Zakon o cestninjenju (ZCestn-1), stran 10635.

(1)Ta zakon ureja obveznost plačevanja cestnine po prevoženi razdalji ali glede na določen čas uporabe cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov na njih, prevoze, za katere se cestnina ne plačuje, cestninske razrede vozil, način določitve višine cestnine, način cestninjenja in vprašanja interoperabilnosti cestninjenja v prostem prometnem toku, nadzor nad plačevanjem cestnine, čezmejno izmenjavo podatkov iz registrov vozil o vozilih in lastnikih ali imetnikih vozil, za katere je bilo ugotovljeno neplačilo cestnine, in globe za kršitev obveznosti plačevanja cestnine.

(2)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata naslednji direktivi Evropske unije: – Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne

1. junija 1999 o zaračunavanju pristojbin vozilom za uporabo cestne infrastrukture (UL L št. 187 z dne
3. 1999, str. 42), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2022/362 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. februarja 2022 o spremembi direktiv 1999/62/ES, 1999/37/ES in (EU) 2019/520 glede zaračunavanja pristojbin vozilom za uporabo določene infrastrukture (UL L št. 69 z dne
6. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/62/ES) in; – Direktiva (EU) 2019/520 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
7. marca 2019 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov ter lažji čezmejni izmenjavi informacij o neplačilih cestnine v Uniji (UL L št. 91 z dne
9. 2019, str. 45), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2022/362 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
10. februarja 2022 o spremembi direktiv 1999/62/ES, 1999/37/ES in (EU) 2019/520 glede zaračunavanja pristojbin vozilom za uporabo določene infrastrukture (UL L št. 69 z dne
12. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/520/EU).
13. člen (pomen izrazov)

