljenem postopku z odločbo ugotovi drugačno odstopanje od regulativnega okvira in je bilo ugotovljeno odstopanje od regulativnega okvira iz odpravljene odločbe z odločbo oziroma s soglasjem agencije že upoštevano pri določitvi regulativnega okvira za naslednje regulativno obdobje, se razlika med odstopanjem iz odpravljene odločbe in odstopanjem, ki ga je v ponovljenem postopku ugotovila agencija, v skladu s
  1. členom ZOEE oziroma
  2. členom ZOP poračuna v regulativnem okviru za prvo naslednje regulativno obdobje, za katero še ni bila izdana odločba o regulativnem okviru ali za katero še ni bilo podano soglasje k regulativnemu okviru.
  3. oddelek: Nadzor agencije
  4. pododdelek: Splošne določbe o postopku nadzora
  5. člen (pristojnost nadzora)
(1)Agencija nadzira izvajanje določb tega zakona, ki se nanašajo na agencijo, zakona, ki ureja oskrbo z električno energijo, zakona, ki ureja oskrbo s plini, ter na njihovi podlagi izdanih predpisov in splošnih aktov, razen v delu, ki po navedenih zakonih spadajo v izrecno pristojnost posameznih pristojnih inšpekcij. Agencija nadzira tudi izvajanje posameznih določb zakona, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, in zakona, ki ureja učinkovito rabo energije, ter na njuni podlagi izdanih predpisov in splošnih aktov, kadar je v teh zakonih izrecno določeno, da je za njihov nadzor pristojna agencija.
(2)Agencija nadzira tudi izvajanje določb uredb Evropske unije s področja notranjega trga z električno energijo in plinom.
(3)Agencija vodi postopek nadzora in izreka ukrepe, ki so določeni v skladu s tem zakonom in področnimi zakoni, po uradni dolžnosti.
  1. člen (uporaba predpisov, ki urejajo inšpekcijski nadzor) Glede vprašanj postopka nadzora se uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, če ta zakon ne določa drugače. Če se nadzorni postopek ustavi, ker kršitev ni bila ugotovljena, vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
  2. člen (stranka postopka nadzora)
(1)Stranka postopka nadzora je oseba, nad katero agencija opravlja nadzor (v nadaljnjem besedilu: zavezanec za nadzor).
(2)Vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke. 74. člen (varovanje tajnosti vira)
(1)Agencija mora na zahtevo osebe, ki je vir prijave ali drugih informacij, ki jih agencija uporablja pri izvajanju svojih pristojnosti, varovati tajnost njene identitete, če ta izkaže za verjetno, da bi ji razkritje povzročilo občutno škodo.
(2)Oseba, ki zahteva varstvo svoje identitete, mora agenciji ob predložitvi dokumentov predložiti tudi različico dokumentov, ki ne vsebuje podatkov, ki bi pomenili razkritje vira. 75. člen (pooblaščene osebe agencije)
(1)Naloge nadzora agencije opravljajo osebe, ki so zaposlene na agenciji in imajo za to pooblastilo direktorja agencije.
(2)Pooblaščena oseba agencije pri opravljanju nalog nadzora samostojno vodi postopek ter izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku.
(3)Pooblaščene osebe agencije morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, za inšpektorje.
(4)Posamezna strokovna dela v postopku nadzora lahko na podlagi pooblastila direktorja, kadar to ni v nasprotju z javnim interesom ali interesom strank, opravljajo tudi strokovno usposobljene pravne ali fizične osebe.
  1. člen (ustna obravnava) V postopku nadzora agencija odloči brez ustne obravnave, razen če uradna oseba, ki vodi postopek, presodi, da je treba zaradi razjasnitve ali ugotovitve odločilnih dejstev opraviti ustno obravnavo.
  2. člen (prekrškovni organ)
(1)Agencija v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, odloča kot prekrškovni organ o prekrških za kršitve tega zakona v primeru opustitve ravnanja v skladu z izvršljivo odločbo agencije in zakonov iz prvega odstavka 71. člena tega zakona, ter na njihovi podlagi izdanih predpisov, katerih izvajanje nadzira.
(2)Agencija odloča tudi o prekrških za kršitve določb Uredbe 1227/2011/EU.
