← Slovenija

Odlok o razglasitvi cerkve sv. Štefana – Ribnica – za kulturni spomenik lokalnega pomena, stran 9353.

Na podlagi

  1. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 – odl. US, 90/12, 111/13, 32/16, 21/18 – ZNOrg, 78/23 – ZUNPEOVE, 131/23 – ZORZFS; v nadaljevanju: ZVKD-1),
  2. in
  3. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE),
  4. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 191/20),
  5. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 191/20) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine z dne
  7. 2024, je Občinski svet Občine Ribnica na
  8. redni seji dne
  10. 2024 sprejel O D L O K o razglasitvi cerkve sv. Štefana – Ribnica – za kulturni spomenik lokalnega pomena
  11. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Ribnica – Cerkev sv. Štefana, EŠD 2220 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).
  12. člen Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev cerkve sv. Štefana – Ribnica za kulturni spomenik lokalnega pomena so: – stavba je bila zgrajena na mestu starejše prednice in predstavlja dominanto v veduti mesta, istočasno pa zaseda odlično mesto ob osrednjem trgu v bližini nekdanjega gradu; – stavbni tip in vse členitve ter konstrukcijski elementi izhajajo iz repertorija sakralne arhitekture
  13. stoletja, čeprav organizacija notranjščine z emporami v stranskih ladjah, ki morda sledi kakšnemu od ambicioznejših avstrijskih primerov (npr. cerkev sv. Janeza Nepomuka v dunajskem Leopoldstadtu), predstavlja posebnost v slovenski cerkveni arhitekturi tega obdobja; – zaradi zmanjšanega dvoranskega učinka kot posledice izgradnje empor v stranskih ladjah je prostor koncipiran vzdolžno na gibanje obiskovalca proti prečni ladji in osrednjemu oltarnemu prostoru; – vhodno pročelje z dvema zvonikoma, ki sta sicer na vrhu zaključena s kasnejšima Plečnikovima zaključkoma – ta predstavljata njegovo zadnje delo, kaže na željo ambiciozne arhitekturne nadgradnje oziroma dopolnitve oboda osrednjega mestnega trga; – posamezni stavbni členi (portali, odkapi, stebri ...) so klesani iz apnenca in so kamnoseško izdelani v skladu s tedanjimi kamnoseškimi pravili in ostalo gradbeno prakso; – oprema cerkve je delo tedaj najvidnejših umetnikov, cerkvenih slikarjev in drugih obrtnikov in izdaja tedanje likovno-estetske standarde na področju cerkvene opreme; – arhitektura cerkve skupaj z likovnimi deli in opremo je rezultat tedanjih vsebinskih in funkcionalnih potreb in estetskih predstav osrednjega pobudnika gradnje, dekana Ignacija Holzapfla, duhovnika, pesnika in pedagoga, njegovega naslednika dekana Martina Skubica ter celotne župnijske skupnosti z vsemi tedanjimi deležniki (svetna oblast, občina, bratovščine ...); – kvalitetne arhitekturne in likovne prvine, ki nakazujejo na povezave s širšim evropskim prostorom, predstavljajo visok znanstveno-raziskovalni potencial.
  14. člen Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohrani naslednje varovane sestavine spomenika: – lokacija sedanje cerkve z namembnostjo in arheološkimi ostalinami starejše prednice pod sedanjo stavbo oziroma tlakom ter v ožjem območju cerkve; – tloris in prostorska zasnova, horizontalni in vertikalni gabariti; – oblika in gradiva fasad, razporeditev okenskih in vratnih odprtin in oblika ter gradiva stavbnega pohištva; – oblika in sestava strešnih konstrukcij; – oblika in naklon streh ter tip in barva kritine; – oblika in sestava obočnih konstrukcij; – vsi oblikovani stavbni elementi in členi na zunanjščini in v notranjščini cerkve, vključno s stavbnim plaščem z ometi, odprtinami, obočnimi in drugimi konstrukcijskimi sestavinami (oporniki, stebri, portali, kamniti členi, izvirni kamnit tlak), stenskimi slikami in poslikavami in drugimi likovnimi elementi; – oltarna oprema s kipi in slikami, orgle z inštrumentom in orgelsko omaro z vsemi dekorativnimi in funkcionalnimi elementi; – druga oprema cerkve (leseni vetrolov glavnega vhoda, klopi, spovednice).
  15. člen Spomenik obsega naslednje nepremičnine: Katastrska občina Parcelna št. Cela/del Št. stavbe Lastnik Ribnica