(1)Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: 1. akreditacija je postopek, ki ga opredeli in upravlja izvajalec cestninjenja, na podlagi katerega ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja pridobi dovoljenje za zagotavljanje evropskega elektronskega cestninjenja (v nadaljnjem besedilu: EETS) na določenem območju EETS; 2. avtobus je težko vozilo, namenjeno prevozu več kot osmih potnikov poleg voznika; 3. avtomatizirano iskanje je postopek spletnega dostopa za pregledovanje zbirk podatkov o vozilih in lastnikih ali imetnikih vozil ene ali več držav članic Evropske unije; 4. bistveno spremenjena cestninska ureditev ali ureditev zaračunavanja pristojbin je cestninska ureditev ali ureditev zaračunavanja pristojbin, pri kateri se zaradi spremembe stopenj pristojbin v tekočem letu pričakuje povečanje prihodkov nad deset odstotkov v primerjavi s prejšnjim obračunskim letom, brez upoštevanja učinka povečanja prometa in po popravku za stopnjo inflacije, ki se meri s spremembami v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin Evropske unije, razen energije in nepredelanih živil, kot ga objavi Eurostat; 5. bistveno spremenjeni sistem elektronskega cestninskega sistema je sprememba obstoječega elektronskega cestninskega sistema tako, da morajo ponudniki EETS spremeniti komponente interoperabilnosti, ki so v uporabi (npr. ponovno programirati ali prirediti vmesnike za svoje podporne storitve do te mere, da je potrebna ponovna akreditacija); 6. bivalno vozilo je vozilo s posebno nadgradnjo in stalno opremo za bivanje, ki obsega zlasti sedeže in mizo, opremo za kuhanje in hrambo in ležišča, ki so lahko ločena ali sestavljiva iz sedežev; 7. brezemisijsko vozilo so osebni avtomobil, minibus ali lahko gospodarsko vozilo brez motorja z notranjim izgorevanjem ali brezemisijsko težko vozilo, kot je opredeljeno v 11. točki 3. člena Uredbe (EU) 2019/1242 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO 2 za nova težka vozila in spremembi uredb (ES) št. 595/2009 in (EU) 2018/956 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 96/53/ES (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 202; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/1242/EU); 8. cestnina je plačilo določenega zneska za uporabo cestninske ceste iz 3. oziroma 4. člena tega zakona oziroma cestninskega cestnega objekta iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, katerega višina je določena glede na tip vozila in prevoženo razdaljo po cestninski cesti ali glede na dolžino obdobja, v katerem se cestninska cesta uporablja; 9. cestnina glede na prevoženo razdaljo po cestninski cesti je cestnina, ki jo za uporabo cestninske ceste plačujejo vozila, katerih največja tehnično dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo tehnično dovoljeno maso priklopnega vozila (v nadaljnjem besedilu: vozilo nad 3.500 kg NDM) in vključuje infrastrukturno pristojbino; 10. cestninska ureditev je skupek pogojev, pod katerimi se na posamezni cestninski cesti odmerja cestnina ter izvaja in nadzira cestninjenje; 11. cestninjenje je celota dejavnosti, ki so s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter splošnimi akti za izvajanje javnih pooblastil določene za izpolnjevanje obveznosti plačevanja cestnine in nadzor nad njenim plačevanjem; 12. cestninska cesta je cesta, ki je s predpisom iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona določena kot cesta, za uporabo katere se plačuje cestnina; 13. cestninski odsek je s predpisom iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona določen del cestninske ceste, ki ga mora vozilo prevoziti, da nastopi obveznost plačila cestnine po prevoženi razdalji; 14. cestninska postaja je mesto na cestninski cesti ali uvozu oziroma izvozu z nje, ki je opremljeno s potrebnimi objekti oziroma napravami za cestninjenje z ustavljanjem oziroma zmanjšanjem hitrosti vozila (v nadaljnjem besedilu: cestninjenje z ustavljanjem); 15. cestninska uporabniška točka je mesto, ki cestninskemu zavezancu oziroma zavezanki (v nadaljnjem besedilu: cestninski zavezanec) omogoča vključitev v sistem elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, pridobitev in vračilo OBU (on board unit) naprave (v nadaljnjem besedilu: OBU naprava) ter pridobitev informacij v zvezi z elektronskim cestninjenjem v prostem prometnem toku; 16. cestninski razred je skupina vozil istega tipa, za katero se določi enaka višina cestnine; 17. cestninski zavezanec je vsak od zavezancev za plačilo cestnine zaradi uporabe cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta, določenih v prvem odstavku 7. člena tega zakona; 18. država članica registracije je država članica Evropske unije, v kateri je registrirano vozilo, za katero je treba plačati cestnino; 19. dvosledno vozilo je vozilo, katerega sled je širša od 50 cm; 20. EETS je način cestninjenja v prostem prometnem toku, določen v 34. členu tega zakona; 21. elektronska naprava za cestninjenje je skupni izraz za napravo za elektronsko cestninjenje z ustavljanjem vozila ali OBU napravo; 22. elektronska vinjeta pomeni plačilo uporabnine za uporabo cestninske ceste in je na registrsko označbo in državo registracije vozila, katerega največja tehnično dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo tehnično dovoljeno maso priklopnega vozila (v nadaljnjem besedilu: vozilo do 3.500 kg NDM), vezana časovno omejena pravica do uporabe cestninske ceste; 23. elektronski sistem cestninjenja je povezan in usklajen skupek objektov in naprav ter načinov njihove uporabe in delovanja, ki omogoča cestninjenje v prostem prometnem toku in v katerem obveznost plačila cestnine nastane na podlagi samodejne zaznave vozila na točki cestninjenja prek komunikacije na daljavo z napravo v vozilu ali samodejne prepoznave registrske označbe vozila; 24. emisije CO 2 iz težkega vozila so njegove emisije CO 2 , navedene v točki 2.3 njegovega opisnega lista za stranke, katerega vsebina je določena v Delu II Priloge IV Uredbe Komisije (EU) 2017/2400 z dne 12. decembra 2017 o izvajanju Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve emisij CO 2 in porabe goriva pri težkih vozilih ter o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Komisije (EU) št. 582/2011 (UL L št. 349 z dne 29. 