(3)Za nadzor pooblaščene osebe agencije so hkrati tudi pooblaščene uradne osebe, ki vodijo postopek prekrškovnega organa in v njem odločajo pod pogoji in v skladu z zakonom, ki ureja prekrške. 2. pododdelek: Pooblastila agencije 78. člen (pooblastila agencije)
(1)Pooblaščene osebe agencije imajo v postopku nadzora poleg pooblastil iz zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, še naslednja pooblastila:
  1. zahtevati od izvajalcev energetske dejavnosti, da jim v skladu z
  2. členom tega zakona pošljejo podatke;
  3. vstopiti in pregledati prosto dostopne prostore, zemljišča, postroje, naprave, napeljave, predmete, blago, snovi, delovna in prevozna sredstva na sedežu podjetij in na drugem kraju, kjer podjetje samo ali drugo podjetje po njegovem pooblastilu opravlja dejavnost in posle;
  4. pregledovati poslovne knjige, pogodbe, listine, poslovno korespondenco, poslovne evidence in druge podatke v zvezi s poslovanjem podjetja, ne glede na nosilec, na katerem so zapisani ali shranjeni (v nadaljnjem besedilu: poslovne knjige in druga dokumentacija);
  5. odvzeti ali pridobiti kopije, forenzične kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig in druge dokumentacije z uporabo fotokopirnih sredstev in računalniške opreme podjetja s strani agencije ali strokovne pooblaščene osebe (izvedenca, forenzika). Če zaradi tehničnih razlogov ni mogoče narediti kopij z uporabo fotokopirnih sredstev in računalniške opreme podjetja ali agencije, se lahko poslovne knjige in druga dokumentacija odnesejo za čas, potreben za izdelavo kopij. O tem se naredi uradni zaznamek;
  6. zapečatiti vse poslovne prostore ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za čas trajanja nadzora in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo;
  7. zaseči predmete ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za največ 20 delovnih dni, če je to pogojeno z obstojem utemeljenega suma kršitve zakonov ali drugih predpisov, pri tem pa ne sme ovirati izvajanja dejavnosti fizične ali pravne osebe;
  8. zaslišati stranke in priče, če je to pogojeno z obstojem utemeljenega suma kršitve zakonov ali drugih predpisov, pri tem pa ne sme ovirati izvajanja dejavnosti fizične ali pravne osebe;
  9. zahtevati od osebe, zaposlene v podjetju, da predloži v pregled poslovne knjige in drugo dokumentacijo, če se zahteva nanaša na dokumentacijo oziroma zbirko podatkov, ki jo je zavezanec za nadzor dolžan voditi na podlagi tega ali področnega zakona ali drugega predpisa. Če je predpisana dokumentacija shranjena na elektronskem mediju, ima pooblaščena oseba pravico zahtevati, da se ji omogoči dostop do predpisane zbirke podatkov;
  10. zahtevati od osebe, zaposlene v podjetju, ali druge pravne ali fizične osebe, ki je navedena v pregledani ali zaseženi dokumentaciji, ustno ali pisno pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet ali namen nadzora, ter o tem sestaviti zapisnik. Če pooblaščena oseba zahteva pisno pojasnilo, določi rok, v katerem mora biti to poslano;
  11. iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na zavezanca in ki so potrebne za izvedbo nadzora, brezplačno pridobiti naslednje osebne podatke: ime, priimek, naslov in davčno številko ter druge podatke, ki jih potrebuje za postopek nadzora;
  12. pregledati listine, s katerimi lahko ugotovijo istovetnost oseb;
  13. opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom nadzora.
(2)O zasegu predmetov se sestavi zapisnik o nadzoru, razen v primeru iz 4. točke prejšnjega odstavka, v katerem se opišejo predmeti, navede, kje so bili predmeti najdeni, in izda potrdilo o njihovem zasegu.
(3)Pooblaščene osebe morajo opravljati nadzor tako, da čim manj ovirajo poslovanje podjetja.
(4)Kadar se v kazenskem postopku, preiskovalnem postopku organa, pristojnega za varstvo konkurence, ali drugem sodnem ali uradnem postopku ob izvedbi preiskave prostorov ali kako drugače pridobijo poslovne knjige ali druga dokumentacija, ki bi bile lahko pomembne za odločitev agencije po tem zakonu, lahko agencija od sodišča, organa, pristojnega za varstvo konkurence, ali drugega organa zaprosi za izročitev kopij dokumentacije ali vpogled vanjo, razen če bi bilo to v nasprotju z interesi kazenskega ali drugega postopka, tajnostjo takega postopka ali bi očitno oviralo njegovo izvedbo. 79. člen (odredba sodišča za preiskavo poslovnih prostorov ali elektronskih nosilcev podatkov)
(1)Pri izvajanju nadzora v poslovnih prostorih podjetja, ki niso prosto dostopni javnosti, se lahko proti volji zavezanca za nadzor opravi podroben pregled prostorov, prevoznih sredstev, elektronskih in z njimi povezanih naprav ter nosilcev elektronskih naprav podatkov (v nadaljnjem besedilu člena: elektronskih naprav), poslovnih knjig in druge dokumentacije ter zemljišč s pripadajočo energetsko infrastrukturo na podlagi obrazložene pisne odredbe pristojnega okrožnega sodišča ob navzočnosti dveh polnoletnih prič (v nadaljnjem besedilu: preiskava).
(2)Odredba o preiskavi se izroči pred začetkom preiskave tistemu, pri katerem naj se preiskava opravi ali ki naj se preišče. Pri tem se ga pouči, da ima pravico obvestiti odvetnika, ki je lahko navzoč pri preiskavi. Če tisti, na katerega se nanaša odredba o preiskavi, zahteva, da je pri preiskavi navzoč odvetnik, se začetek preiskave odloži do prihoda odvetnika, vendar največ za dve uri.
(3)Sodišče izda odredbo iz prejšnjega odstavka na zahtevo agencije, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je zavezanec za nadzor kršil ali krši predpise, in je verjetno, da se bodo pri pregledu prostorov, prevoznih sredstev, elektronskih naprav, poslovnih knjig in druge dokumentacije ter zemljišč s pripadajočo energetsko infrastrukturo našli dokazi, ki so pomembni za postopek nadzora ali prekrškovni postopek.
