Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik št. 2, stran 9183.

(1)S tem odlokom se sprejmejo 2. spremembe in dopolnitve izvedbenega dela Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15, 70/17 in 163/21; v nadaljevanju: SD OPN št. 2).

(2)Spremembe in dopolnitve SD OPN št. 2 se nanašajo na grafični del, besedilni del ter Prilogo 1 in Prilogo 2, ki se ju v celoti nadomesti.

1. člen Spremembe in dopolnitve odloka se nanašajo na naslednje karte grafičnega dela: –»
2. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste«; –»
3. Prikaz območij enot urejanja prostora in osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«; –»
4. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za enoto urejanja prostora VČ-10«, pri katerih se spremembe izvedejo na naslednjih kartah: »List 02: Enote urejanja prostora«, »List 03: Inventarizacija parkirišč, utrjenih površin in poti«, »List 04: Inventarizacija objektov«, »List 05: Ureditvena situacija« in »List 06: Ureditvena situacija za EUP VČ-10/3 in VČ-10/1 – del«; –»
5. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture«.
6. člen V
7. členu se v drugem odstavku pod točko »V. Priloge« črta tretja alineja.
8. člen

(1)V 3. členu se spremeni prvi odstavek, tako da se glasi: »

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Atrijska hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in z osrednjim (najmanj z dveh strani) ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori.
2. Bruto tlorisna površina (BTP) se izračuna s smiselno uporabo standarda SIST ISO 9836:
4. Cestno zemljišče je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ dva metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje, pri avtocestah največ dva metra od varovalne ograje, pri predorih pa največ pet metrov od stika predorske cevi z brežino, merjeno pravokotno na os ceste.
5. Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.
6. Dvojček je prosto stoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, enakih ali podobnih gabaritov, ki stojita druga ob drugi (loči ju le skupni požarni zid) in imata ločeni parceli objekta in ločena vhoda.
7. Družinska hiša je enostanovanjska ali dvostanovanjska stavba s skupnim glavnim vhodom do bivalnih prostorov in vseh etaž nad pritlično etažo. Izjema so dvigala za invalidne osebe.
8. Enota urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden.
9. Etaža pomeni etažo v skladu s standardom SIST ISO 6707-1:
11. Faktor izrabe parcele objekta (v nadaljevanju FI) se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta (BTP), kot se izračuna v skladu z gradbenim standardom, in površino predvidene gradbene parcele stavbe.
12. Odprte javne površine (v nadaljevanju tudi OJP) so zelene oziroma druge odprte površine (zelenice, parki, trgi), ki služijo skupni rabi prebivalcev obravnavanega območja (enote urejanja prostora, naselja) ter ne služijo kot javne prometne površine oziroma niso del odprtih bivalnih površin objektov.
13. Faktor zazidanosti parcele objekta (v nadaljevanju FZ) se določi kot razmerje med zazidano površino, kot se izračuna v skladu z gradbenim standardom, in površino predvidene gradbene parcele, pri čemer se za zazidano površino šteje površina vseh stavb na predvideni gradbeni parceli.
14. Faktor zelenih površin (v nadaljevanju: FZP) se določi kot razmerje med zelenimi površinami na raščenem terenu in celotno površino predvidene gradbene parcele stavbe, namenjene gradnji vseh stavb.
15. Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov.
16. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla min. od 18–20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla min 2,2 m.
17. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega ali lokalnega pomena.
18. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.
19. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, manjšo rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti.
20. Grajeno javno dobro je zemljišče, objekt ali njegov del, namenjen taki splošni rabi, kot jo glede na namen njegove uporabe določa zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis; grajeno javno dobro je državnega in lokalnega pomena ter je lahko v lasti države, občine ali v zasebni lasti.
21. Grajeno območje kmetije je območje, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo stavbe ali gospodarska poslopja kmetije, ki so med seboj povezana z dovozi, potmi in drugimi utrjenimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih stavb oziroma gospodarskih poslopij, ki so si najbližje, pa ne presega 50 metrov. Grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se s premico povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije oziroma njihovih parcel objekta, če so te določene, ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne.
22. Kap objekta je najnižja točka strešine objekta.
23. Klet (v nadaljevanju K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in kjer je več kot 50 % bruto volumna vkopanega.
24. Kmetija je kmetijsko gospodarstvo, ki ga sestavljajo stanovanjska stavba kmetije, ki predstavlja sedež kmetijskega gospodarstva, manj zahtevni in nezahtevni ter enostavni objekti, namenjeni za opravljanje kmetijske dejavnosti.
25. Komunalna oprema ima enak pomen, kot ga določa predpisi s področja urejanja prostora.
26. Mansarda (v nadaljevanju M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
27. Nadstropje (v nadaljevanju N) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor.
28. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb in obsega zemljišča, pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbeno-inženirskimi objekti in pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, ter javne površine.
29. Novogradnja je gradnja, katere posledica je novozgrajeni objekt ali prizidava.
30. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov, proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami, ki jih objekt potrebuje za svoje delovanje; objekt je povezan s tlemi, če je temeljen ali s pomočjo gradbenih del povezan s tlemi na stalno določenem mestu in ga ni mogoče premakniti ali odstraniti brez škode za njegovo bistvo; za objekt se štejeta tudi začasni objekt in grajeni objekt na drevesu, ki je namenjen opravljanju dejavnosti.
31. Odstranitev je izvedba del, s katerimi se odstranijo, porušijo ali razgradijo vsi nadzemni in podzemni deli objekta.
32. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki.
33. Oskrbovana stanovanja so stanovanja, ki so arhitektonsko prilagojena starejšim ali gibalno omejenim ljudem z lastnim gospodinjstvom.
34. Osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, storitvene in servisne dejavnosti.
35. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
36. Pomožni kmetijski objekt je nezahteven ali enostaven objekt, ki je namenjen za nemoteno funkcioniranje kmetije.
37. Poseg v prostor je gradnja objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev (gradbeni poseg) in izvedba dejanj, s katerim se ustvarjajo, spreminjajo ali vzdržujejo druge ustvarjene in naravne fizične strukture v prostoru ter spreminja njegova podoba ali raba (negradbeni poseg).
38. Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, da pa je dovoljeno odstopanje od njih, če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je treba obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
39. Pretežno pomeni najmanj 70 % del česa.
40. Prikaz stanja prostora je nabor podatkov o dejanskem in pravnem stanju prostora in je obvezna podlaga za pripravo prostorskih aktov.
41. Priobalno zemljišče ima enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja varstva in urejanja voda.
42. Pritličje (v nadaljevanju P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 metra nad njo.
43. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
44. Ravna streha je streha z naklonom strešine do 7 stopinj.
45. Razpršena gradnja je negativen pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije. Parcela objekta, ki je bila v gradbenem dovoljenju opredeljena kot funkcionalno zemljišče ali parcela objekta, za objekt, ki je s tem aktom določen kot razpršena gradnja, je stavbno zemljišče.
46. Razpršena poselitev predstavlja območja poselitve nizke gostote z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini (samotne kmetije, zaselki, razprostranjena in razložena naselja ter druge oblike manjših strnjenih naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967), ki so pogosto demografsko ogrožena.
47. Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) se uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti. – regulacijska linija (v nadaljevanju: RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v zasebni lasti in praviloma sovpada z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra, – gradbena meja (v nadaljevanju: GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča, – gradbena linija (v nadaljevanju: GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej črti, – gradbena meja v nadstropju (v nadaljevanju: GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča, – načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju tudi GJI) ali druge oblike javnega dobra.
48. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge izboljšave, pri čemer se mora ohraniti vsaj del konstrukcijskih elementov obstoječega objekta, in se gabariti objekta praviloma ne povečajo, lahko pa se zmanjšajo. Povečanje gabaritov je v okviru rekonstrukcije mogoče le zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev. Rekonstrukcija je tudi takšna sprememba namembnosti, zaradi katere se objekt razvrsti v višjo vrsto zahtevnosti v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje. V primeru, da se pri rekonstrukciji ohranijo le temelji in objekt ni podkleten, je treba zagotoviti odmik od gospodarske javne infrastrukture, da se zagotovi varnost prometa za pešce, kolesarje in motorni promet.
49. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.
50. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.
51. Sprememba namembnosti je sprememba namena objekta ali njegovega dela, ki se izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem, manjšo rekonstrukcijo, rekonstrukcijo ali prizidavo. Za spremembo namembnosti se ne šteje, če se namembnost spreminja v okviru podrazreda v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov CC-SI, in če se spreminja namembnost znotraj razreda poslovnih in upravnih stavb (razred CC-SI 1220), z izjemo podrazreda Konferenčne in kongresne stavbe (podrazred CC-SI 12204) ali znotraj razreda Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (razred CC-SI 1130).
52. Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo nanjo lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov.
53. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot polovica površin namenjenih bivanju.
54. Stanovanjska stavba za posebne družbene skupine je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
55. Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
56. Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
57. Terasna etaža (v nadaljevanju T) je zgornja etaža stavbe neposredno pod ravno ali poševno streho z naklonom do 7 stopinj. Bruto tlorisna površina terasne etaže ne sme presegati 60 % bruto tlorisne površine spodnje etaže. Odmik terasne etaže od roba fasad objekta je najmanj 1,5 metra.
58. Trg je odprt javni prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
59. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
60. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
61. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
62. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
63. Vila blok je večstanovanjski objekt z do 6 stanovanjskimi enotami višine do P+2 (oziroma do P+1+M, P+1+T). Zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne programske posebnosti (velika površina bivalnih prostorov, bogata stopnišča, balkoni in terase, oblikovan vrt ipd.). Vila ima poudarjen reprezentativni in simbolni značaj ter izraža arhitekturno-oblikovne značilnosti obdobja, v katerem je bila zgrajena.
64. Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme, oziroma zgornji rob venca pri ravnih strehah). Višina objekta je lahko določena tudi z etažami nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), mansarda (M), terasna etaža (T) in nadstropje (N), pri čemer posamezne etaže ne presegajo treh metrov.
65. Vodno zemljišče ima enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja varstva in urejanja voda.
66. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih ali podobnih gabaritov.
67. Vrtiček je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.
68. Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe, in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.
69. Vzdrževanje objekta so dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta, izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, in manjši inštalacijski preboji.
70. Zaselek je naselje z največ deset manj zahtevnimi objekti.
71. Zbiralnica je prostor, na katerem so nameščeni zabojniki za prepuščanje določenih ločenih frakcij.
72. Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.
73. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
74. Zelene površine naselja so površine, namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kakovosti bivanja v naselju.
75. Avtobusna postaja je prostor, določen za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, elektronski medij za informacije o voznih redih ali tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesta za prodajo vozovnic, sanitarije ter prometni urad in s predpisi določeno opremo.
76. Avtobusno postajališče je posebej zgrajena in označena prometna površina, določena za postanek avtobusov, ki omogoča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov.
77. Gradbena parcela je zemljišče trajno določeno za redno rabo tega objekta. Gradbena parcela obsega zemljišče pod objektom in zemljišče ob objektu, ki pripada temu objektu, in je trajno namenjeno redni rabi tega objekta.
78. Pomožni objekt je objekt, ki funkcionalno dopolnjuje glavne obstoječe oziroma načrtovane objekte tako, da izboljšuje in dopolnjuje njihove bivalne, delovne oziroma obratovalne pogoje; lahko je samostoječi ali se osnovnega objekta dotika, vendar z njim konstrukcijsko ni povezan; po velikosti praviloma ne presega osnovnih objektov in zanj niso potrebni novi komunalni in drugi priključki; ko sta določena obseg in velikost gradbene parcele ali pripadajočega zemljišča objekta, se pomožni objekt lahko gradi izključno na zemljišču, ki je namenjeno redni rabi objekta; dopustnost pomožnih objektov se določi v prostorskem izvedbenem aktu.
79. Trgovina na debelo je nakupovanje blaga in njegova nadaljnja prodaja trgovcem in drugim samostojnim podjetnikom posameznikom, pravnim osebam in drugim posameznikom, ki ga kupujejo za opravljanje svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti.
80. Trgovina na drobno je nakupovanje blaga in njegova nadaljnja prodaja potrošnikom (za osebno porabo in potrebe gospodinjstev).
81. Železniška postaja je prometno mesto na železniški progi, kjer potekajo komercialna, tehnična in prometna dela. Gre za sestav naprav, tirov, stavb, peronov in drugega, kar je potrebno za vodenje in potek prometa, vstopanje in izstopanje potnikov in nalaganje ter razkladanje blaga.
82. Železniško postajališče je mesto na železniški progi, ki je namenjeno za vstopanje in izstopanje potnikov (običajno ima en železniški peron ter pripadajočo infrastrukturo, ki tako lahko hkrati oskrbuje le en vlak).
83. Nadomestna gradnja je gradnja, pri kateri se najprej odstrani obstoječi objekt in namesto njega zgradi nov objekt.
84. Premična zbiralnica je tovorno vozilo ali začasno urejen in pokrit prostor, opremljen za prepuščanje ločenih frakcij, ki so nevarni komunalni odpadki.«.