12. 2017, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2022/1379 z dne 5. julija 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2017/2400 glede določitve emisij CO 2 in porabe goriva pri srednjih in težkih tovornih vozilih ter težkih avtobusih in uvedbi električnih vozil ter drugih novih tehnologij (UL L št. 212 z dne 12. 8. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/2400/EU); 25. enosledno vozilo je vozilo, katerega sled ni širša od 50 cm; 26. furgon je lahko vozilo za prevoz tovora s kesonom, ki ima prostor za voznika in za tovor v eni enoti; 27. glavni ponudnik oziroma ponudnica (v nadaljnjem besedilu: ponudnik) storitev je ponudnik storitev cestninjenja s posebnimi obveznostmi (npr. obveznost podpisa pogodb z vsemi zainteresiranimi uporabniki EETS) ali posebnimi pravicami (npr. pravica do posebnega nadomestila za zagotavljanje storitve EETS, zagotovljena dolgoročna pogodba), ki se razlikujejo od pravic in obveznosti drugih ponudnikov storitev cestninjenja; 28. imenovani izvajalec cestninjenja je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki je imenovana za izvajalca cestninjenja na območju EETS; 29. imetnik oziroma imetnica (v nadaljnjem besedilu: imetnik) vozila je imetnik pravice uporabe vozila (npr. najemojemalec, lizingojemalec, zakupojemalec); 30. infrastrukturna pristojbina je pristojbina, ki se kot del cestnine glede na prevoženo razdaljo po cestninski cesti zaračunava za nadomestilo stroškov gradnje, vzdrževanja, obratovanja in razvoja cestninske ceste; 31. interoperabilnost je usklajenost elektronskega sistema cestninjenja v Republiki Sloveniji s cestninskimi sistemi v drugih državah članicah Evropske unije na tehnični, pogodbeni in postopkovni ravni zaradi vzpostavitve pogojev za izvajanje evropskega elektronskega cestninjenja; 32. izbirna cestninska cesta je državna cesta, ki jo lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na podlagi pogojev iz 4. člena tega zakona določi za cestninsko cesto; 33. izvajalec cestninjenja je upravljavec cestninskih cest, ki zaračunava cestnino za vožnjo z vozili na območju EETS; 34. jedrno vseevropsko prometno omrežje je cestno omrežje, kot je določeno v tretjem poglavju Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L št. 348 z dne 20. 12. 2013, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L št. 16 z dne 21. 1. 2014, str. 70), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1315/2013/EU); 35. klasifikacijski parametri vozil so podatki o vozilu, na podlagi katerih se obračunava cestnina z uporabo podatkov za obračun cestnine; 36. komponenta interoperabilnosti je vsaka osnovna komponenta, skupina komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v EETS, od katere je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost storitve, vključno z materialnimi in nematerialnimi sestavnimi deli (npr. programska oprema); 37. koncesijska cestnina je cestnina, ki jo pobira koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo; 38. koncesijska pogodba pomeni »koncesijo gradenj« ali »koncesijo storitev«, kakor sta opredeljeni v zakonu, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe; 39. krivulja zmanjšanja emisij za poročevalsko obdobje leta Y in podskupino vozil sg (ET y,sg ) je zmnožek letnega faktorja zmanjševanja emisij CO 2 (R-ET y ) in referenčnih emisij CO 2 (rCO 2sg ) podskupine sg (ET y,sg = R-ET y x rCO 2sg ); za leta Y ≤ 2030 sta R-ET y in rCO 2sg določena v skladu s točko 5.1 Priloge I Uredbe 2019/1242; za leta Y > 2030 je R-ET y 0,70; rCO 2sg , kot je prilagojen z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s drugim odstavkom 11. člena Uredbe 2019/1242/EU, se uporablja za poročevalska obdobja, ki se začnejo po začetku uporabe navedenih delegiranih aktov; 40. lahko gospodarsko vozilo je vozilo, namenjeno prevozu blaga; 41. lahko vozilo je vozilo do 3.500 kg NDM; 42. minibus je lahko vozilo, namenjeno prevozu več kot osmih potnikov poleg voznika; 43. nacionalna kontaktna točka je organ, pristojen za čezmejno izmenjavo podatkov iz registrov vozil; 44. naprava v vozilu je elektronska naprava za cestninjenje in pomeni popolno strojno in programsko opremo za uporabo v okviru storitve cestninjenja, ki je nameščena ali se prevaža v vozilu ter je namenjena zbiranju, shranjevanju, obdelavi in sprejemanju ali oddajanju podatkov na daljavo kot ločena naprava ali kot naprava, ki je vgrajena v vozilo; 45. neplačilo cestnine je kršitev, ki jo stori cestninski zavezanec, ki ne plača cestnine za uporabo cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta, in je predpisana s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi; 46. nizkoemisijsko vozilo je nizkoemisijsko težko vozilo, opredeljeno v 12. točki 3. člena Uredbe 2019/1242, ali težko vozilo, ki ni brezemisijsko težko vozilo in ni zajeto v