(4)Odredbo izda sodišče najpozneje v 24 urah od popolne zahteve za izvedbo preiskave, ki mora vsebovati zlasti: – opredelitev prostorov, zemljišč z vso pripadajočo energetsko infrastrukturo, prevoznih sredstev, elektronskih naprav oziroma poslovnih knjig in druge dokumentacije, ki jo je treba pregledati; – utemeljitev razlogov za preiskavo; – opredelitev dokazov oziroma vsebine podatkov, ki se iščejo, in – druge pomembne okoliščine, ki narekujejo uporabo tega preiskovalnega dejanja in določajo način njegove izvršitve.
(5)Pooblaščene osebe lahko na podlagi odredbe sodišča ob navzočnosti dveh polnoletnih prič:
  1. vstopijo v prostore, na zemljišča z vso pripadajočo energetsko infrastrukturo in v prevozna sredstva (v nadaljnjem besedilu: prostori) ter jih pregledajo;
  2. pregledujejo, odvzamejo ali pridobijo kopije, forenzične kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig in druge dokumentacije. Kopije, forenzične kopije ali izvlečki v kakršni koli obliki se lahko odvzamejo oziroma pridobijo z uporabo fotokopirnih sredstev in računalniške opreme podjetja ali agencije. Če zaradi tehničnih razlogov ni mogoče narediti kopij z uporabo fotokopirnih sredstev in računalniške opreme podjetja ali agencije, lahko odnesejo poslovne knjige in drugo dokumentacijo za čas, potreben, da se naredijo kopije. O tem naredijo uradni zaznamek;
  3. pregledajo in po potrebi kopirajo vsebino elektronskih naprav, kot so telefon, telefaks, računalnik, disketa, optični mediji in spominske kartice, ter podatke in informacije, ki so upravljane na informacijski infrastrukturi izven prostorov zavezanca za nadzor v okviru storitev, ki jih zavezancu za nadzor zagotavljajo ponudniki tovrstnih storitev, če obstaja utemeljen sum, da je zavezanec za nadzor kršil ali krši predpise, za kršitev katerih je po tem zakonu zagrožena kazen do 10 % letnega prometa ali 100.000 eurov in če je verjetno, da elektronska naprava vsebuje elektronske podatke, ki so pomembni za postopek nadzora oziroma prekrškovni postopek. Zavezanec za nadzor mora agenciji omogočiti prost dostop do teh podatkov in informacij;
  4. pregledajo in kopirajo tudi vso poslovno korespondenco ne glede na obliko ter posnetke telefonskih pogovorov, ki se uporabljajo pri sprejemanju odločitev, povezanih z nakupi ali prodajo električne energije ali plina na veleprodajnih energetskih trgih in z njimi povezanimi izvedenimi finančnimi instrumenti;
  5. zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za čas trajanja preiskave in v obsegu, potrebnem za njeno izvedbo;
  6. zasežejo predmete ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za največ 20 delovnih dni;
  7. zahtevajo od osebe, zaposlene v podjetju, ali druge pravne ali fizične osebe, ki je navedena v pregledani ali zaseženi dokumentaciji, ustno ali pisno pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet ali namen preiskave, ter o tem sestavijo zapisnik. Če pooblaščena oseba zahteva pisno pojasnilo, določi rok, v katerem mora biti poslano;
  8. pregledajo listine, s katerimi lahko ugotovijo istovetnost oseb;
  9. opravijo druga dejanja, ki so v skladu z namenom preiskave.
(6)Če se zasežejo predmeti iz 6. točke prejšnjega odstavka, mora agencija v poročilu o preiskavi navesti, kje so bili predmeti najdeni, jih opisati in izdati potrdilo o njihovem zasegu. Za zavarovanje podatkov na zaseženih predmetih, vključno z elektronskimi napravami in vsemi pridobljenimi kopijami, forenzičnimi kopijami ali izvlečki iz poslovnih knjig in druge dokumentacije, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, glede zavarovanja podatkov.
(7)Oseba, ki je uporabnik elektronske naprave, ki se pregleduje, mora pooblaščeni osebi agencije omogočiti dostop do naprave, predložiti šifrirne ključe oziroma gesla in dati pojasnila o uporabi naprave.
(8)Pregled elektronskih naprav mora biti opravljen na način, s katerim se v najmanjši možni meri posega v pravice oseb, ki niso zavezanci za nadzor, in varuje tajnost oziroma zaupnost podatkov ter ne povzroča nesorazmerna škoda. Če elektronsko napravo uporablja oseba, ki upravičeno pričakuje zasebnost na njej, ima pravico biti navzoča ob pregledu vsebine elektronske naprave.
(9)Preiskava se praviloma opravlja med
  1. in
  2. uro. Pooblaščene osebe morajo opravljati preiskavo tako, da čim manj ovirajo poslovanje podjetja.
  3. člen (opravljanje nadzora ali preiskave)
(1)Osebe, zaposlene v agenciji, izkazujejo pooblastilo za opravljanje nadzora ali preiskave s službeno izkaznico ali s pisnim pooblastilom direktorja, ki vsebuje obseg pooblastil.