(2)V 3. členu se v četrtem odstavku v tabelo za vrstico » P pritličje «. doda nova vrstica, ki se glasi: » PEUP podenota urejanja prostora «.

(3)V

1. členu se v četrtem odstavku v tabelo za vrstico » FZP faktor zelenih površin «. doda nova vrstica, ki se glasi: » GJI gospodarska javna infrastruktura «.
2. člen V
3. členu se šesti odstavek spremeni, tako da se glasi: »

(6)Pri prestrukturiranju, revitalizaciji in nadaljnjem razvoju mesta je treba posebno pozornost posvetiti kakovosti tal ter sistemu in urejenosti javnih površin, ki jih je treba zagotoviti tako v obsegu notranje strukture posameznih naselij, kakor tudi navezave le-teh na širši odprti prostor.«.

1. člen V
2. členu se v osmi alineji črta besedilo »za ravnanje z odpadki«.
3. člen V
4. členu se pred piko prve povedi doda besedilo », ob upoštevanju varstva okolja«.
5. člen V
6. členu se dodajo nov četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: »

(4)Pri nadgradnji proge Ljubljana–Kamnik Graben v dvotirno elektrificirano progo naj se pri podrobnejšem načrtovanju oziroma pripravi prostorskih načrtov upošteva lokacijo možne navezave industrijskega tira na železniško progo Ljubljana–Kamnik Graben in predvidi koridor za potencialni industrijski tir.

(5)Pri projektiranju je treba upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1) (Uradni list RS, št. 30/18 in dop. 54/21), Zakon o železniškem prometu (ZZelP-K) (Uradni list RS, št. 99/15 – uradno prečiščeno besedilo, 30/18, 82/21, 54/22 – ZUJPP in 18/23 – ZDU-1O), Navodilo o pogojih za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture (Navodilo 925-DN30, ZVZelP-1), Pravilnik o nivojskih prehodih (Uradni list RS, št. 55/19 in 110/22), Pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog (Uradni list RS, št. 92/10, 38/16 in 30/18 – ZVZelP-1) in Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog (Uradni list RS, št. 31/22).

(6)Padavinske vode z objektov in pripadajočih površin ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje železniške proge. Zaradi novih ureditev se ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja železniške proge.«. 9. člen

(1)V 29. členu se v prvi odstavek spremeni, tako da se na novo glasi: »

(1)Na območju Občine Kamnik potekajo magistralni plinovod (M2 Rogatec–Vodice), M2/1 Trojane–Vodice, R28 (od M2 do MRP Kamnik), vsi tlačne stopnje 50 bar in prenosno omrežje tlačne stopnje pod 16 bar (MRP Kamnik – mesto). Distribucijsko plinovodno omrežje je razvito v urbani aglomeraciji med Kamnikom in Duplico. Na območju urbanističnega načrta je deloma (že) zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje.«.

(2)V

1. členu se na konec drugega odstavka doda stavek, ki se glasi: »V skladu s potrebami se dograjuje tudi prenosno omrežje.«.
2. člen V
3. členu se v sedmem odstavku v prvi povedi za besedo »varstvo« doda beseda »okolja« in za njo vejica.
4. člen V
5. členu se v tretjem odstavku v prvem stavku besedna zveza »odstranjevanjem odpadkov« nadomesti z besedilom »ravnanjem z odpadki«.
6. člen
7. člen se spremeni, tako da se glasi: »
8. člen (Ravnanje z odpadki)

(1)Komunalni odpadki iz Občine Kamnik se ločeno zbirajo od vrat do vrat, z zbiralnicami, s premičnimi zbiralnicami ter v zbirnem centru – Centru za ravnanje z odpadki Suhadole (CROS) v Občini Komenda, mešani komunalni odpadki se mehansko biološko obdelujejo v CERO Ljubljana, ostanki obdelanih komunalnih odpadkov pa se odlagajo na odlagališču Barje.

(2)Ravnanje z odpadki bo tudi na lokalnem nivoju sledilo strategiji ravnanja z odpadki, ki jo je sprejela Vlada RS, in evropski zakonodaji. Osnovni usmeritvi na tem področju sta predvsem preprečevanje nastajanja odpadkov na izvoru in vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki.

(3)Na območju občine se zagotovi lokacija za zbirni center. Primerna lokacija za center je na območju proizvodnih con.

(4)Nevarne komunalne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, zbira izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe v premični zbiralnici in v zbirnem centru.

(5)V dosedanjih prostorskih planskih aktih opredeljena lokacija za odlagališče odpadkov na Dobravi se ohranja kot potencialna strateška lokacija. Na tem območju se posegi v prostor lahko izvajajo le na podlagi ustreznih predhodnih študij, okoljske presoje in občinskega podrobnega prostorskega načrta. Upošteva naj se predpis, ki ureja odlagališča odpadkov.

(6)Zemljišča, na katerih so puščeni ali odvrženi odpadki, je treba sanirati tako, da se odpadke odstrani, zemljišče pa uredi v prvotno stanje ali za določeno novo namembnost.«. 13. člen V 36. členu se prvi, drugi in tretji odstavek spremenijo, tako da se glasijo: »

(1)Naselja v občini morajo imeti varno razsvetljavo, kjer je ta potrebna, zato je treba prilagoditi obstoječe in predvideno omrežje javne razsvetljave.

(2)Z javno razsvetljavo morajo biti ustrezno opremljene vse obstoječe in prihodnje javne prometne površine znotraj naselij, kjer je to potrebno. Javne prometne površine izven naselij se smejo osvetliti le v primeru, da je to zahtevano s predpisi o varnosti v cestnem prometu. Javna razsvetljava se rešuje različno za gosto urbanizirana območja ter za vaška naselja in zaselke ter prilagojeno naravnim danostim prostora tako, da se po nepotrebnem ne povečuje svetlobnega onesnaženja, kar je še toliko pomembnejše v naravno ohranjenih območjih občine.

(3)Za rekonstrukcijo in novo zgrajeno javno razsvetljavo se predvidijo okolju prijazne svetilke z možnostjo večstopenjske regulacije svetilnosti glede na gostoto prometa ter upoštevajo predpisi in priporočila glede svetlobnega onesnaževanja.«.

1. člen V
2. členu se v petem odstavku črta stavek, ki se glasi: »Preveri se možnost dostopa na grad s sedežnico ali vzpenjačo, ki naj poteka po severnem pobočju hriba.«.
3. člen V
4. členu se tretji odstavek spremeni, tako da se glasi: »

(3)Območje nekdanjega opuščenega odlagališča odpadkov na Duplici je sanirano in urejeno kot gozdne površine s posebnim pomenom (gozdna učna pot).«. 16. člen V 82. členu se četrti odstavek spremeni, tako da se glasi: »

(4)Uredi se javne površine (pločniki, zelene površine, manjša igrišča, avtobusno postajališče). Zagotovi se opremljenost z javno razsvetljavo, kjer je to nujno potrebno. Predvsem je pomembna prometna in urbanistična ureditev glavnega križišča v naselju, ki naj se rekonstruira in oblikuje v prepoznavno točko vaškega središča.«. 17. člen V 90. členu se štirinajsti odstavek spremeni, tako da se glasi: »

(14)Zbiranje komunalnih odpadkov s planine je urejeno na posebnih zbirnih mestih, od koder je organiziran tudi odvoz odpadkov.«. 18. člen

(1)V 98. členu se četrti odstavek spremeni, tako da se glasi: »

(4)Pri posegih v vodotoke in priobalna zemljišča se mora obstoječa obrežna vegetacija ohranjati v največji možni meri. V primeru odstranjevanja zarasti ob vodotoku naj se vegetacijo še v isti rastni sezoni nadomesti z avtohtono drevesno in grmovnato zarastjo. Zgolj zatravitev z avtohtonimi vrstami trave na območju brežin ne zadostuje.«.

(2)V 98. členu se doda peti odstavek, ki se glasi: »

(5)V največji možni meri je treba določiti in izvesti ukrepe za preprečitev razširjanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na območju struge vodotokov.«.

1. člen V
2. členu se predzadnja poved spremeni, tako da se glasi: »Evidentirati in sanirati je treba zemljišča, na katerih so puščeni ali odvrženi odpadki, pripraviti sanacijske načrte ter izvesti ustrezne ureditvene in omilitvene ukrepe.«.
3. člen V
4. členu se drugi odstavek spremeni, tako da se glasi: »

(2)Izkoriščanje vode kot naravnega vira (npr. odvzem vode za male vodne elektrarne, žage, ribogojnice, mlini ...) je možno na vseh vodotokih, kolikor je mogoče takšno gradnjo uskladiti z varstvenimi režimi in ob tem pridobiti vodno soglasje. Za posebno rabo vode je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja, na katerih vodotokih, in kakšna raba vode je mogoča, se določi s strokovno podlago. Gradnja na vodotokih, ki so skladno s kategorizacijo urejanja vodotokov v

1. in 1.–
2. razredu vodotokov, ter na vplivnem območju povirnih delov vodotokov, slapov, korit in drugih naravnih vrednot, ni dopustna. Prav tako so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih ali priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Navedeno ne velja za izjeme, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.«.
3. člen V
4. členu se v drugem odstavku predzadnji stavek spremeni, tako da se glasi: »Varuje se območja vodnih virov in kakovost tal.«.
5. člen V
6. členu se v drugem odstavku beseda »deponijo« zamenja z besedo »odlagališče«.
7. člen Za
8. členom se doda nov 114.a člen, ki se glasi: »114.a člen (Območja in objekti za potrebe obrambe)

(1)Na območju občine se nahaja del območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe – vplivno območje telekomunikacijske in informacijske infrastrukture za potrebe obrambe z antenskimi stolpi ali stebri – Krvavec.