1. a)do
2. d)točki prvega odstavka 2. člena Uredbe 2019/1242 ter katerega emisije CO 2 so nižje od 50 odstotkov referenčnih emisij CO 2 njegove skupine vozil; 47. območje EETS je cesta, cestno omrežje ali objekt (npr. most, viadukt, predor), kjer se cestnina zaračuna z uporabo elektronskega cestninskega sistema; 48. OBU naprava je naprava za elektronsko cestninjenje, namenjena cestninjenju v prostem prometnem toku za vozila nad 3.500 kg NDM, ki so namenjena ali se uporabljajo za prevoz tovora oziroma oseb v cestnem prometu; 49. obvezna cestninska cesta je državna cesta, ki jo pod pogoji iz 3. člena tega zakona vlada določi kot cestninsko cesto; 50. os je neodvisno od medosja vsaka obesa koles, ki leži simetrično na vzdolžno središčnico vozila, vključno z obesami, katerih kolesa niso v stiku s podlago; upoštevajo se osi vlečnega in priklopnega vozila; 51. osebni avtomobil je lahko vozilo, namenjeno prevozu največ osmih potnikov poleg voznika; 52. podatki za obračun cestnine so informacije, za katere izvajalec cestninjenja opredeli, da so potrebne za določitev dolgovane cestnine za vožnjo z vozilom na določenem območju cestninjenja in dokončanje cestninske transakcije; 53. podporne storitve so osrednji elektronski sistem, ki ga uporabljajo izvajalec cestninjenja, skupina izvajalcev cestninjenja, ki so ustvarili vozlišče interoperabilnosti, ali ponudnik EETS, da zbirajo, obdelujejo in pošiljajo informacije v okviru elektronskega cestninskega sistema; 54. podskupina vozil je podskupina vozil, opredeljena v 8. točki 3. člena Uredbe 2019/1242/EU; 55. ponderirana povprečna infrastrukturna pristojbina pomeni skupne prihodke iz infrastrukturnih pristojbin v določenem obdobju, deljene s številom prevoženih kilometrov težkih vozil na cestnih odsekih, na katerih se v tem obdobju zaračunavajo pristojbine; 56. ponudnik oziroma ponudnica (v nadaljnjem besedilu: ponudnik) EETS je pravna oseba zasebnega prava, ki uporabniku EETS s pogodbo omogoči vključitev v EETS in izvaja prenos pobrane cestnine na izvajalca cestninjenja. Ponudnik EETS s sedežem v Republiki Sloveniji potrebuje za izvajanje EETS dovoljenje ministrstva, pristojnega za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo); 57. ponudnik storitev cestninjenja je pravni subjekt, ki zagotavlja storitev cestninjenja na enem ali več območjih EETS za enega ali več cestninskih razredov vozil; 58. poročevalsko obdobje Y je poročevalsko obdobje, opredeljeno v 3. točki 3. člena Uredbe 2017/2400/EU; 59. prevoznik oziroma prevoznica (v nadaljnjem besedilu: prevoznik) je pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki prevaža blago ali potnike v cestnem prometu; 60. prijava cestnine je izjava, dana izvajalcu cestninjenja, ki potrjuje prisotnost vozila na območju EETS, v obliki, dogovorjeni med ponudnikom storitev cestninjenja in izvajalcem cestninjenja; 61. primernost za uporabo je sposobnost komponente interoperabilnosti, vgrajene v EETS in povezane s sistemom izvajalca cestninjenja, da doseže in ohrani določeno stopnjo učinkovitosti med obratovanjem; 62. sistem, skladen z EETS, je sklop elementov elektronskega cestninskega sistema, ki so potrebni za vključitev ponudnikov EETS v sistem in za delovanje EETS; 63. referenčne emisije CO 2 skupine vozil so za vozila, ki jih zajema Uredba 2019/1242, vrednost, izračunana po enačbi iz 3. točke Priloge I Uredbe 2019/1242, in za vozila, ki jih Uredba 2019/1242 ne zajema, povprečna vrednost vseh emisij CO 2 iz vozil v posamezni skupini vozil, sporočenih v skladu z Uredbo (EU) 2018/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremljanju emisij CO 2 in porabe goriva pri novih težkih vozilih ter o poročanju o njih (UL L št. 173 z dne 9. 7. 