(2)Službeno izkaznico izda direktor agencije, ki tudi predpiše obliko službene izkaznice in postopek za njeno izdajo.
(3)Pred začetkom nadzora ali preiskave se zahteva od tistega, na katerega se nanaša nadzor ali odredba o preiskavi, naj prostovoljno izroči predmete, ki se iščejo. 81. člen (oviranje nadzora ali preiskave)
(1)Če podjetje ne dovoli vstopa v prostore ali ga ovira ali ne dovoli dostopa do poslovnih knjig ali druge dokumentacije ali ga ovira ali kako drugače ovira nadzor ali preiskavo ali če se to utemeljeno pričakuje, lahko pooblaščena oseba agencije vstopi v prostore ali dostopi do poslovnih knjig ali druge dokumentacije ob pomoči policije.
(2)Če podjetje ovira pooblaščene osebe pri izvajanju pooblastil iz
  1. in
  2. člena tega zakona, lahko agencija izda sklep, s katerim podjetju naloži denarno kazen v višini do 1 % njegovega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
(3)Če fizična oseba ovira pooblaščene osebe pri izvajanju pooblastil iz
  1. in
  2. člena tega zakona in se v skladu s petim odstavkom tega člena ne šteje, da nadzor ovira podjetje, lahko agencija izda sklep, s katerim ji naloži denarno kazen v višini do 50.000 eurov. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
(4)Sklep iz drugega in tretjega odstavka tega člena je izvršilni naslov. Izvršbo opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti.
(5)Šteje se, da podjetje ovira preiskavo, če jo ovirajo člani organov vodenja ali nadzora podjetja, zaposleni v podjetju, ali pogodbeni sodelavci podjetja. 82. člen (zapisnik)
(1)Agencija o preiskavi sestavi zapisnik, ki vsebuje: – kraj, datum in uro začetka in konca opravljanja preiskave; – zadevo, v kateri se preiskava opravlja; – ime pooblaščene osebe, ki je vodila dejanje, zapisnikarja in drugih udeležencev, ki so sodelovali pri preiskavi; – kratek opis poteka preiskave ter vsebino v postopku opravljenega dejanja in danih izjav ter – seznam dokumentov in drugih predmetov, ki jih je agencija pridobila med preiskavo.
(2)Preden se zapisnik sklene, imajo udeleženci, ki so prisotni pri preiskavi, pravico prebrati ali poslušati branje zapisnika in dati nanj svoje pripombe. Na koncu zapisnika se navedeta pravica iz prejšnjega stavka in podatek, ali se udeleženci z vsebino zapisnika strinjajo oziroma ali imajo nanj kakšne pripombe. Če imajo udeleženci pripombe na zapisnik, se v zapisnik na kratko zapiše njihova vsebina. Udeleženci preiskave podpišejo zapisnik, tega pa overita uradna oseba, ki je preiskavo vodila, in zapisnikar. 3. pododdelek: Nadzorni ukrepi 83. člen (ukrepi agencije)
(1)Če pooblaščena oseba agencije pri opravljanju nalog nadzora ugotovi, da je kršen zakon, drug predpis oziroma drug akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost: – izreči opozorilo; – izdati odločbo v skladu z 86. členom tega zakona; – izvesti ukrepe za varovanje pravic drugih oseb; – predlagati pristojnemu organu sprejetje ukrepov; – odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katera je pooblaščena agencija z zakonom, ali drugim predpisom.
(2)Če pooblaščena oseba agencije pri opravljanju nalog nadzora ugotovi kršitev zakona, drugega predpisa oziroma akta, katerega izvajanje nadzoruje drug organ ali inšpekcija, sama ugotovi dejansko stanje ter o svojih ugotovitvah sestavi zapisnik in ga pošlje pristojnemu organu oziroma inšpekciji.
(3)Če je možnih več enako učinkovitih ukrepov za odpravo kršitev in njihovih posledic, agencija v skladu z načelom sorazmernosti zavezancu naloži tisti ukrep, ki je zanj najmanj obremenilen. 84. člen (opozorilo)
(1)Če pooblaščena oseba agencije pri opravljanju nalog nadzora ugotovi nepravilnosti in oceni, da glede na pomen dejanja zadostuje opozorilo, z zapisnikom zavezanca za nadzor opozori na nepravilnosti in njihove posledice ter določi primeren rok za njihovo odpravo. Če je narava nepravilnosti oziroma posledic takšna, da jih ni mogoče odpraviti, pooblaščena oseba agencije zapiše svoje ugotovitve in izrečeno opozorilo v zapisnik, s katerim tudi ustavi postopek.
(2)Če je bila zavezancu za nadzor naložena odprava nepravilnosti in njihovih posledic, zavezanec za nadzor pa jih odpravi v postavljenem roku, pooblaščena oseba agencije postopek nadzora ustavi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(3)Če zavezanec za nadzor v postavljenem roku nepravilnosti in njenih posledic ne odpravi, pooblaščena oseba agencije ravna v skladu s
  1. členom tega zakona.