(2)Območja omenjene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih in tehničnih razlogov.«. 24. člen 123. člen se spremeni, tako da se glasi: »123. člen (Prostorske enote)

(1)Enote odprtega prostora izven naselij, vključno s stavbnimi zemljišči razpršene poselitve in razpršene gradnje, so: Enote odprtega prostora Opis območja, ki ga sestavljajo enote odprtega prostora KE-01 Kamniško-Savinjske Alpe KE-02, KE-03, KE-04 Velika planina KE-05, KE-06, KE-07, KE-08, KE-09, KE-10, KE-11, KE-12, KE-13, KE-14, KE-15, KE-16, KE-17, KE-18, KE-19, KE-20, KE-21, KE-22, KE-23, KE-33, KE-34, KE-40, KE-41 Ljubljansko-kamniška kotlina KE-24 Tunjiško gričevje KE-25 Gozd–Peč–Ravne pri Šmartnem KE-26, KE-27, KE-28, KE-29, KE-31, KE-35, KE-37, KE-38, KE-149 Širše območje Tuhinjske doline KE-30 Menina planina

(2)Prostorske enote stavbnih zemljišč v naseljih so naslednje: Oznaka naselja Ime naselja BE BELA BI BISTRIČICA BK BREZJE NAD KAMNIKOM BP BELA PEČ BR BRIŠE BU BUČ CI CIRKUŠE V TUHINJU CE ČEŠNJICE V TUHINJU CR ČRNA PRI KAMNIKU CT ČRNI VRH V TUHINJU GA GABROVNICA GC GODIČ GD GOZD GO GOLICE GR GRADIŠČE V TUHINJU HR HRIB PRI KAMNIKU HS HRUŠEVKA KA KAMNIK KB KAMNIŠKA BISTRICA KC KRŠIČ KG KREGARJEVO KL KLEMENČEVO KO KOŠIŠE KR KRIVČEVO KS KALIŠE KT KOSTANJ LA LANIŠE LI LIPLJE LO LOKE V TUHINJU LS LASENO LT LAZE V TUHINJU MA MALI HRIB ML MALI RAKITOVEC MO MOTNIK MR MARKOVO OK OKROGLO OM OKROG PRI MOTNIKU OS OŠEVEK PA POLJANA PB POREBER PC POTOK V ČRNI PD PODGORJE PH PODHRUŠKA PI PIRŠEVO PJ PODJELŠE PL PODLOM PO PODBREG PR PRAPROČE V TUHINJU PS PODSTUDENEC PSI PŠAJNOVICA PT POTOK RA RAVNE PRI ŠMARTNEM RO ROŽIČNO RU RUDNIK PRI RADOMLJAH SA STAHOVICA SB STEBLJEVEK SE SELA PRI KAMNIKU SI SIDOL SK SREDNJA VAS PRI KAMNIKU SM SMREČJE V ČRNI SN SNOVIK SO SOTESKA SP SPODNJE PALOVČE SR STARA SELA SS SPODNJE STRANJE ST STOLNIK SU STUDENCA SV SOVINJA PEČ SPI ŠPITALIČ STU ŠMARTNO V TUHINJU TC TUČNA TM TUNJIŠKA MLAKA TP TREBELNO PRI PALOVČAH TR TROBELNO TU TUNJICE VA VASENO VC VOLČJI POTOK VE VELIKA LAŠNA VH VELIKI HRIB VI VIR PRI NEVLJAH VJ VRANJA PEČ VK VRHPOLJE PRI KAMNIKU VO VODICE NAD KAMNIKOM VP VELIKA PLANINA VR VELIKI RAKITOVEC ZA ZAGORICA NAD KAMNIKOM ZC ZAVRH PRI ČRNIVCU ZD ZDUŠA ZJ ZAJASOVNIK ZK ZAKAL ZM ZGORNJI MOTNIK ZN ZNOJILE ZP ZGORNJE PALOVČE ZS ZGORNJE STRANJE ZT ZGORNJI TUHINJ ZAG ŽAGA ZNJ ŽUPANJE NJIVE «. 25. člen V 127. členu se črta sedmi odstavek. Dosedanji osmi odstavek postane sedmi odstavek. 26. člen

(1)V 130. členu se tretji in četrti odstavek spremenita, tako da se glasita: »

(3)Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dovoljene: – novogradnja, – rekonstrukcija objekta, – manjša rekonstrukcija, – vzdrževanje objekta, – odstranitev objekta, – sprememba namembnosti.

(4)Prizidava, rekonstrukcija, manjša rekonstrukcija in vzdrževanje objekta so dovoljeni samo na legalno zgrajenih objektih.«.

(2)V 130. členu se doda peti odstavek, ki se glasi: »

(5)Na celotnem območju občine je, ne glede na namensko rabo prostora, na obstoječih, legalno zgrajenih objektih gospodarske javne infrastrukture, dovoljena izvedba vzdrževalnih del v javno korist in rekonstrukcija, kot to določa zakon, ki ureja ceste.«. 27. člen

(1)V 131. členu se v prvem odstavku črta beseda »distribucijskega«.

(2)V 131. členu se dodajo tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo: »

(3)Na območju rekreativnih dejavnosti izven območja stavbnih zemljišč je zaradi varovanja naravne krajine potrebna premišljena izvedba krajinskih ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture.

(4)Rekreacijske peš in kolesarske poti izven območja stavbnih zemljišč se lahko vodi po obstoječih poljskih ali gozdnih poteh, ob obstoječi prometni infrastrukturi ali ob vodotokih. Ob slednjih se je treba izogniti poplavnim območjem in načrtovati gradnjo prometne infrastrukture izven priobalnih zemljišč, kot to določa zakonodaja s področja voda. Območja za rekreacijo, krajinske ureditve, počivališča, razgledišča, informativne table ipd. na namenski rabi kmetijskih zemljišč niso dopustne. Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je treba načrtovati čim manjše število prečkanj vodotokov ali njihov potek predvideti po obstoječih premostitvah. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, razen izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšanja obstoječe stabilnosti brežin vodotokov. Ob tem je treba upoštevati, da je ureditev kolesarske infrastrukture po visokovodnih nasipih dovoljena izjemoma, in sicer v skladu s soglasjem pristojnega organa. Za ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh naj se uporablja obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo vsaj minimalno opremljena s klopjo, košem za odpadke, oznako do posameznih atraktivnosti in informativno tablo. Nove kolesarske poti se lahko umeščajo v okviru medobčinskega projekta »Regionalna kolesarska povezava Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana«, ki bo del državnega kolesarskega omrežja, na podlagi projekta »Kolesarska pot ob Kamniški Bistrici Kamnik–Godič« in »Kolesarska pot Bakovnik–Qlandia« v skladu s PZI.

(5)Na celotnem območju občine je dovoljena izvedba komasacij. Na območju z naravovarstvenimi statusi naj se ne izvajajo komasacije, ki imajo kot posledico agromelioracijo, ki bi pomenila intenziviranje kmetijske krajine in odstranjevanje krajinski struktur v kmetijski krajini.

(6)Za ureditve in ukinitev nivojskih prehodov so določeni naslednji pogoji urejanja: – dovoljena je rekonstrukcija lokalnih cest, javnih poti, nekategoriziranih cest in gozdnih cest; – dovoljena je gradnja dovozov (kot hišnih priključkov) do obstoječih legalno zgrajenih objektov; – dovoljena je nadomestna gradnja cest in poti za potrebe ureditve nivojskih križanj s progo, št. 21 Ljubljana Šiška–Kamnik Graben; nadomestne ceste in poti potekajo v 300 m pasu (od zunanjega roba tirnic) ali po obstoječih poljskih poteh kot rekonstrukcija le-teh.

(7)Investitorji in njihovi pravni nasledniki so dolžni povrniti SŽ-Infrastrukturi, d. o. o., vso škodo, ki bi na javni železniški infrastrukturi nastala zaradi gradnje, obstoja in uporabe predvidenih ureditev na območju Občine Kamnik.«. 28. člen V 136. členu se dodata deveti in deseti odstavek, ki se glasita: »

(9)Pri umeščanju objektov v prostor je treba upoštevati odmik od meje vodnega zemljišča, ki ob vodah prvega reda znotraj naselij znaša 15 m, zunaj območij naselij 40 m in ob vodah drugega reda 5 m.

(10)Pri določanju odmikov objektov, ureditev, vegetacije, ograj in naprav od osi najbližjega železniškega tira in objektov je treba upoštevati 925-DN30 Navodilo za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture), v katerem so določene tudi dopustne višine objektov glede na oddaljenost od osi najbližjega tira. V projektnih dokumentacijah za pridobitev mnenja upravljavca javne železniške infrastrukture morajo biti kotirani odmiki ureditev od osi najbližjega tira. Če je parcelna meja, med zemljiščem s statusom javne železniške infrastrukture in sosednjo parcelo, izven progovnega pasu se ograja lahko postavi na odmik 0,5 m od parcelne meje. Pri vzporednem poteku z železniško progo morajo biti objekti GJI od osi najbližjega tira železniške proge oddaljeni najmanj 8 m in grajeni na globini najmanj 1,2 m pod koto terena.«. 29. člen Za 136. členom se doda nov 136.a člen, ki se glasi: »136.a člen (Vzdrževanje objektov)

(1)Dela na ovoju objekta in zasteklitve, kamor spadajo prenova fasade, zunanjega stavbnega pohištva in strešne kritine na način, da se s posegi bistveno ne odstopa od originalne zasnove objekta, vgradnja strešnih oken in izvedba frčad med nosilnimi konstrukcijskimi elementi, zasteklitev balkonov in zunanjih stopnišč, namestitev senčil, nepohodnega konzolnega nadstreška nad vhodom površine do 4 m 2 , so dovoljena v odmiku najmanj 4 m od meje sosednjih zemljiških parcel.

(2)Postavitev novih objektov nad terenom, kamor spadajo rampe, klančine in podobno, je dovoljena v odmiku najmanj 1,5 m od meje sosednjih zemljiških parcel. Prav tako mora biti upoštevan pogoj, da je odmik večji, kot je razlika med zgornjo višinsko koto objekta in na koto terena na sosednjem terenu.

(3)Dela v zvezi z vzdrževanjem odprtih površin ob objektu, kamor spadajo izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo za ureditev dvorišča in vrta, tudi za parkiranje, vključno z dovozi oziroma dostopi in drugo opremo, npr. zapornice, ter izvedba nakladalnih ramp, klančin, dostopov in drugih ureditev za dostop in neovirano rabo objekta, so dovoljena v odmiku najmanj 1 m od meje sosednjih zemljiških parcel. Če gre za parkirna mesta za počitniške prikolice in druga večja vozila ali stroje, vključno s tovornimi vozili, mora biti odmik najmanj 4 m od meje sosednjih zemljiških parcel.

(4)Manjši odmiki od zgoraj navedenih odmikov so dovoljeni le ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.

(5)Če gre za objekt kulturne dediščine, je treba za vzdrževalna dela iz tega člena upoštevati tudi prostorske izvedbene pogoje, ki izhajajo iz zahtev varstva kulturne dediščine.«. 30. člen 138. člen se spremeni, tako da se glasi: »138. člen (Oblikovanje objektov)

(1)Vsi novi objekti se morajo prilagoditi splošnim identitetnim značilnostim objektov v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, oblikovanju ograj, opornih zidov, urbane opreme in drugih oblikovnih značilnostih prostora.

(2)Vsi objekti na posamezni gradbeni parceli stavbe morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.

(3)Barve kritin (izjeme so ravne strehe) morajo biti temne (sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve). Strehe dozidanega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom (enak naklon ali ravna streha). Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi okni, terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane.