2018, str. 1) za prvo poročevalsko obdobje, ki se začne po dnevu, ko se v skladu s 24. členom Uredbe 2017/2400/EU prepove registracija, prodaja ali začetek uporabe vozil iz posamezne skupine vozil, ki ne izpolnjuje obveznosti iz 9. člena Uredbe 2017/2400/EU; 64. skupina vozil je za namen določitve emisij CO 2 razvrstitev težkih vozil v skladu s tabelo 1 iz Priloge I Uredbe 2017/2400/EU; 65. storitev cestninjenja je storitev, ki uporabnikom EETS omogoča, da z eno pogodbo in po potrebi z eno napravo v vozilu uporabljajo vozilo na enem ali več območjih EETS; s storitvijo cestninjenja se uporabniku EETS zagotavlja prilagojena naprava v vozilu in vzdržuje njena funkcionalnost, plačilo dolgovane cestnine izvajalcu cestninjenja, plačilno sredstvo ali sprejem že obstoječega plačilnega sredstva; s storitvijo cestninjenja se od uporabnika EETS pobere cestnina, urejajo odnosi z uporabniki EETS in za cestninske sisteme izvaja in spoštuje politika varnosti in zasebnosti; 66. storitev EETS je storitev cestninjenja, ki jo na podlagi pogodbe ponudnik EETS opravi za uporabnika EETS na enem ali več območjih EETS; 67. stroški financiranja so obresti na posojila oziroma donosnost lastniškega kapitala delničarjev; 68. stroški gradnje so stroški, ki so povezani z gradnjo in financiranjem gradnje cestninskih cest ter so določeni v četrtem odstavku 11. člena tega zakona; 69. stroški naložb so stroški pridobitve zemljišč, načrtovanja, projektiranja, gradnje, nadzora nad gradbenimi pogodbami in vodenjem projektov, arheoloških in geoloških raziskav ter razvoja cestninskega omrežja; lahko pa vključujejo tudi donosnost kapitala in stopnjo dobička na podlagi tržnih pogojev; 70. stroški obratovanja in upravljanja cestninskih cest ter cestninjenja so stroški, ki jih ima upravljavec cestninskih cest z obratovanjem in upravljanjem cestninskih cest ter izvajanjem cestninjenja (npr. stroški gradnje in vzdrževanja objektov za cestninjenje, stroški sistema za plačevanje cestnine, vsakodnevni stroški obratovanja, upravljanja in izvajanja sistema pobiranja cestnine, dajatve in pristojbine, povezane s koncesijskimi pogodbami); stroški se razdelijo na vsa vozila, za katera je določena obveznost plačila cestnine; 71. stroški vzdrževanja so letni stroški rednega vzdrževanja cestninskega omrežja (npr. popravila, utrjevanje in preplastitev cestninskih cest) z namenom ohranjanja njegove obratovalne funkcionalnosti; 72. težko vozilo je vozilo nad 3.500 kg NDM; 73. težko tovorno vozilo je vozilo nad 3.500 kg NDM, namenjeno prevozu blaga; 74. tip težkega vozila je kategorija, v katero spada težko vozilo, glede na število osi, dimenzije ali največjo dovoljeno maso vozila ali glede na druge razvrstitvene dejavnike, ki odražajo povzročeno škodo cestam (npr. kot je sistem razvrščanja glede na škodne vplive iz Priloge IV Direktive 1999/62/ES), če uporabljeni sistem razvrstitve temelji na značilnostih vozila, vsebovanih v dokumentaciji o vozilu, ki se uporablja v vseh državah članicah Evropske unije, ali so razpoznavne na pogled; 75. točka cestninjenja je mesto na cestninski cesti, na katerem se pri cestninjenju v prostem prometnem toku zaračuna cestnina za vožnjo po posameznem cestninskem odseku; 76. uporaba cestninske ceste je vožnja po cestninski cesti ter ustavljanje in parkiranje na njenih servisnih prometnih površinah (npr. počivališča), ki se v skladu z zakonom, ki ureja ceste, štejejo za sestavni del javne ceste; 77. uporabnik oziroma uporabnica (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) elektronskega cestninjenja je pravna ali fizična oseba, ki je z upravljavcem cestninskih cest ali ponudnikom EETS sklenila pogodbo o vključitvi v elektronski sistem cestninjenja oziroma prevzemu obveznosti plačevanja cestnine za določeno vozilo; 78. uporabnik oziroma uporabnica (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) EETS je fizična ali pravna oseba, ki ima sklenjeno pogodbo s ponudnikom EETS za dostop do EETS; 79. upravljavec cestninskih cest je državni organ ali pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki v skladu s tem zakonom upravlja določene cestninske ceste; 80. večja konstrukcijska popravila cestninskih cest so popravila cestninskih cest, razen popravil, ki za uporabnike teh cest niso več koristna (npr. kjer so bila popravljalna dela nadomeščena z dodatnimi preplastitvami ali drugimi gradbenimi deli); 81. vozilo je vozilo ali skupina vozil na motorni pogon, ki so namenjena ali se uporabljajo za prevoz potnikov ali blaga po cesti; 82. vozilo emisijskega razreda EURO je težko vozilo, katerega emisijske vrednosti so skladne z mejnimi emisijskimi vrednostmi iz Priloge 0 Direktive 1999/62/ES; 83. vseevropsko cestno omrežje je cestno omrežje, kot je določeno v tretjem oddelku drugega poglavja Uredbe 1315/2013/EU in grafično prikazano na zemljevidih v Prilogi I Uredbe 1315/2013/EU; 84. zastoj je stanje, ko se obseg prometa približa kapacitetni zmogljivosti ceste ali jo preseže.