  2. člen (obvestilo o ugotovljeni kršitvi) Če agencija pri nadzoru ugotovi kršitve pri izvajanju določb zakona ali uredbe Evropske unije ter na njihovi podlagi izdanih predpisov in drugih splošnih aktov, zavezanca za nadzor obvesti o ugotovljenih kršitvah z možnostjo pojasnitve in ga pozove k odpravi kršitve oziroma njenih posledic v roku, ki ga določi agencija in ki je lahko krajši od 30 dni, če gre za ponavljajoče se kršitve ali če se zavezanec za nadzor s tem strinja, razen če ni z zakonom ali uredbo Evropske unije drugače določeno. Agencija lahko zavezancu za nadzor naloži tudi takojšnje prenehanje ugotovljenih kršitev.
  3. člen (odločba za odpravo kršitev oziroma njihovih posledic)
(1)Če zavezanec za nadzor ugotovljenih kršitev oziroma njihovih posledic ne odpravi v postavljenem roku iz prejšnjega člena, pooblaščena oseba agencije odpravo kršitve in njenih posledic naloži z odločbo. Za zahtevo za odpravo kršitve se v smislu tega zakona šteje tudi prepoved nadaljnjih kršitev, če je taka narava kršitve.
(2)Odločba, s katero se zavezancu naloži odprava ugotovljenih kršitev oziroma njihovih posledic, mora v izreku vsebovati:
  1. določen opis kršitev in njihovih posledic, katerih odprava je z odločbo naložena;
  2. primeren rok, v katerem mora zavezanec odpraviti kršitve in njihove posledice ter predložiti poročilo o odpravi kršitev;
  3. način odprave kršitev in njihovih posledic, kadar agencija zavezancu naloži, naj kršitve in njihove posledice odpravi na določen način;
  4. listine oziroma druge dokaze, kadar agencija zavezancu naloži, naj o odpravi kršitev predloži določene listine oziroma druge dokaze.
(3)Odločba se izda kot odločba po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.
  1. člen (ukrepi v primeru neodprave kršitve) Če zavezanec za nadzor v roku, določenem z odločbo iz prejšnjega člena, ne odpravi ugotovljene kršitve, lahko pooblaščena oseba agencije z novo odločbo, če je to potrebno, do odprave kršitve oziroma dokler je to potrebno, prepove opravljanje dejavnosti oziroma zaseže predmete ali dokumentacijo, ki jih zavezanec za nadzor uporablja za kršitve ali so s kršitvami nastali. Pooblaščena oseba agencije ima pravico odrediti tudi druge posebne ukrepe iz zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
  2. člen (posebni ukrepi)
(1)Pooblaščena oseba agencije lahko v primeru neposredne in resne grožnje za javni red, javno varnost ali življenje in zdravje ljudi ali v primeru možnosti povzročitve resnih gospodarskih ali obratovalnih težav izvajalcem energetske dejavnosti oziroma odjemalcem z odločbo določi nujne začasne ukrepe za odpravo tega stanja, brez predhodne določitve roka za odpravo nepravilnosti iz 85. člena tega zakona ali ugotovljenih kršitev iz 86. člena tega zakona.
(2)Agencija v izreku odločbe iz prejšnjega odstavka ugotovi izvršljivost odločbe. 89. člen (začasna odločba)
(1)Če obstaja verjetnost kršitve določb zakona ali podzakonskega predpisa, katerega izvajanje nadzira agencija, zaradi katere bi lahko nastale težko odpravljive posledice, huda in težko popravljiva škoda ali bi bil ogrožen javni interes ali stabilnost delovanja elektroenergetskega sistema, lahko agencija ne glede na to, ali vodi nadzorni ali drug upravni postopek, po uradni dolžnosti izda začasno odločbo.
(2)S ciljem ohranjanja poštenih poslovnih praks, ki zagotavljajo konkurenčnost energetskega trga, preprečevanje morebitnih zlorab na energetskem trgu in zagotavljanja stabilnosti delovanja elektroenergetskega sistema agencija z začasno odločbo naloži izvedbo potrebnih ukrepov in obveznosti za zagotovitev skladnosti z zakonodajo ter zaščito javnega interesa, zlasti: – začasno prepove ali omeji izvajanje trgovalnih dejavnosti, – začasno odredi potrebna finančna kritja ter – začasno odredi vsebino in pogostost poročanja.
(3)Agencija je dolžna v čim krajšem možnem času izvesti ustrezne postopke in sprejeti končno odločitev za ureditev razmerij. Začasna odločba velja do izdaje končne odločbe agencije.
(4)Zoper začasno odločbo ni pritožbe. Agencija v izreku odločbe ugotovi njeno takojšnjo izvršljivost. Zaradi nujnosti ukrepov v javnem interesu se začasna odločba izvrši takoj, ne glede na to, ali je bila že vročena stranki. 4. pododdelek: Monitoring delovanja trga z električno energijo in plinom 90. člen (monitoring delovanja trga)
(1)Agencija po tem zakonu izvaja monitoring delovanja trgov na področju reguliranih in tržnih energetskih dejavnosti s področja električne energije in plina.