(4)Frčade so dovoljene ter so razporejene tako, da so kompozicijsko usklajene z odprtinami na fasadi. Dolžina frčade oziroma odprtine na strehi ne sme presegati 1/3 dolžine strehe v horizontalni smeri, razen za posege v objekte na območju kulturne dediščine, v primeru pridobljenega pozitivnega mnenja (soglasja) pristojnega mnenjedajalca s področja varstva kulturne dediščine.

(5)Sončni zbiralniki oziroma sončne elektrarne ne smejo presegati slemena streh in morajo biti postavljeni vzporedno s strešino, razen pri ravnih strehah, kjer ne smejo presegati višine strešnega venca.

(6)Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec (več kot 50 % obstoječih objektov v enoti urejanja prostora) smeri slemen postavljen prečno na plastnice.

(7)Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje ipd., treba upoštevati prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv in barve v spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.). Barva fasad, cokla, stavbnega pohištva in strehe morajo biti medsebojno usklajene. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov.

(8)Vzdrževalna dela na ovoju večstanovanjskih stavb in zasteklitve večstanovanjskih stavb se izvajajo na osnovi celostne rešitve za posamezno stavbo.

(9)Tlorisna tipologija objektov: Tip I: Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata, z razmerjem stranic vsaj 1:1,3 Dovoljene so manjše ortogonalne členitve, ki ohranjajo vtis podolgovatega tlorisa, kot so prikazane na spodnjih skicah: Tip L: Tlorisna zasnova v obliki črke L s pravokotnima krakoma (kot 90°). Dovoljene so manjše ortogonalne členitve, pod enotno streho, s smiselnim upoštevanjem skic za Tip I. Tip U: Tlorisna zasnova v obliki črke U s pravokotnimi kraki (kot 90°). Izzidki niso dovoljeni.

(10)Posamezne objekte je možno oblikovati v kontrastu z okoljem, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kakovostno prostorsko dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih. Za takšne gradnje je potrebna izdelava OPPN.

(11)Za večstanovanjske objekte je treba izdelati projekt za poenoteno zasteklitev balkonov, poenoteno menjavo balkonskih ograj in zunanjega stavbnega pohištva, nadstreškov ter postavitev klimatskih naprav.«. 31. člen V 139. členu se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi: »

(11)Pri ureditvi zelenih površin ob železniški progi naj bo upoštevana točka 5.2.8 Standarda SIST EN 50122-1.«.

1. člen V
2. členu se šesti odstavek spremeni, tako, da se na novo glasi: »

(6)Najmanjša dovoljena dimenzija (širina x dolžina) za projektiranje parkirnega mesta za osebni avto znaša, v primeru pravokotnega parkiranja 2,5 m x 5 m, v primeru vzdolžnega parkiranja 2 m x 5,20 m in v primeru poševnega parkiranja, v odvisnosti od kota parkiranja 30° – 2,5 m x 5 m, 45° – 2,5 m x 3,6 m in 60° – 2,5 m x 3 m.«. 33. člen 142. člen se spremeni, tako da se glasi: »142. člen (Gradnja, postavitev in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1)Za določanje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov je treba upoštevati določila veljavne zakonodaje.

(2)Pri nezahtevnih in enostavnih objektih je treba upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje: – na posamezni namenski rabi se lahko postavi le tiste objekte, ki služijo namenski rabi, na kateri stojijo, razen nezahtevnih in enostavnih objektov v javni rabi, objektov gospodarske javne infrastrukture ter drugih linijskih objektov, – enostavni in nezahtevni objekti niso namenjeni bivanju, – s svojo velikostjo, materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi ne kvarijo splošnega videza prostora, temveč ga kvalitetno nadgrajujejo in v prostoru ne izstopajo, – pomožni objekt je objekt, ki funkcionalno dopolnjuje glavne obstoječe oziroma načrtovane objekte tako, da izboljšuje in dopolnjuje njihove bivalne, delovne oziroma obratovalne pogoje; lahko je samostoječi ali se osnovnega objekta dotika, vendar z njim konstrukcijsko ni povezan; po velikosti praviloma ne presega osnovnih objektov in zanj niso potrebni novi komunalni in drugi priključki; ko sta določena obseg in velikost gradbene parcele ali pripadajočega zemljišča objekta, se pomožni objekt lahko gradi izključno na zemljišču, ki je namenjeno redni rabi objekta, razen pomožnih kmetijskih objektov, objektov na zelenih površinah ter objektov strnjene gradnje mestnega jedra Kamnik, v EUP KA-25, KA-28, KA-29, KA-30, KA-31, KA-32, KA-37, KA-41, KA-44 in KA-148, za katere je pridobljeno mnenje (soglasje), pristojnega mnenjedajalca s področja varstva kulturne dediščine.

(3)Pri oblikovanju pomožnih objektov, opredeljenih v točki

1. in točki
2. Priloge 1, je treba upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje: – dovoljene so oblike in nakloni streh, ki so predpisani za obravnavano EUP, dopustne so tudi ravne strehe, – fasade objektov so prilagojene osnovnemu objektu, lesene ali iz tipskih prefabriciranih fasadnih elementov, – pomožni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri pripadajo, razen pri izjemah iz četrte alineje prejšnjega odstavka.

(4)Objekti za kmetijske potrebe morajo povzemati tradicionalno obliko in materiale istovrstnih objektov na obravnavanem območju.

(5)Zbiralnice morajo biti na celotnem območju občine ustrezno oblikovane in postavljene na prometno dostopna in vizualno neizpostavljena mesta.

(6)Znotraj območij kulturne dediščine je umestitev nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor dopustna v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji in usmeritvami za varstvo kulturne dediščine. Za njihovo postavitev, če je le-ta dopustna, je treba pridobiti mnenje, pristojnega mnenjedajalca s področja varstva kulturne dediščine.

(7)Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih in površinah namenske rabe ter podrobni prostorski izvedbeni pogoji zanje, so določeni v poglavju III. Izvedbeni del,

1. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji, tega odloka.«.
2. člen
3. člen se spremeni, tako da se glasi: »
4. člen (Objekti in naprave za oglaševanje)

(1)Objekti za oglaševanje se postavljajo v skladu z občinskimi predpisi, ki določajo merila za določitev lokacij in pogoje za oglaševanje ter ob soglasju občinske strokovne službe za urejanje prostora.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je v območjih državne ceste zunaj naselja prepovedano postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje. Na območjih ohranjanja narave in na objektih kulturne dediščine vključno z njihovimi vplivnimi območji je postavitev objektov za oglaševanje, (tudi za lastne potrebe), dopustno le s pridobljenim pozitivnim mnenjem (soglasjem) pristojnega mnenjedajalca s področja ohranjanja narave oziroma varstva kulturne dediščine. Postavljanje reklamnih panojev na zemljiščih ali objektih, ki so kulturna dediščina, ni dovoljeno.

(3)Zaradi zahtev varstva kulturne dediščine je treba pridobiti pozitivno mnenje (soglasje) pristojnega mnenjedajalca s področja varstva kulturne dediščine, tudi za postavitve objektov za oglaševanje izven območij, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, v primeru, da bi postavitev objekta pomenila negativen vpliv na varovane elemente (npr. postavitev na lokacijah varovanih vedut). Objekti za oglaševanje ne smejo zastirati značilnih pogledov na prostorsko izpostavljene objekte ali območja kulturne dediščine.

(4)Plakatne stebre iz prvega odstavka tega člena je dopustno postavljati na javnih površinah.

(5)Objekti za oglaševanje se lahko, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, začasno postavljajo na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.

(6)Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah, razen na strehah stavb, v vseh enotah urejanja prostora in na parcelah objektov, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z: – napisom firme, – znakom firme, – nalepkami, – zastavami in – simboli firme, izdelka, storitve in podobno.

(7)Če se objekti za oglaševanje ter turistična in usmerjevalna signalizacija postavljajo v varovalnih pasovih GJI, je treba pridobiti mnenje upravljavca posamezne javne infrastrukture.

(8)Objekti za oglaševanje na K1, K2, G, V, ZP, ZD in ZK niso dovoljeni.

(9)V območjih razpršene poselitve (A) praviloma ni dopustno postavljati objektov za oglaševanje, razen za lastne potrebe lastnika oziroma uporabnika objekta. Izjemoma se objekti za oglaševanje lahko namestijo ob soglasju občinske strokovne službe za urejanje prostora.«.

1. člen Naslov poglavja »Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo« se spremeni, tako da se glasi: »Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za določitev gradbene parcele stavbe ter parcelacijo«.
2. člen
3. člen se spremeni, tako da se glasi: »
4. člen (Velikost in oblika gradbene parcele stavbe ter usmeritve za parcelacijo)

(1)Pri določitvi gradbene parcele stavbe je treba upoštevati: – namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene zelene površine, faktorji izkoriščenosti parcele ipd.), – prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov, – prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, – položaj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel objektov, – namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihovo vzdrževanje, – zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti).

(2)Gradbena parcela stavbe mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč. V primeru, ko parcela objekta leži v dveh enotah urejanja prostora in obe dopuščata gradnjo istovrstnega objekta, potem veljajo za gradnjo objekta na takšni parceli določila za tisto enoto urejanja, v kateri leži večji del parcele objekta.

(3)Pri določanju velikosti gradbene parcele stavbe obstoječih objektov na območju sanacije razpršene gradnje (Ap), kadar parcela objekta še ni določena, velja, da največja velikost parcele obstoječih objektov znaša 600 m 2 ali površina zemljišč pod stavbo vseh legalno zgrajenih manj zahtevnih in nezahtevnih stavb pred sprejemom tega odloka, pomnoženo s faktorjem 4 (velja večja določena vrednost).

(4)Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo gradbeno parcelo stavbe, je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela, na kateri stoji obstoječi objekt, ustreza pogojem za velikost in oblikovanje gradbene parcele stavbe v skladu z določili tega odloka.

(5)Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki bodo po izvedenem postopku evidentiranja parcelacije ustrezale pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel objektov v skladu z določili tega odloka. Pri določanju gradbenih parcele ni dopustno deliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne gradbene parcele stavbe.

(6)Gradbeno parcelo stavbe je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma eno oziroma v izjemnih primerih več celih zemljiških parcel.

(7)Zemljiško parcelo, ki je delno stavbna in delno kmetijska, je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja odmeriti oziroma razdeliti na stavbni del in na kmetijski del.

(8)Parcela objekta se določa samo na stavbnih zemljiščih ter za objekte razpršene gradnje. Objektom, katerih gradnja je dopustna izven stavbnih zemljišč, parcele objekta izven stavbnih zemljišč ni treba določati.

(9)Nezahtevnim in enostavnim kmetijskim objektom, ki se gradijo na stavbnih zemljiščih izven grajenega območja kmetije in se z grajenim območjem kmetije ne stikajo, je treba določiti gradbeno parcelo stavbe.

(10)Zgoraj navedena določila za delitev parcele ne veljajo za delitev parcel za potrebe gradnje javne infrastrukture ali dostopov do zemljišč.

(11)Za spreminjanje mej zemljiških parcel, na območjih določenih s predpisom o določitvi območja predkupne pravice Občine Kamnik, je treba pridobiti soglasje občinske strokovne službe za urejanje prostora.

(12)V primeru, da se zemljišče, na katerem se načrtuje parcelacijo, nahaja na območju naselbinske ali stavbne dediščine in je obstoječa parcelacija oziroma komunikacijske in infrastrukturne navezave objekta na okolico varovana vrednota, naj se pri parcelaciji upošteva tudi usmeritve varstva kulturne dediščine.«. 37. člen

(1)V 145. členu se drugi odstavek spremeni, tako da se glasi: »

(2)Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture in drugih objektov, ki za izvedbo in delovanje ne potrebujejo komunalne oskrbe, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.«.