(2)Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, pomenijo enako kot izrazi v zakonih, ki urejajo ceste, motorna vozila, voznike in pravila cestnega prometa. 3. člen (obvezne cestninske ceste)

(1)Cestninske ceste so državne ceste, ki so sestavni del vseevropskega cestnega omrežja in so označene s predpisano prometno signalizacijo kot avtoceste ali hitre ceste.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek so cestninske ceste tudi ceste, ki so kategorizirane kot avtoceste ali hitre ceste ter so v upravljanju in vzdrževanju upravljavca cestninskih cest, če izpolnjujejo naslednje prometno tehnične pogoje: – so posebej projektirane in zgrajene za promet motornih vozil; – ne služijo posameznim zemljiščem in objektom na njih, ki mejijo nanje; – imajo, razen začasno ali na posameznih odsekih, dva označena prometna pasova na vsakem od fizično ločenih smernih vozišč (npr. z vmesnim ločilnim pasom, ki ni namenjen prometu, varnostno ograjo) in odstavni pas ali odstavne niše; – se z drugo cesto ali drugim infrastrukturnim objektom (npr. železniška proga, kolesarska steza, pešpot) ne križajo v istem nivoju; – so označene s predpisano prometno signalizacijo kot avtoceste ali hitre ceste.

(3)Upravljavec cestninskih cest v skladu s predpisi, ki urejajo prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah, označi vse cestninske ceste s prometno signalizacijo, ki cestninske zavezance obvešča o obveznosti plačila cestnine.

(4)Cestninske ceste, dolžine cestninskih odsekov, cestninske postaje oziroma točke cestninjenja na cestninskih cestah in pripadajoče prevozne razdalje ter način označevanja cestninskih cest in cestninskih odsekov predpiše vlada. 4. člen (izbirne cestninske ceste)

(1)Vlada lahko s predpisom iz četrtega odstavka prejšnjega člena določi kot cestninsko cesto tudi državno cesto, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega člena, če gre za cesto, ki je projektirana za daljinski promet, ali cesto, na katero je lahko preusmerjen promet s cestninskih cest iz prejšnjega člena ali ki je v neposredni konkurenci s cestninsko cesto iz prejšnjega člena.

(2)Cestninjenje na cestah iz prejšnjega odstavka ne sme povzročati diskriminacije mednarodnega prometa in izkrivljati konkurence med prevozniki. 5. člen (cestnina za uporabo cestninskih cestnih objektov)

(1)Cestnina za cestninske ceste vključuje tudi uporabo cestnih objektov na njih, razen cestninskih cestnih objektov iz drugega odstavka tega člena.

(2)Vlada lahko določi, da se zaradi povrnitve stroškov gradnje, vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja plačuje cestnina za uporabo posameznega predora, mostu ali gorskega prelaza (v nadaljnjem besedilu: cestninski cestni objekti). Cestnina za uporabo cestninskega cestnega objekta in cestnina za cestninske ceste iz prejšnjega odstavka se ne smeta podvajati.

(3)V primeru iz prejšnjega odstavka se višina cestnine za uporabo cestninskega cestnega objekta določi brez prilagajanja infrastrukturne pristojbine glede na emisijski razred CO 2 , če to ni tehnično izvedljivo ali pa bi povzročilo preusmeritev vozil, ki najbolj onesnažujejo, s cestninske na necestninsko cesto, kar bi negativno vplivalo na varnost v cestnem prometu ali zdravje ljudi. Ministrstvo o tem obvesti Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: Komisija).