(2)Izvajanje monitoringa iz prejšnjega odstavka obsega spremljanje dejavnikov, ki vplivajo na učinkovito konkurenco na trgu električno energijo in plina, zlasti pa na:
  1. zagotavljanje nediskriminatornega dostopa do omrežij, zagotavljanje predpisane razpoložljivosti in zanesljivosti omrežja, zagotavljanje učinkovitega izvajanja ključnih procesov za delovanje trga (priključevanje uporabnikov sistema, merjenje, obračunavanje, menjava dobavitelja, zagotavljanje univerzalnih storitev in podobno);
  2. raven preglednosti upoštevnega trga, vključno z veleprodajnimi cenami in cenami za končne odjemalce;
  3. spremljanje ravni in učinkovitosti odprtosti trga in konkurence pri veleprodaji in maloprodaji, vključno z borzami električne energije, cenami za gospodinjske odjemalce, ki zajemajo tudi predplačilne sisteme, učinkom pogodb z dinamičnimi cenami električne energije in uporabe sistemov naprednega merjenja, deležem odjemalcev, ki zamenjajo dobavitelja, deležem odklopov, plačila za vzdrževalne storitve, izvedbo vzdrževalnih storitev, razmerjem med cenami za gospodinjstva in veleprodajnimi cenami, spreminjanjem tarif in pristojbin omrežja in pritožbami gospodinjskih odjemalcev, ter morebitnega izkrivljanja ali omejevanja konkurence, pri čemer organom, pristojnim za konkurenco, zagotavljajo potrebne informacije in jim pošiljajo zadevne primere;
  4. zadovoljstvo in dobrobit odjemalcev z vidika učinkov delovanja trga (zahteve, pritožbe, razpoložljivost in zadostnost informacij in podobno);
  5. pojav omejevalnih pogodbenih praks, zlasti določb o ekskluzivnosti dobave, ki lahko odjemalcem preprečijo sklenitev pogodb z več kot enim dobaviteljem hkrati ali jih pri tem omejujejo;
  6. spremljanje trgovanja z veleprodajnimi energetskimi proizvodi s skladu z Uredbo (EU) št. 1227/2011 z namenom odkrivanja in preprečevanja trgovanja na podlagi notranjih informacij in tržnih manipulacij;
  7. pojav drugih omejevalnih ravnanj udeležencev na trgu, ki preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco na trgu, vključno z vidika ravnanja podjetij s prevladujočim položajem in vidika koncentracij;
  8. spremljanje zanesljivosti oskrbe, od katere so odvisni ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem na nacionalnem trgu, raven predvidenega prihodnjega povpraševanja in predvidene dodatne zmogljivosti, ki se načrtujejo ali gradijo;
  9. izdelavo in vzdrževanje primerjalnika cen za gospodinjske in male poslovne odjemalce;
  10. preprečevanje navzkrižnega subvencioniranja med dejavnostmi prenosa, distribucije in proizvodnje.
(3)Agencija o izvajanju monitoringa sestavi poročilo, ki obsega oceno o stopnji preglednosti in konkurenčnosti na trgu električne energije in plina. Vsebina poročila je sestavni del letnega poročila o stanju na področju energetike iz 53. člena tega zakona. 91. člen (zbiranje podatkov in register udeležencev na trgu)
(1)Za namene izvajanja monitoringa delovanja trga so operaterji, proizvajalci električne energije in trgovci na debelo, dobavitelji končnim odjemalcem, operater trga z električno energijo, borze in druge oblike organiziranih trgov, center za podpore in končni odjemalci (v nadaljnjem besedilu: zavezanci za poročanje) dolžni na način, ki ga določi agencija v skladu z 57. členom tega zakona, sporočati zlasti naslednje sklope podatkov:
  1. a)operaterji: 1. podatke o priključevanju uporabnikov na omrežje, 2. podatke o doseženi ravni kakovosti oskrbe in zagotavljanju kakovosti oskrbe z električno energijo (ki zajema neprekinjenost napajanja, komercialno kakovost, kakovost napetosti), vključno s podatki o pogodbah o nestandardni kakovosti oskrbe, 3. podatke o zahtevah za uveljavitev dostopa do omrežja, ločeno po tipih (potrebe po zmogljivostih, in podobno), 4. podatke o menjavah dobavitelja, ločeno po različnih kategorijah uporabnikov, vključno s podatki o količinah energije, 5. podatke o izvajanju univerzalnih storitev (zasilna oskrba, ranljivi odjemalci), 6. podatke o izvajanju in stopnji učinkovitosti ključnih procesov na trgu z električno energijo in plinom (procesi menjave dobavitelja, merjenje, obračunavanje in podobno) ter podatke o zagotavljanju učinkovite in standardizirane izmenjave podatkov med posameznimi udeleženci na trgu, 7. podatke o pritožbah gospodinjskih odjemalcev, ločeno po tipih (priključevanje, obračun, kakovost oskrbe in tako dalje), 8. podatke o načrtovanju ali izvajanju del na omrežju, ki so potrebna za zagotavljanje zanesljivosti omrežja, 9. podatke o prenesenih in distribuiranih količinah električne energije in plina, podatke o čezmejnih prenosnih zmogljivostih, 10. podatke o načrtovanju in izvajanju sistemskih storitev, 11. druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje obstoja nediskriminatornega in preglednega dostopa do omrežja ter stanja največje mogoče zmogljivosti omrežja;