(2)V

1. členu se v tretjem odstavku beseda »drugega« nadomesti z besedo »prejšnjega«.
2. člen V
3. členu se prvi, drugi in tretji odstavek spremenijo, tako da se glasijo: »

(1)Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste in organizirano zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov.

(2)Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse, v prejšnjem odstavku navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.

(3)Na območjih, kjer stavbna zemljišča za gradnjo niso komunalno opremljena, je možna komunalna samooskrba. Investitor zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglaša pristojna služba občine. Komunalna samooskrba je možna najpozneje do opremljanja stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo.«. 39. člen V 147. členu se v petem odstavku pred besedo »mesto« doda besedo »prevzemno«. 40. člen 148. člen se spremeni, tako da se glasi: »148. člen (Varovalni pasovi grajenega javnega dobra in gospodarske javne infrastrukture)

(1)Varovani pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega zemljišča na vsako stran: avtocesta (AC) 40 m glavna cesta (GC) 25 m regionalna cesta (RC) 15 m lokalna cesta (LC) 10 m zbirna mestna ali zbirna krajevna cesta (LZ) 10 m lokalna mestna ali krajevna cesta (LK) 8 m javna pot (JP) 5 m javne poti za kolesarje (KJ) 2 m nekategorizirana cesta (NK) 2 m

(2)Varovalni pasovi železniških tirnih naprav predstavljajo progovni in varovalni progovni pas ter znašajo, merjeno od osi skrajnega tira: železniška proga v naselju 106 m železniška proga zunaj naselja 108 m industrijski tir 54,5 m

(3)Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda: za elektroenergetske vode nazivne napetosti: nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 40 m podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 10 m nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV 1 m nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 m razdelilne postaje srednje napetosti, transformatorske postaje srednje napetosti 2 m za plinovode z obratovalnim tlakom: plinovodi ter merilno-regulacijske postaje prenosnega sistema 65 m plinovodi distribucijskega sistema od 1 bar do 16 bar 5 m plinovodi distribucijskega sistema do 1 bar 5 m za vodovod, kanalizacijo, telekomunikacijski vod, drugi vodi lokalne gospodarske javne infrastrukture, merjeno od osi skrajnega voda 3 m

(4)Višine objektov, ki posežejo v varnost zračnega prometa: Objekti, višji od 30 m na vzpetinah, dvignjenih za več kot 100 m iz okoliške pokrajine Objekti, višji od 100 m Daljnovodi, žičnice in podobni objekti, napeti nad dolinami po dolžini več kot 75 m Objekti, višji od okoliškega terena za 25 m – izven naselij in hkrati znotraj varovalnih koridorjev druge infrastrukture

(5)Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem odloku, se upošteva določila teh predpisov.

(6)V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.

(7)Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.

(8)Posegi v 10 m pas od roba cestnega zemljišča avtoceste (obojestransko) niso dovoljeni (izjema je križanje vodov GJI z avtocesto, za kar je treba pridobiti pogoje in soglasje Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji.

(9)V kolikor pride do sprememb državnih ali občinskih predpisov, ki predpisujejo varovalne koridorje gospodarske javne infrastrukture, veljajo novi odmiki.

(10)V progovnem pasu se smejo opravljati le dela in graditi le objekti, napeljave in naprave, ki so potrebni za delovanje in vzdrževanje železniškega sistema.

(11)Pri umeščanju daljnovodov in podzemnih vodov v križanju z železniško progo je treba upoštevati, da progovni pas železniške proge zajema tudi prostor nad ravnico tirnic do višine 10 m in prostor pod ravnino tirnic do globine 30 m. Če progo prečka daljnovod nazivne napetosti 220 kV, se višina prostora nad ravnino tirnic poveča na 12,75 m, če progo prečka daljnovod nazivne napetosti 400 kV, pa na 14 m.

(12)Za vsak nameravan poseg v varovalnem progovnem pasu železniške proge, 108 m levo in desno izven naselja in 106 m levo in desno v naselju, merjeno od osi skrajnega tira je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture.

(13)V situacijskih načrtih morajo biti za vsako območje ureditve oziroma objekt transparentno vrisane parcelne meje in kotirani minimalni odmiki posameznih ureditev od osi železniškega tira. Na grafičnih situacijah naj bo označena meja varovalnega progovnega pasu in progovnega pasu.

(14)Pri načrtovanju izvennivojskih prehodov železniške proge, naj bo višina spodnjega roba nadvozov in nadhodov minimalno 6500 mm nad gornjim robom tirnice.«. 41. člen

(1)V 150. členu se v prvem odstavku besedilo »gradnja, dozidava, nadzidava« nadomesti z besedo »novogradnja«.

(2)V 150. členu se osmi odstavek spremeni, tako da se glasi: »

(8)Hodniki za pešce in javna razsvetljava se gradijo ob vseh lokalnih cestah v naseljih, kjer je to nujno potrebno, obvezno pa se zgradijo ob javnih cestah, ki v naseljih vodijo do objektov družbenih dejavnosti, predvsem do vrtcev in osnovnih šol.«. 42. člen V 152. členu se peti odstavek spremeni, tako da se glasi: »

(5)Čistilne naprave morajo biti dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin tako, da ne vplivajo na kakovost bivanja, lokacija pa naj omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana z zaščitno ograjo. Pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je treba izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. Pri navedeni analizi je treba upoštevati tako maksimalne in minimalne pretoke ter srednji nizki pretok vodotoka kot tudi maksimalno predvideno količino očiščenih odpadnih voda na iztoku. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na zemljišču dolvodno oziroma ne sme biti povečana poplavna ogroženost. Za zagotavljanje neškodljivega odvajanja očiščenih odpadnih voda v vodotok je, po potrebi, pred iztokom treba načrtovati zadrževalni bazen ustreznih dimenzij.«. 43. člen V 154. členu se četrti odstavek spremeni, tako da se glasi: »

(4)V varovalnih pasovih distribucijskega in prenosnega sistema zemeljskega plina se smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja omrežja, le ob določenih pogojih, ki jih določi upravljavec/operater plinovoda.«.

1. člen V
2. členu se izraz »zbirna mesta za odpadke« nadomesti z izrazom »zbiralnica«.
3. člen
4. člen se spremeni, tako da se glasi: »
5. člen (Gradnja in urejanje javne razsvetljave) Javne površine na območjih naselij z opredeljeno podrobnejšo namensko rabo S, C, B, I, P, E ter ZK, ZS in ZP morajo biti opremljene z javno razsvetljavo, če je to nujno potrebno, skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je treba upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja ter zmanjševanja porabe električne energije. Nova in prenovljena razsvetljava mora imeti možnost večstopenjske regulacije svetilnosti.«.
6. člen V
7. členu se peti odstavek spremeni, tako da se glasi: »

(5)Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: – objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno graditi v območjih enot urejanja prostora namenjenih: stanovanjem (S), drugim centralnim dejavnostim namenjenim varstvu ter izobraževanju (CDi), kulturi (CDk), zdravstvu (CDz), zelenim površinam (Z) ter v območju površinskih voda (VC), – gradnja objektov mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m pasu merjeno od roba gradbene parcele stavbe navedenih objektov in naprav: stavb za zdravstvo, oskrbo, stanovanjskih stavb, stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo ter otroških igrišč, – objekte in naprave mobilne telefonije je izjemoma dopustno graditi na gozdnih zemljiščih na podlagi soglasja pristojnih služb s področja gozdarstva, – gradnja objektov mobilne telefonije na zavarovanih območjih narave in kulturne dediščine ni dopustna, razen ob pridobitvi pozitivnega mnenja (soglasja) pristojnega mnenjedajalca s področja varstva kulturne dediščine in/ali ohranjanja narave.«. 47. člen 158. člen se spremeni, tako da se glasi: »158. člen (Objekti in ureditve za zbiranje odpadkov)

(1)Komunalne odpadke je treba zbirati na način, ki ga določi izvajalec javne službe v skladu s predpisi.

(2)Zbiralnica je pri novogradnjah lahko v objektu ali na parceli objekta, h kateremu pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini in naj se ustrezno zastre z zelenjem ali primerno ograjo. Zbiralnica je lahko tudi prevzemno mesto.

(3)Zbiralnice so praviloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje 500 prebivalcev. Prevzemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, zunaj prometnih površin, na utrjeni površini z odtokom, zaščiteno pred vremenskimi vplivi in oblikovano kot del urbane opreme naselja.

(4)Zbirni center mora biti zaradi dobre dostopnosti umeščen v bližini pomembnejših cest in mora biti ograjen oziroma je treba upoštevati določbe predpisa o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov.

(5)Zbirni centri se lahko umestijo na enote urejanja prostora z naslednjo namensko rabo: IG, IP, IK, O.

(6)Vsi objekti morajo imeti urejen prostor za zbiranje odpadkov, ki mora ustrezati estetskim, urbanističnim, tehnološkim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim kriterijem. Vsa prevzemna mesta morajo imeti zagotovljen ustrezen dostop s komunalnimi vozili.«. 48. člen 160. člen se spremeni, tako da se glasi: »160. člen (Celostno ohranjanje kulturne dediščine)

(1)Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.

(2)Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).

(3)Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4)Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.

(5)Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(6)Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

(7)Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za začasno skladiščenje zemeljskih izkopov ipd.

(8)Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.

(9)Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.

(10)Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem členu.

1. a)Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: – tlorisna in višinska zasnova (gabariti), – gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, – oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), – funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, – sestavine in pritikline, – stavbno pohištvo in notranja oprema, – komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, – pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), – celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine), – zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
2. b)Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: – naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), – odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), – prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.), – prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.), – naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, – podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), – odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), – stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), – oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, – zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
3. c)Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: – krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine), – značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), – tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), – tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice), – odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem, – avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, – preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in – zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
4. d)Za registrirano vrtno-arhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: – zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), – grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi), – naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), – podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), – rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in – vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
5. e)Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: – odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, – poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, – ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, – gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in – postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča. Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: – če ni možno najti drugih rešitev in – če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
6. f)Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: – avtentičnost lokacije, – materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin, – vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
7. g)Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: – materialna substanca, ki je še ohranjena, – lokacija in prostorska pojavnost, – vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

(11)V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.

(12)Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. – Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. – Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom. – Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.

(13)Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov, in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.

(14)Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

(15)Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.

(16)Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(17)Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.«.

1. člen V
2. členu se v drugem odstavku v točki 4.a izraz »smeti« nadomesti z izrazom »odpadke«.
3. člen V
4. členu se prvi odstavek spremeni, tako da se glasi: »

(1)Novogradnje, rekonstrukcije, manjše rekonstrukcije in spremembe namembnosti v obstoječih objektih ter druge prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.«. 51. člen V 164. členu se za drugim odstavkom dodajo tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo: »

(3)V stavbah se spodbuja učinkovitejše sisteme za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje. Izvaja se energetska sanacija stavb.

(4)Spodbuja se strnjevanje naselij in zagotavljanje vseh pogojev za trajnostno mobilnost.

(5)Za varovanje kakovosti zraka se izvajajo ukrepi s področja trajnostne mobilnosti (zmanjševanje potreb po prometu, ureja se javni potniški promet, uredijo se kolesarske povezave, spodbujata se peš hoja in kolesarjenje).«. 52. člen V 165. členu se v drugem odstavku črta beseda »trajna«. 53. člen 166. člen se spremeni, tako da se glasi: »166. člen (Varstvo voda)

(1)Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja varstva voda.