(1625)1970 cela 1109 Župnija Ribnice Vplivno območje cerkve ni predvideno, saj stavba stoji znotraj mestnega jedra, ki je razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. Spomenik nima premičnin, ki bi bile njegov sestavni del. Meje kulturnega spomenika in centroid kulturnega spomenika so vrisani na digitalnem katastrskem načrtu izvorno merilo 1:5000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:
  1. Obvezni elementi predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije za razglasitev nepremičnega kulturnega spomenika, z dne
  3. 2024 in izvirniki načrtov iz prejšnjega odstavka so hranjeni na Občini Ribnica (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
  4. člen Varstveni režim določa ohranjanje izvirnih sestavin in kasnejših kvalitetnih dodatkov. Dovoljeni so posegi za ohranjanje izvirne namembnosti ali druge kulturne funkcije ter posegi, namenjeni rednemu vzdrževanju z uporabo historičnih materialov, tehnologij in pristopov. Kakršnikoli posegi v območju spomenika so mogoči le z upoštevanjem pogojev in smernic, ki jih predpiše pristojna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Za kulturni spomenik velja naslednji varstveni režim: – prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren in v grajene strukture ter oblikovane elemente stavbe; – prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi, razen če gre za obnovo obstoječih oziroma gre za posege, ki bodo prispevali k ohranjanju varovanih elementov stavbe; – prepovedano je odstranjevati izvirne sestavine in druge prvine, ki so integralen in kakovosten del spomenika; – prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise, če niso povezani s prezentacijo spomenika in izboljšanjem pogojev za njegovo ohranjanje; – ohranja se dosedanji način rabe, možne so tudi druge kulturne funkcije (npr. koncerti, glasbeni dogodki in podobno), ki ne vplivajo na ohranjanje varovanih sestavin; – dovoljeno je spodbujanje trajnostne uporabe spomenika, to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njegovih kulturnih lastnosti; – dovoljeno je spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, verske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika; – ohranjati je treba lastnosti in družbeni pomen spomenika ter njegovo materialno substanco; – ohranjati je treba »varovane sestavine spomenika«; – dovoljeni so posegi v spomenik, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote; – dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenika ob spoštovanju njihove posebne narave in družbenega pomena; – izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije možno na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti posamezne dele spomenika v kvalitetnejše oziroma v avtentično stanje; – dovoljeno je izvajati znanstvenoraziskovalna dela; – dovoljeno je dopolniti konstrukcijske zasnove, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta; – ohranjati je treba obliko, gradiva in barve fasade, razporeditev in obliko okenskih in vratnih odprtin, obliko, gradiva in barve stavbnega pohištva; ohranjati je treba fasade z vsemi dekorativnimi elementi (npr. slikani vogelniki in druge poslikave) ter staro stavbno pohištvo; v primeru dotrajanosti je dovoljena zamenjava posameznih elementov z novimi po vzoru obstoječih; večina varovanih sestavin se konservira oziroma restavrira; – ohranjati je treba obliko in sestavo strešne konstrukcije; ohranjati je treba lesene strešne konstrukcije, dovoljen je protipožarni premaz lesa in drugi protipožarni ukrepi, ki ne vplivajo negativno na materiale ali videz; – ohranjati je treba oblike in naklone streh ter opečni tip kritin (klasični neglazirani bobrovec različnih odtenkov opečnato rdeče barve); – ohranjati je treba ostanke dekorativnih in figuralnih poslikav v notranjščini; – ohranjati je treba vso opremo, ki je prepoznana kot sestavni del spomenika (oltarji, orgle, klopi, litoželezna ograja, stavbno pohištvo); z restavratorskimi metodami je dopustno te dele konservirati – restavrirati; – za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovih delov in za vsak poseg v spomenik in njegove dele je v skladu z 28., 29.,
  5. in
  6. členom ZVKD-1 potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
  7. člen Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.
  8. člen Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturo varstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
  9. člen Spomenik se označi skladno s predpisi, ki urejajo to področje oziroma se označi v varovanem območju po predhodnem dogovoru z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
  10. člen Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat pristojen za področje kulturne dediščine.
  11. člen Skladno z določbami ZVKD-1 pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v
  12. členu tega odloka.
  13. člen Ta odlok stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-0006/2023 Ribnica, dne
  14. oktobra 2024 Župan Občine Ribnica Samo Pogorelc Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.