(4)Ne glede na določbe tega zakona lahko vlada določi, da v primeru iz drugega odstavka tega člena vozila do 3.500 kg NDM plačujejo cestnino za uporabo cestninskega cestnega objekta z ustavljanjem ali zmanjšanjem hitrosti na cestninski postaji. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo cestninjenje glede na prevoženo razdaljo.

(5)Upravljavec cestninskih cest lahko v primeru iz drugega odstavka tega člena poleg neposrednega plačila cestnine za uporabo cestninskega cestnega objekta na cestninski postaji omogoči plačilo cestnine tudi vnaprej preko spleta ali na prodajnem mestu upravljavca cestninskih cest oziroma pravnega subjekta, s katerim ima upravljavec cestninskih cest sklenjeno posebno pogodbo, na podlagi registrske označbe vozila cestninskega zavezanca in države njegove registracije ali s poznejšim plačilom cestnine na podlagi povezave plačilne kartice cestninskega zavezanca z registrsko označbo in državo registracije njegovega vozila (v nadaljnjem besedilu: elektronska uporabnina). V primeru elektronske uporabnine se prehod cestninske postaje izvede na podlagi samodejne prepoznave registrske označbe vozila cestninskega zavezanca.

(6)Vnaprej plačana elektronska uporabnina velja 60 dni od dneva njenega plačila. Cestninski zavezanec ni upravičen do vračila neporabljene elektronske uporabnine.

(7)Vlada podrobneje predpiše način plačila elektronske uporabnine, postopek registracije vozila za nakup elektronske uporabnine, uveljavljanje morebitnih popravkov že izdane elektronske uporabnine, zagotavljanje podatkov o koriščenju elektronske uporabnine in druga vprašanja v zvezi s plačilom cestnine za uporabo cestninskega cestnega objekta. 6. člen (obveznost plačila cestnine)

(1)Za vsako uporabo cestninske ceste oziroma cestninskega odseka in cestninskega cestnega objekta se plača cestnina.

(2)Od plačane cestnine se obračuna davek na dodano vrednost v skladu s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost.

(3)Obveznost plačila cestnine pri cestninjenju z ustavljanjem nastane, ko vozilo nad 3.500 kg NDM prevozi cestninsko postajo.

(4)Obveznost plačila cestnine pri cestninjenju v prostem prometnem toku nastane, ko vozilo nad 3.500 kg NDM prevozi točko cestninjenja, ne glede na to, ali je vzpostavljena povezava med napravo za cestninjenje in OBU napravo.

(5)Ne glede na prejšnji odstavek lahko cestninski zavezanec, ki vstopi v Republiko Slovenijo po cestninski cesti z vozilom, ki še ni opremljeno z OBU napravo, za pridobitev slednje pelje do prve cestninske uporabniške točke na cestninski cesti. Cestninski zavezanec na cestninski uporabniški točki navede mesto vstopa na cestninsko cesto in plača cestnino za prevoženo razdaljo od tega vstopa do cestninske uporabniške točke. Cestninski zavezanec hrani račun oziroma potrdilo o plačilu cestnine do izstopa s cestninske ceste in ga na zahtevo cestninskega nadzornika oziroma nadzornice (v nadaljnjem besedilu: cestninski nadzornik) izroči na vpogled.

(6)Ne glede na četrti odstavek tega člena lahko cestninski zavezanec, ki namerava zapustiti cestninsko cesto z vozilom, opremljenim z OBU napravo, pelje do cestninske uporabniške točke na cestninski cesti z namenom vračila OBU naprave ter plača cestnino za prevoženo razdaljo od cestninske uporabniške točke do izstopa s cestninske ceste, ki ga navede ob vračilu OBU naprave. V primeru iz prejšnjega stavka cestninski zavezanec hrani račun oziroma potrdilo o plačilu cestnine do izstopa s cestninske ceste in ga na zahtevo cestninskega nadzornika izroči na vpogled.

(7)Obveznost plačila cestnine pri cestninjenju glede na določen čas uporabe cestninskih cest nastane z vstopom vozila do 3.500 kg NDM na cestninsko cesto.