(2)Posegi na vodna zemljišča morajo biti izvedeni tako, da ne povzročajo sprememb morfoloških značilnosti voda in drugih krajinskih kvalitet. Prav tako so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih ali priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. V teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in drugih ureditev za potrebe rekreacije v naravnem okolju ob hkratnem ohranjanju vegetacijskih zaščitnih pasov. Za ohranjanje oziroma povečanje samočistilnih sposobnosti vodotokov ter biotske raznovrstnosti vodnega in obvodnega sveta je treba vzpostavljati, ohranjati in vzdrževati vegetacijske pasove ob vodotokih. Spodbuja se renaturacija reguliranih vodotokov, kjer koli je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer so predvidene večje rekreacijske površine ali v zaščitenih naravnih območjih, kjer imajo vodotoki velik pomen v krajinskem in ambientalnem smislu .

(3)Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.

(4)Kadar vodotok ni evidentiran na predvideni način oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se meja vodnega zemljišča določi v sodelovanju s pristojnim organom s področja upravljanja z vodami na osnovi predpisa, ki določa način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda.

(5)Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo, ki ugotovi dopustnost posega in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.

(6)Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče. Treba je upoštevati, da zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah

1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča, zunaj območij naselja 40 m in na vodah
2. reda 5 m od meje vodnega zemljišča. Dopustne posege v priobalno zemljišče določajo veljavni predpisi s področja upravljanja z vodami. Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka.

(7)Pri posegih v prostor je treba upoštevati pogoje in omejitve posegov v vodno dobro, zaradi zagotavljanja doseganja ciljev ali ohranjanja ciljev za referenčne odseke, ki so določeni z uredbo, ki ureja načrte upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja.«. 54. člen

(1)V 168. členu se spremenijo drugi, tretji in četrti odstavek, tako da se glasijo: »

(2)Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranjajo oziroma obnovijo njihove ekosistemske storitve in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.

(3)Pri gradnji objektov, kjer se skladišči tekoče gorivo, naftni derivati oziroma nevarne snovi morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v ali na tla, vodotoke ali neposredno v podtalnico ali v kanalizacijo.

(4)Pri gradnji objektov je treba zgornji, odrinjeni rodovitni sloj tal zbrati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč v skladu z določili predpisa, ki ureja odpadke, predpisa, ki ureja kmetijska zemljišča in predpisa, ki ureja varstvo okolja.«.

(2)V 168. členu se dodajo peti, šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo: »

(5)Vsi posegi na ali v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je izguba in degradacija tal čim manjša. Treba je izboljšati, ohraniti ali obnoviti kakovost tal. Pri vseh posegih v prostor je treba zagotoviti gospodarno ravnanje s tlemi na območju posega.

(6)Vsa zaradi posegov ali gradnje degradirana tla se morajo sanirati. Sanirati se morajo tudi degradirana tla na poteh in začasnih gradbenih površinah.

(7)Za začasne prometne in gradbene površine se morajo prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Med izvajanjem gradnje je treba izvajati ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje degradacije tal (npr. proti zbijanju tal, na enako kakovostnih tleh uredi čim krajše poti za prevoze do gradbišča).

(8)Gradbeni posegi s težkimi stroji se opravljajo le v suhem vremenu. S tem se omili degradiranost tal zaradi poslabšanja teksture tal.

(9)Pri načrtovanju in izvajanju posegov v ali na tla je treba preprečiti nastajanje erozijskih žarišč.

(10)Onesnaževanje tal je treba preprečiti. Pri načrtovanju in izvedbi posegov je treba upoštevati morebitno onesnaženost tal, ki se jo določi v skladu z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št. 68/96, 41/04 – ZVO-1 in 44/22 – ZVO-2). Potrebno je navesti, kako je treba ravnati in načrtovati ukrepe v primeru onesnaženosti tal. V primeru dodatnih raziskav onesnaženosti tal naj se smiselno upoštevajo določbe Pravilnika o monitoringu kakovosti tal (Uradni list RS, št. 68/19 in 44/22 – ZVO-2). Zagotoviti je treba, da ne prihaja do onesnaženosti tal med izvajanjem posegov in izvajanjem dejavnosti. Najmanj je treba zagotoviti sledeče: – na območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin je treba zagotoviti ločeno zbiranje in oddajo vseh gradbenih in komunalnih odpadkov; – zagotovljeno mora biti ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode, omogočila zajem teh snovi in preprečila prehod v tla; – preprečeno mora biti izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih ali strupenih snovi v tla; – vsi transportni in gradbeni stroji morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Vzdrževalna dela na gradbenih strojih morajo potekati zunaj gradbišča, v ustrezno opremljenih delavnicah. Točenje goriva v gradbene stroje na območju gradbišča je treba izvajati z ustrezno cisterno za razvoz goriva, pri čemer je treba izvesti ukrepe za preprečitev razlivanja nevarnih snovi in s tem preprečiti onesnaževanje tal. Točenje goriva in olja iz sodov ni dovoljeno; – na vseh napravah in objektih, na katerih obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, se predvidijo tehnični ukrepi za preprečitev razlivanja nevarnih snovi (gorivo, motorno olje in druge škodljive snovi); – za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. Zagotoviti je treba takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev ter preprečiti onesnaženost tal. V načrtu morajo biti tudi določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije.«. 55. člen V 172. členu se v tretjem odstavku število »5000« nadomesti z »10000«. 56. člen V 173. členu se v tretjem odstavku osma alineja spremeni, tako da se glasi: »– zasipanje z zemeljskimi izkopi«. 57. člen V 176. členu se črta tretji odstavek. Četrti, peti in šesti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek. 58. člen Za 177. členom se doda nov 177.a člen, ki se glasi: »177.a člen (Splošni projektni izvedbeni pogoji območij za potrebe obrambe)

(1)V oddaljenosti do 1 km od območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali stolpi je treba za vsako novogradnjo višine nad 18 m nad terenom pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo.

(2)V oddaljenosti do 2 km od takih območij je treba za vsako novogradnjo višine nad 25 m pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo, razen za novogradnje v okolici območij za potrebe obrambe na vzpetinah izven naseljenih območij.«. 59. člen Doda se nov 177.b člen, ki se glasi: »177.b člen (Varstvo prikritih vojnih grobišč in vojnih grobišč)

(1)Na območju občine se nahajajo vojna grobišča in prikrita vojna grobišča.

(2)Na območju vojnih grobišč in prikritih vojnih grobišč je prepovedano spreminjati zunanji videz vojnega grobišča, poškodovati vojno grobišče ali odtujevati njegove sestavne elemente, izvajati vsako drugo dejanje, ki bi pomenilo krnitev spoštovanja do grobišča ali je v nasprotju s pokopališkim redom na vojnih grobiščih.«. 60. člen

(1)V 179. členu se tretji odstavek spremeni, tako da se glasi: »

(3)Za določitev območij II. stopnje varstva pred hrupom je treba ob naslednjih spremembah tega odloka izdelati strokovno podlago ter na njeni osnovi določiti območja II. stopnje varstva pred hrupom v skladu s predpisom, ki ureja hrup v okolju. II. stopnja varstva pred hrupom velja v naslednjih EUP: VP-02, VP-06, VP-13, VP-22, VP-28, ZAG-02, ZAG-03, ZAG-04, ZAG-05, ZAG-06, ZAG-10, ZAG-11, KA-132 in ZS-18. Vsi posegi v ali ob EUP z namensko rabo SS, SSe in SSv, kjer je pričakovana obremenitev preko obremenitve z II. stopnjo varstva pred hrupom, to je s III. stopnjo varstva pred hrupom, morajo imeti v projektu dodan Elaborat ocene obremenitve okolja s hrupom, za čas gradnje in za čas obratovanja. V elaboratu morajo biti določeni pogoji za gradnjo, s katerimi bo zagotovljeno, da ne bodo presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki so dopustne za stopnjo varstva pred hrupom, ki je navedena v gradbenih dovoljenjih tangiranih objektov. Velja tudi za funkcionalna zemljišča.«.

(2)V 179. členu se doda nov trinajsti odstavek, ki se glasi: »

(13)Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte v varovalnem progovnem pasu železniške proge je treba predvideti ustrezno zaščito pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa. Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja železnice za nove objekte in njihove funkcionalne površine niti ne za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora ter novih objektov, pred negativnimi vplivi železniške proge, je obveznost investitorjev novih posegov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene, ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.«. 61. člen V naslovu poglavja pred 182. členom »Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede na območjih razpršene gradnje« se črta beseda »glede«. 62. člen V 184. členu se drugi odstavek spremeni, tako da se glasi: »

(2)Na območjih iz prejšnjega odstavka veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: Namenska raba S – Območja stanovanj Podrobna namenska raba SS stanovanjske površine Členitev podrobne namenske rabe SS stanovanjske površine SSe prosto stoječa individualna gradnja SSv večstanovanjska gradnja Osnovna dejavnost – So namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem. Spremljajoče dejavnosti – Centralne dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, trgovske dejavnosti (na drobno) ipd. Pri načrtovanju območij stanovanj se lahko vanje umestijo spremljajoče dejavnosti, kadar s svojim delovanjem ne povzročajo hrupa, onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja, ki presega predpisane standarde kakovosti okolja. Izključujoče dejavnosti – Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo, druge dejavnosti, ki presegajo predpisane standardne kakovosti okolja. Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov – 11100 enostanovanjske stavbe; – 11210 dvostanovanjske stavbe – le kot družinska hiša; – 1122 tri in več stanovanjske stavbe; – 11301 stavbe z oskrbovanimi stanovanji, vendar morajo biti usklajeni z obstoječo grajeno strukturo; – 1242 garažne stavbe; – 12112 gostilne, restavracije in točilnice; – 12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; – 122 poslovne in upravne stavbe; – 12301 trgovske stavbe razen nakupovalnih in trgovskih centrov; – 12304 stavbe za storitvene dejavnosti ob upoštevanju določb uredbe, ki ureja mejne vrednostni kazalcev hrupa v okolju; – 1274 le kot gasilski domovi; – 24110 športna igrišča; – 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – otroška in druga javna igrišča; – 126 stavbe splošnega družbenega pomena. Zelene površine FZP: 0,20 FZP: 0,20 FZP: 0,4 ali 15 m 2 /stanovanje velja večja vrednost Največja dopustna izraba FZ: 0,4 FI: 0,8 FZ: 0,4 FI: 0,5 FZ: 0,3 Največja višina Največ P+1+M (kolenčni zid do 100