  2. b)proizvajalci električne energije in trgovci na debelo: 1. podatke o zmogljivostih, razpoložljivosti in vzdrževanju proizvodnih enot, 2. podatke o načrtovani vključitvi novih proizvodnih zmogljivostih in njihovih lastnosti ter načrtovani ustavitvi obstoječih proizvodnih enot, 3. podatke o sklenjenih sporazumih o skupnih prodajah električne energije, identiteti pogodbenih strank in količinah energije, 4. podatke o veleprodajnih cenah in količinah električne energije in plina za vsako transakcijo, vključno s podatki o trajanju pogodbe, identiteti pogodbenih strank, pogodbenih klavzulah o »vzemi ali plačaj«, rabatih, ekskluzivnosti, klavzulah o prilagajanju cen in pogodbenih kazni, 5. podatke o internih obračunskih cenah vertikalno integriranega podjetja, 6. druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje stopnje konkurenčnosti in odprtosti veleprodajnega trga;
  3. c)dobavitelji končnim odjemalcem: 1. podatke o količinah in maloprodajnih cenah električne energije in plina, ločeno po kategorijah uporabnikov, vključno s popusti, 2. število končnih odjemalcev po posameznih kategorijah, vključno s podatki o deležu dobavljene energije po posamezni kategoriji, 3. podatke o pritožbah, ločeno po tipih (obračun stroškov storitev, preglednost računov in tako dalje), 4. pritožbe zoper delovanje operaterja (dostop do podatkov in tako dalje), 5. podatke o izvajanju procesov za zagotavljanje univerzalnih storitev (zasilna oskrba, ranljivi odjemalci), 6. druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje stopnje konkurenčnosti in odprtosti maloprodajnega trga; č) operater trga: 1. podatke o evidentiranju zaprtih pogodb in bilančnem obračunu, 2. podatke o upravljanju bilančne sheme (podatki o članih, kršitvah, izključitvah in podobno), 3. podatke o ročnosti zaprtih pogodb, 4. podatke o zagotavljanju učinkovite in standardizirane izmenjave podatkov med posameznimi udeleženci na trgu, 5. druge podatke, od katerih je odvisno delovanje bilančne sheme in ki imajo vpliv na delovanje trga;
  4. d)borze in druge oblike organiziranih trgov: 1. podatke o udeležencih v trgovanju na borzi, 2. podatke o cenah, količinah in produktih na borzi, 3. podatke o cenah in količinah energije, s katerimi se trguje na podlagi 98. člena tega zakona, 4. druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje stopnje konkurenčnosti in odprtosti maloprodajnega trga;
  5. e)center za podpore: 1. podatke o prevzemu in prodaji odkupljene električne energije na organiziranem trgu, 2. druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje stopnje konkurenčnosti in odprtosti maloprodajnega trga;
  6. f)končni odjemalci: 1. podatke o aktivni vključitvi v upravljanje porabe, 2. podatke o restriktivnih pogodbenih praksah, 3. druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje stopnje konkurenčnosti in odprtosti maloprodajnega trga.
(2)Agencija lahko zahteva podatke, o katerih je treba poročati na podlagi 8. člena Uredbe 1227/2011/EU, tudi od drugih oseb, ki vstopajo v posle na veleprodajnem energetskem trgu, vključno z osebami, ki izdajajo naročila za trgovanje z veleprodajnimi energetskimi proizvodi.
(3)Po navodilu ACER lahko agencija od oseb iz prvega in drugega odstavka tega člena zahteva evidenco transakcij na veleprodajnem energetskem trgu, vključno z evidenco naročil za trgovanje z veleprodajnimi energetskimi proizvodi.
(4)V zahtevi za pošiljanje podatkov agencija podrobneje določi vrsto podatkov in njihovo vsebino ter trajanje obveznosti poročanja, rok za pošiljanje podatkov, periodičnost poročanja in druge okoliščine, od katerih je odvisna obveznost pošiljanja podatkov glede na namen njihovega zbiranja. Osebe pošiljajo podatke brezplačno ter na način in v obliki, kot to določi agencija.
(5)Podatke iz prvega odstavka tega člena so agenciji dolžni pošiljati tudi podjetja in podružnice podjetij iz držav članic Evropske unije ali tretjih držav, ki v Republiki Sloveniji opravljajo energetsko dejavnost. Poleg teh so zavezanci za poročanje iz tega člena tudi tretje osebe, ki ravnajo za račun oseb iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(6)V okviru zbiranja podatkov iz prvega odstavka tega člena agencija za namen izvajanja monitoringa delovanja trga zbira, vodi in obdeluje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, naslednje osebne podatke: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča in naslov opravljanja dejavnosti.
(7)Agencija vzpostavi in vodi register udeležencev na trgu, ki sklepajo posle, o katerih je treba poročati ACER v skladu s prvim odstavkom 8. člena Uredbe 1227/2011/EU. 92. člen (obdelava in pošiljanje podatkov)
(1)Agencija sme uporabljati pridobljene podatke iz prejšnjega člena za izdelavo poročil, ki jih je dolžna pripraviti na podlagi tega ali področnega zakona, za statistične analize monitoringa in za izvajanje drugih obveznosti po zakonu.