1. cm)Največ P+1+M (kolenčni zid do 100
2. cm)14 m Merila in pogoji za oblikovanje Tlorisni tip: – Dovoljeni so objekti tlorisnega tipa I, L in U. Objekte zasnovane v obliki črke U ni dovoljeno postavljati na hribovitem terenu, kjer je razlika terena ob objektu večja od 1,4 m. Višinski gabarit: – Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih legalno zgrajenih objektov enake namembnosti v oddaljenosti 150 m od roba objekta v enoti urejanja prostora. Oblikovanje fasad: – Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi objekti oziroma s kvalitetno oblikovanimi objekti v oddaljenosti 150 m. – Pri dozidavah in nadzidavah ter rekonstrukcijah je treba upoštevati vse izvedbene pogoje, ki veljajo za novogradnjo. – Fasade so lahko tudi lesene ali obložene s kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les; v območju počitniških hišic so dovoljene brunarice. Oblikovanje streh: – Simetrične dvokapnice z naklonom od 35 do 45 stopinj, ki mora biti usklajen z nakloni streh objektov v neposredni bližini. Naklon strehe je lahko tudi manjši, če je to pretežno značilno za enoto urejanja prostora. – Za objekte, ki niso namenjeni bivanju, so na celotnem območju občine dovoljene ravne strehe. – Večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe (npr. vogalna stavba ipd.). – Dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči. – Dopustna je uporaba ravnih streh za dele stavb, pri čemer površina, ki jo prekriva ravna streha, ne sme presegati 40 % zazidane površine stavbe. – Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico in hkrati usklajena s smerjo slemena objektov v oddaljenosti 150 m. V primeru, kadar ima več kot 50 % objektov v enoti urejanja prostora smer slemena vzporedno krajši stranici, je možno smer slemena umestiti po krajši stranici. Posebnosti – Stavbe z oskrbovanimi stanovanji morajo biti usklajene z obstoječo grajeno strukturo. – Zaradi tehničnih zahtev so pri oblikovanju in določevanju višine gasilskih domov dovoljena odstopanja, ob predhodni pridobitvi pozitivnega mnenja občinske strokovne službe za urejanje prostora. Posebnosti SSv: – Večstanovanjski objekti so dovoljeni le na območju strnjenih naselij urbanistične zasnove Kamnika. – Stavbe, v celoti namenjene bivanju, na parceli objekta nimajo pomožnih objektov, razen garaž ali nadstreškov nad parkirnimi mesti ter zbiralnic, ki morajo biti enotno oblikovani. – V enoti urejanja prostora, za katero ni predpisan OPPN, je dovoljena gradnja večstanovanjskega objekta z največ štirimi stanovanjskimi enotami. – Za preseganje določb posebnosti je potrebna izdelava OPPN. Namenska raba S – Območja stanovanj Podrobna namenska raba SK Površine podeželskega naselja SKj Vaško jedro SP Površine počitniških hiš Osnovna dejavnost – So namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. – Občasno bivanje za počitek. Spremljajoče dejavnosti – Centralne dejavnosti, gostinstvo in turizem, trgovske dejavnosti na drobno, kmetijstvo in gozdarstvo ter do 150 m 2 skupne neto tlorisne površine za poslovno oziroma obrtno dejavnosti, ali druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. – Niso dovoljene. Izključujoče dejavnosti – Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo, druge dejavnosti, ki presegajo predpisane standardne kakovosti okolja. Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov – 11100 enostanovanjske stavbe; – 11210 dvostanovanjske stavbe – le kot družinska hiša; – 112301 stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji; – 1242 garažne stavbe; – 12112 gostilne, restavracije in točilnice; – 12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; – 122 upravne in pisarniške stavbe; – 12301 trgovske stavbe razen nakupovalnih in trgovskih centrov; – 12304 stavbe za storitvene dejavnosti; – 126 stavbe splošnega družbenega pomena; – 127 druge nestanovanjske stavbe; – 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. – 11100 enostanovanjske stavbe: počitniške hiše; – 24110 športna igrišča: igrišča za športe na prostem; – 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. Kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji: le pekarne, mizarske in podobne delavnice ter stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov do 200 m 2 BTP; mizarske delavnice in žage potrebno umestiti v zaprte objekte na kmetiji na meji s kmetijskimi ali gozdnimi zemljišči. Pogoji bivanja v objektih in na funkcionalnih zemljiščih ostalih stanovanjskih objektov EUP in kmetijskih gospodarstev – hlevi in zunanji spusti za živali, se ne smejo poslabšati. Obvezna je izdelava »Elaborata ocene ogroženosti okolja pred hrupom«. Upoštevati je treba 10. člen Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18, 59/19 in 44/22 – ZVO-2). – 24110 športna igrišča. Zelene površine FZP: 0.15 FZP: 0.10 FZP: 0.15 Največja dopustna izraba FZ: 0.40 FI: 0.6 FZ: 0.70 FZ: 0.30 FI: 0.4 Največja višina P+1+M gospodarski objekti: 12 m P+1+M gospodarski objekti: 12 m P+M Merila in pogoji za oblikovanje Tlorisni tip: – Dovoljeni so objekti tlorisnega tipa I, L in U. Višinski gabarit: – Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih legalno zgrajenih objektov enake namembnosti v oddaljenosti 150 m od roba objekta v enoti urejanja prostora. Oblikovanje fasad: – Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi objekti oziroma s kvalitetno oblikovanimi objekti v oddaljenosti 150 m. – Pri dozidavah in nadzidavah ter rekonstrukcijah je treba upoštevati vse izvedbene pogoje, ki veljajo za novogradnjo. – Fasade so lahko tudi lesene ali obložene s kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les; v območju počitniških hišic so dovoljene brunarice. Oblikovanje streh: – Simetrične dvokapnice z naklonom od 35 do 45 stopinj, ki mora biti usklajen z nakloni streh objektov v neposredni bližini. Naklon strehe je lahko tudi manjši, če je to pretežno značilno za enoto urejanja prostora. Za kmetijska gospodarska poslopja je dopusten naklon strehe od 30 do 45 stopinj. – Večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe (npr. vogalna stavba ipd.). – Dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni. – Dopustna je uporaba ravnih streh za dele stavb, pri čemer površina, ki jo prekriva ravna streha, ne sme presegati 40 % zazidane površine stavbe. – Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico in hkrati usklajena s smerjo slemena objektov v oddaljenosti 150 m. V primeru, kadar ima več kot 50 % objektov v enoti urejanja prostora smer slemena vzporedno krajši stranici, je možno smer slemena umestiti po krajši stranici. Posebnosti – Stavbe z oskrbovanimi stanovanji morajo biti usklajene z obstoječo grajeno strukturo v primeru, ko se nahajajo v območjih varstva dediščine. – Zaradi tehničnih zahtev so pri oblikovanju in določevanju višine gasilskih domov dovoljena odstopanja, ob predhodni pridobitvi pozitivnega mnenja občinske strokovne službe za urejanje prostora. Posebnosti za SK: – Pri prenovi in notranjem razvoju podeželskih naselij naj se ohranja in poudarja kulturne in krajinske kakovosti, zlasti v navezavi s kmetijskimi dejavnostmi na robovih naselij, s čimer se ohranja ruralni značaj naselij. Na parceli objekta je dopustno zgraditi le eno stanovanjsko stavbo, ter več gospodarskih, pomožnih objektov. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji morajo biti objekti pozicionirani tako, da se hrup usmerja v odprt naravni prostor. V projektu mora biti izkazano, da hrup dejavnosti ne bo vplival na kakovost bivanja ostalih stanovalcev v bližini. Žage in mizarske delavnice morajo imeti hrupni del – žago v zaprtih prostorih v objektu, usmerjen izven naselja oziroma na robu naselja in ustrezno odmaknjeno od sosednjega naselja. Zagotovljene morajo imeti zadostne parkirne in manipulativne površine na dvorišču domačije. Posebnosti za SP: – Na parceli objekta je dovoljeno zgraditi le en objekt, namenjen občasnemu bivanju, ter eno stavbo kot nezahtevni in eno stavbo kot enostavni objekt ter ograje in oporni zidovi. «. 63. člen V 185. členu se v drugem odstavku zadnja vrstica tabele spremeni, tako da se glasi: » Posebnosti A – V okviru kmetijskega gospodarstva (strnjeno območje stavbnih zemljišč posamezne kmetije) so možna odstopanja pri dopustni izrabi prostora ob pridobljenem pozitivnem mnenju občinske strokovne službe za urejanje prostora; – Smer slemena mora biti usklajena z okoliškimi objekti v enoti urejanja prostora. – Na območju kmetij je treba ohranjati prvotno strukturo in tipologijo gradnje. – Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji morajo biti objekti pozicionirane tako, da se hrup usmerja v odprt naravni prostor. V projektu mora biti izkazano, da hrup dejavnosti ne bo vplival na kakovost bivanja ostalih stanovalcev v bližini. Žage in mizarske delavnice morajo imeti hrupni del – žago v zaprtih prostorih v objektu, usmerjen izven naselja oziroma na robu naselja in ustrezno odmaknjeno od sosednjega naselja. Zagotovljene morajo imeti zadostne parkirne in manipulativne površine na dvorišču domačije. «. 64. člen V 186. členu se drugi odstavek spremeni, tako da se glasi: »

(2)Na območjih iz prejšnjega odstavka veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: Namenska raba C – območja centralnih dejavnosti Podrobna namenska raba CU Osrednja območja centralnih dejavnosti Osnovna dejavnost – Različne dejavnosti: trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojno-izobraževalne, kulturne, verske in podobne ter bivanje. Izključujoče dejavnosti – Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo, druge dejavnosti, ki presegajo predpisane standardne kakovosti okolja. Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov – 11100 enostanovanjske stavbe; – 1121 dvostanovanjske stavbe; – 1122 tri- in večstanovanjske stavbe; – 1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine; – 121 gostinske stavbe; – 122 poslovne in upravne stavbe; – 123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, od tega niso dovoljene ne avtopralnice in ne avtomehanične delavnice; – 12420 garažne stavbe; – 126 stavbe splošnega družbenega pomena; – 1272 obredne stavbe; – 1274 le gasilski domovi; – 241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. Zelene površine FZP: 0,20 – Na parceli objekta je treba zagotoviti najmanj 20 funkcionalnih dreves/ha. Največja dopustna izraba FZ: 0,5 Največja višina P+1N+M ali P+2N Merila in pogoji za oblikovanje Tlorisni tip: Tlorisni tip ni določen. Višinski gabarit: – Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih legalno zgrajenih objektov enake namembnosti v oddaljenosti 150 m od roba objekta v enoti urejanja prostora. Oblikovanje fasad: – Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi objekti, hkrati pa se omogoči rešitve, ki predstavljajo dodane arhitekturne in oblikovalske vrednosti. Oblikovanje streh: – Simetrične dvokapnice z naklonom od 35 do 45 stopinj, ki mora biti usklajen z nakloni streh objektov v neposredni bližini. Naklon strehe je lahko tudi manjši, če je to pretežno značilno za enoto urejanja prostora. – Večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe (npr. vogalna stavba ipd.). – Na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov (primer: cerkev, samostan, župnišče, sodišče) je dovoljen drugačen naklon strešine in kritine z bakreno ali drugo pločevino ustrezne barve. – Dopustne so ravne strehe. V območjih varstva kulturne dediščine je za gradnjo ravnih streh treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje. – Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico in hkrati usklajena s smerjo slemena objektov v oddaljenosti 150 m. V primeru, kadar ima več kot 50 % objektov v enoti urejanja prostora smer slemena vzporedno krajši stranici, je možno smer slemena umestiti po krajši stranici. Posebnosti – Odprti prostori pred stavbami so javni prostori. – Servisne stavbe ne smejo biti umeščene ob najpomembnejše javne prostore. – Za gradnjo novih objektov BTP večjih od 800 m² je potrebna izdelava variantnih rešitev oziroma izvedba urbanistično-arhitekturnega natečaja. – Zaradi tehničnih zahtev so pri oblikovanju in določevanju višine gasilskih domov dovoljena odstopanja, ob predhodni pridobitvi pozitivnega mnenja občinske strokovne službe za urejanje prostora. – Za preseganje teh določb je potrebna izdelava OPPN. Namenska raba C – območja centralnih dejavnosti Podrobna namenska raba CD Druga območja centralnih dejavnosti Členitev podrobne namenske rabe CDi Dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa CDo Trgovske, oskrbne, poslovno storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt, javna uprava, gasilski dom CDz Zdravstvena dejavnost CDk Kulturna in verska dejavnosti Osnovna dejavnost – Dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa. – Trgovske, oskrbne, poslovne, storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt. – Zdravstvo in socialno varstvo. – Kulturna in verska dejavnost. Spremljajoče dejavnosti – Ostale centralne dejavnosti, bivanje Izključujoče dejavnosti – Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo, druge dejavnosti, ki presegajo predpisane standardne kakovosti okolja Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov – 1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; – 1265 stavbe za šport; – 11302 stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine; – 12420 garažne stavbe; – 1262 muzeji in knjižnice; – 1263 stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; – 241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. – 121 gostinske stavbe; – 122 poslovne in upravne stavbe; – 123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti od tega niso dovoljene ne avtopralnice in ne avtomehanične delavnice; – 126 stavbe splošnega družbenega pomena; – 12420 garažne stavbe. – 12640 stavbe za zdravstveno oskrbo; – 12420 garažne stavbe; – 1130 stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine. – 1261 stavbe za kulturo in razvedrilo; – 1262 muzeji in knjižnice; – 12420 garažne stavbe; – 1272 obredne stavbe. – 1274 le gasilski domovi; – dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu. Zelene površine FZP: 0,20 Na parceli objekta je treba zagotoviti najmanj 25 funkcionalnih dreves/ha. FZP: 0,20 Na parceli objekta je treba zagotoviti najmanj 25 funkcionalnih dreves/ha. Največja dopustna izraba FZ: 0,4 FZ: 0.35 FZ: 0,4 FZ: 0,4 Merila in pogoji za oblikovanje Tlorisni tip: Tlorisni tip ni predpisan. Višinski gabarit: – Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih legalno zgrajenih objektov enake namembnosti v oddaljenosti 150 m od roba objekta v enoti urejanja prostora. Oblikovanj fasad: – Oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju. – Oblikovanje fasad naj bo sodobno (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov ipd.). Oblikovanje streh: – Simetrične dvokapnice z naklonom od 35 do 45 stopinj, ki mora biti usklajen z nakloni streh objektov v neposredni bližini. Naklon strehe je lahko tudi manjši, če je to pretežno značilno za enoto urejanja prostora. – Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico razen, kadar je prevladujoča (več kot 50 % objektov v enoti urejanja prostora) oblika strehe s smerjo, vzporedno krajši stranici. – Dovoljene so tudi ravne strehe. Posebnosti – Odprti prostori pred stavbami so javni prostori. – Servisne stavbe ne smejo biti umeščene ob najpomembnejše javne prostore. – Dovoli se združevanje objektov v nize, kareje. – Pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati regulacijske črte ob javnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje). – Za gradnjo novih objektov BTP večjih od 800 m² in pomembnejših javnih stavb je potrebna izdelava najmanj štirih variantnih rešitev oziroma izvedba urbanistično-arhitekturnega natečaja. – Zaradi tehničnih zahtev so pri oblikovanju in določevanju višine gasilskih domov dovoljena odstopanja, ob predhodni pridobitvi pozitivnega mnenja občinske strokovne službe za urejanje prostora. – Za preseganje teh določb je potrebna izdelava OPPN. «. 65. člen V 187. členu se drugi odstavek spremeni, tako da se glasi: »