(2)Agencija lahko za potrebe povečanja preglednosti trgov javno objavi le tiste pridobljene podatke, ki niso označeni kot zaupni in so javnega značaja (na primer cene).
(3)Agencija je na utemeljeno zahtevo dolžna pošiljati in izmenjevati podatke z drugimi organi Republike Slovenije, regulativnimi organi in drugimi organi držav članic ter organi Evropske unije, ki jih potrebujejo za izvrševanje svojih pristojnosti. Pri tem mora agencija zagotoviti stopnjo njihove zaupnosti. 93. člen (zaupnost podatkov)
(1)Osebe, zaposlene v agenciji, in osebe, ki občasno opravljajo določene naloge za agencijo, so dolžne kot uradno tajnost varovati vsebino podatkov iz 91. člena tega zakona, če imajo podatki lastnost osebnih podatkov, poslovne skrivnosti ali tajnih podatkov.
(2)Dolžnost varovanja uradne tajnosti iz prejšnjega odstavka traja tudi po prenehanju delovnega razmerja v agenciji oziroma po prenehanju opravljanja določenih nalog za agencijo. 94. člen (raziskava posameznih trgov)
(1)Če agencija pri izvajanju monitoringa ugotovi, da obstajajo ovire za vstop novih udeležencev na trg, da togost cen ali druge okoliščine kažejo na to, da trg ni dovolj konkurenčen, lahko izvede raziskavo na posameznem delu trga. Pri tem agencija sodeluje z organom, pristojnim za varstvo konkurence, in organom, pristojnim za varstvo potrošnikov.
(2)Analizo meddržavnih trgov izvede agencija skupaj s pristojnimi organi urejanja iz drugih držav članic Evropske unije, ki jih ta meddržavni trg obsega. 95. člen (poročilo o raziskavi)
(1)O opravljeni raziskavi agencija pripravi poročilo.
(2)Če agencija v raziskavi ugotovi, da se na določenem trgu električne energije ali plina preprečuje, omejuje ali izkrivlja učinkovita konkurenca na tem trgu, da to ima ali bi lahko imelo škodljiv učinek za potrošnike, mora v poročilu navesti: – vrsto ukrepov za preprečitev, odpravo ali zmanjšanje škodljivih učinkov za konkurenco oziroma potrošnike; – predlog pristojnim organom za ukrepanje v skladu z njihovimi pristojnostmi; – predloge potrebnih sprememb ali dopolnitev predpisov, ki urejajo področje trga z električno energijo in plinom.
(3)Agencija lahko objavi poročilo o izsledkih raziskave brez zaupnih podatkov.
  1. člen (sodelovanje agencije pri preiskavah drugih organov) Pooblaščene osebe agencije na zaprosilo sodelujejo z organom, pristojnim za varstvo konkurence, organom, pristojnim za regulacijo trga finančnih instrumentov, ali Evropsko komisijo v preiskavah, ki jih vodijo ti organi v zvezi s kršitvami pravil o konkurenci.
  2. pododdelek: Posebne določbe o zagotavljanju učinkovite konkurence na veleprodajnem trgu električne energije in plina
  3. člen (zagotavljanje konkurenčnosti veleprodajnega trga električne energije in plina)
(1)Kadar agencija z raziskavo posameznega trga ugotovi, da na veleprodajnem trgu električne energije ali plina obstajajo resne in trajne ovire za dostop do proizvodnih virov električne energije ali plina, zaradi česar trg na maloprodajni ravni ni dovolj konkurenčen in ima to škodljive učinke za končne odjemalce, lahko z odločbo naloži proizvajalcu električne energije oziroma dobavitelju plina, naj sprosti določene količine električne energije ali plina oziroma naj pogodbene pravice do uvoza plina pregledno in nediskriminatorno ponudi zainteresiranim kupcem.
(2)Po posvetovanju z organom, pristojnim za varstvo konkurence, agencija začne postopek za izrek ukrepa po
  1. ali
  2. členu tega zakona.
  3. člen (sprostitev obveznih količin električne energije ali plina)
(1)Agencija proizvajalcu naloži sprostitev količin električne energije ali plina na način, da je mogoče razumno pričakovati znatno povečanje konkurenčnosti trga na maloprodajni ravni. Agencija pri tem upošteva načelo sorazmernosti.
(2)Agencija pri določitvi ukrepa iz prejšnjega odstavka določi:
  1. obvezno skupno količino energije, na katero se ta ukrep nanaša, vključno z določitvijo različnih produktov energije glede na količine in časovno trajanje dobave,
  2. trajanje ukrepa,
  3. izhodiščno ceno ali metodologijo za določitev izhodiščne cene, po kateri je zavezanec dolžan sprostiti obvezne količine,
  4. plačilne in druge elemente pogodbe o dobavi,
  5. vrsto postopka, po katerem je zavezanec dolžan sprostiti obvezne količine,
  6. pogoje dostopa do prenosnega omrežja,
  7. pogoje dostopa do končnih odjemalcev,
  8. druge pogoje, ki so potrebni, da se doseže namen ukrepa.
(3)Pri določitvi obvezne skupne količine energije mora agencija upoštevati velikost in strukturo trga,

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.