(2)Na območjih iz prejšnjega odstavka veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: Namenska raba I – območja proizvodnih dejavnosti Podrobna namenska raba IP Površine za industrijo IG Gospodarske cone IK Površine za kmetijsko proizvodnjo Osnovna dejavnost – Industrijske dejavnosti. – Trgovske in storitvene dejavnosti; – Poslovne, obrtne, proizvodne dejavnosti; – Promet in skladiščenje. – Kmetijska proizvodnja, reja živali. Spremljajoče dejavnosti – Promet in skladiščenje; – Poslovne, obrtne, trgovske in storitvene dejavnosti; – Dejavnost gostinstva, če služi tem območjem. – Gostinstvo in turizem; – Javna uprava; – Kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti. – Skladiščenje; – Izobraževanje; – Poslovne dejavnosti; – Trgovina na drobno. Izključujoče dejavnosti – Bivanje, družbene dejavnosti. – Bivanje. – Bivanje. Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov – 124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; – 125 industrijske in skladiščne stavbe. – 123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; – 124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; – 125 industrijske in skladiščne stavbe. – 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe; – 125 industrijske in skladiščne stavbe (če služijo kmetijski proizvodnji). – Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu. Zelene površine FZP: 0,20 Na parceli objekta je treba zagotoviti najmanj 25 funkcionalnih dreves/ha. Največja dopustna izraba FZ: 0,65 FZ: 0.65 FZ: 0.65 Največja višina 13 m Izjema so stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.). 13 m Izjema so stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.). 13 m Izjema so stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.). Merila in pogoji za oblikovanje Tlorisni tip: Tlorisni tip ni določen. Višinski gabarit: – Pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih objektov iste namembnosti, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja, v katerem se gradi (da ne bodo višje ali bistveno nižje). To ne velja za stavbe, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.). – Objekti v ozadju kompleksa morajo biti nižji od glavnih stavb. Oblikovanje fasad: – Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju. – Zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov), izrazito podolgovate fasade objektov naj bodo vertikalno členjene oziroma je pred njimi treba zasaditi drevje. – Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne fasade objektov, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni in prepoznavni ambienti. Oblikovanje streh: – Dovoljene so ravne strehe. – Za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene z obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem prostoru. – Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost. – Za objekte znotraj industrijskega kompleksa se dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo znotraj kompleksa poenotene. – Za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona. – Priporočljiva je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih elektrarn. – Dovoljena je kritina v črni, sivi, temni sivi, opečni ali temno rjavi barvi. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh. Posebnosti – Objekti za poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti se praviloma gradijo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov. – Dovoli se združevanje objektov v nize, kareje. – Pri urejanju območij proizvodnih dejavnosti mora investitor poskrbeti, da v okoliških stanovanjskih objektih in zavarovanih območjih, stopnja hrupa ni presežena. Na obrobje con naj se umešča najmanj hrupne dejavnosti. – Na robovih con je treba zagotoviti vegetacijski pas, ki naj zmanjša vizualno izpostavljenost grajenih struktur – Za preseganje določb posebnosti je potrebna izdelava OPPN. «. 66. člen V 188. členu se drugi odstavek spremeni, tako da se glasi: »

(2)Na območjih iz prejšnjega odstavka veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: Namenska raba B – posebna območja Podrobna namenska raba BT Površine za turizem BC Športni centri BD Površine drugih območij Osnovna dejavnost – Gostinstvo in turizem (turistična ponudba in nastanitev). – Športne aktivnosti, prireditve, rekreacija. – Nakupovalni centri, sejmišča, zabaviščni parki, prireditveni prostori. Spremljajoče dejavnosti – Družbene dejavnosti; – Poslovne dejavnosti; – Trgovske in storitvene dejavnosti; – Druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. – Družbene dejavnosti; – Druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. – Poslovne dejavnosti. Izključujoče dejavnosti – Bivanje; – Proizvodne dejavnosti; – Promet in skladiščenje; – Trgovina na debelo. – Bivanje; – Proizvodne dejavnosti; – Promet in skladiščenje. Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov – 121 gostinske stavbe; – 1261 stavbe za kulturo in razvedrilo. – 123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti; – 1261 stavbe za kulturo in razvedrilo; – 12112 gostilne, restavracije, točilnice; – 12650 stavbe za šport; – 241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas; – 12420 garažne stavbe (za potrebe območja). – Dovoljena je gradnja objektov, ki so v javnem lokalnem interesu, in gradnja drugih objektov, ki služijo dopolnjevanju osnovne dejavnosti. Zelene površine FZP: 0,30 FZP: 0.30 FZP: 0.20 Število funkcionalnih dreves 30/ha 30/ha Največja dopustna izraba FZ: 0,5 FZ: 0.3 FZ: 0.35 Največja višina 13 m 10 m 11 m Merila in pogoji za oblikovanje Tlorisni tip: Pri tlorisnih tipih posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo predpisani tipi za oblikovanje stanovanjskih objektov v SS oziroma stanovanjsko kmetijskih objektov v SK. Višinski gabarit: – Pri gabaritih posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo predpisani gabariti za oblikovanje stanovanjskih objektov v SS oziroma stanovanjsko kmetijskih objektov v SK. Oblikovanje fasad: – Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi oziroma na vseh objektih v kompleksu. – Pri oblikovanju posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo določila za oblikovanje iz tabel SSe oziroma iz tabel SK. Oblikovanje streh: – Za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene z obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost. – Za objekte znotraj kompleksa se dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo znotraj kompleksa poenotene. – Za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona. – Dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic ter sončnih elektrarn. – Dovoljena je kritina v črni, sivi, temni sivi, opečni, temno rjavi ali temno zeleni barvi. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh. Posebnosti – Servisne stavbe ne smejo biti umeščene ob javne prostore. – Razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da bodo posegi v prostor čim manjši ter da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora. Gradnja potrebne infrastrukture naj se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine. Novozgrajeni objekti naj upoštevajo značilnosti krajinske tipologije. – Za preseganje teh določb je potrebna izdelava OPPN. – Zaradi tehničnih zahtev so pri oblikovanju in določevanju višine gasilskih domov dovoljena odstopanja, ob predhodni pridobitvi pozitivnega mnenja občinske strokovne službe za urejanje prostora. «.

1. člen V
2. členu se v drugem odstavku vrstica tabele »Merila in pogoji za oblikovanje, velikost ter urejanje zelenih površin« spremeni, tako da se glasi: » Merila in pogoji za oblikovanje, velikost ter urejanje zelenih površin – Etažnost objektov: P. – Objekti in ureditve morajo biti po celotnem kompleksu/enotah urejanja prostora oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. – Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kakovostni pogledi. «.
3. člen V
4. členu se v tabeli v vrstici »Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov« v drugi alineji beseda »vodovodi« nadomesti z besedo »cevovodi«.
5. člen V
6. členu se v tabeli vrstica »Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov« spremeni, tako da se glasi: Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, javne sanitarije ipd.; – 211 ceste; – 212 železniške proge; – 214 mostovi, viadukti, predori in podhodi; – 124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; – 12303 oskrbne postaje; – Drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb s področja prometa. «.
7. člen V
8. členu se v drugem odstavku v tabeli vrstica »Dopustna dela, gradnje in druge prostorske ureditve« spremeni, tako da se glasi: » Dopustna dela, gradnje in druge prostorske ureditve – Enostavni in nezahtevni objekti v skladu s Prilogo 1, razen kleti in vinske kleti. – Agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč. – Objekti, ki po velikosti ne smejo presegati nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, se lahko izvaja le na podlagi Priloge
9. – Pomožna kmetijsko-gozdarska oprema, ki ni objekt oziroma ni grajena (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, opazovalnica, lovska preža ali ptičja opazovalnica). – Pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. – Raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira. – Gradbeno inženirski objekti, ki so po prepisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini: – daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi ter – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja s pripadajočimi objekti. – Začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. – Dostopi do novo predvidenih objektov, skladnih s prostorskim aktom. – Rekonstrukcije in vzdrževanje občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste; dopustna je tudi gradnja objektov, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarske površine in površine za pešce, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti in podobno, urbana oprema), ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je na območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste. – Smučišče, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami. «.
10. člen V
11. členu se v prvem odstavku v tretji alineji črta beseda »Gradnje« ter vejica za njo, beseda »rekonstrukcije« pa se začne z veliko začetnico.
12. člen V
13. členu se četrti odstavek spremeni, tako da