(8)Ne glede na prejšnji odstavek obveznost plačila cestnine pri cestninjenju glede na določen čas uporabe cestninskih cest ne nastane z vstopom vozila do 3.500 kg NDM na cestninsko cesto, če je vstop na cestninsko cesto posledica preusmeritve prometa z necestninske na cestninsko cesto, s katero soglaša upravljavec cestninskih cest. Vlada podrobneje določi razloge in pogoje uporabe cestninske ceste brez plačila cestnine glede na določen čas uporabe cestninske ceste v primeru preusmeritve prometa z necestninske na cestninsko cesto.

(9)Obveznost plačila cestnine se določi brez razlikovanja glede na državljanstvo ali sedež cestninskega zavezanca, na pogostost uporabe cestninske ceste, na mesto registracije vozila ali izhodišče oziroma namembno mesto prevoza. 7. člen (cestninski zavezanec)

(1)Cestninski zavezanci so: – voznik vozila, – lastnik vozila ali imetnik vozila in – uporabnik elektronskega cestninjenja.

(2)Osebe iz prejšnjega odstavka so upravljavcu cestninskih cest solidarno odgovorne za plačilo cestnine, pri čemer je solidarna odgovornost voznika vozila omejena na plačilo cestnine, ki ni bila plačana pri njegovi uporabi cestninske ceste ob storitvi prekrška v zvezi z neplačilom cestnine. 8. člen (cestninski upravičenec) Cestnino plača cestninski zavezanec upravljavcu cestninske ceste. 9. člen (oprostitve plačila cestnine)

(1)Cestnina se ne plača za: – prevoz z vozili s prednostjo in za vozila za spremstvo, vključno z vozili v spremstvu, – prevoz z vojaškimi vozili Slovenske vojske, – prevoz s tujimi vojaškimi vozili za opravljanje nalog obrambe države, mednarodnih mirovnih sil ter drugih obrambnih in varnostnih nalog, če je tako določeno z mednarodnimi pogodbami, – prevoz z vozili za opravljanje nalog humanitarne pomoči prizadetim v miru ali vojni, zaradi naravnih in drugih nesreč ali oboroženih spopadov, – prevoz z vozili upravljavca cestninskih cest za opravljanje dejavnosti vzdrževanja cestninskih cest in dejavnosti cestninjenja.

(2)Prevozi z vozili iz prejšnjega odstavka so oproščeni plačila cestnine, če so vozila registrirana v sistemu upravljavca cestninskih cest pred začetkom uporabe cestninske ceste. Če cestninski zavezanec v primerih iz prejšnjega odstavka plača cestnino, ni upravičen do vračila plačanega zneska.

(3)Vozila s prednostjo in vozila za spremstvo, registrirana v Republiki Sloveniji, so tista vozila, ki so opremljena s posebnimi opozorilnimi svetilkami po predpisih, ki urejajo pravila cestnega prometa, ali ki v skladu s temi predpisi uporabljajo posebne svetlobne in zvočne znake pri opravljanju nujnih nalog.

(4)Vojaška vozila so tista vozila, ki so označena s predpisanimi registrskimi tablicami za vozila Slovenske vojske.

(5)Prevozi s tujimi vojaškimi vozili za opravljanje nalog obrambe države, mednarodnih mirovnih sil ter drugih obrambnih in varnostnih nalog so tisti prevozi, ki jih vnaprej napovedo pristojni organi, in prevozi z vozili z oznakami mednarodnih organizacij, ki sodelujejo pri varovanju miru ali za katera te organizacije izdajo ali potrdijo potni nalog. Na podlagi podatkov o prevozu, ki jih pristojni organ posreduje upravljavcu cestninskih cest na način, določen v splošnem aktu iz 23. člena tega zakona, upravljavec cestninskih cest odloči o upravičenosti uporabe cestninske ceste brez plačila cestnine in o tem obvesti pristojni organ. Upravljavec cestninskih cest mora biti o prihodu vozil obveščen najmanj 24 ur pred njihovim prihodom.

(6)Prevozi z vozili za opravljanje nalog humanitarne pomoči prizadetim v miru ali vojni, zaradi naravnih in drugih nesreč ali oboroženih spopadov, so prevozi na podlagi pravilno izpolnjenih dokumentov, ki jih določi upravljavec cestninskih cest. Dokumenti morajo biti v izvirniku in se sklicevati na označbe na registrski tablici vozila, za katero se oprostitev obveznosti plačila cestnine uveljavlja. Na podlagi podatkov o prevozu, ki jih cestninski zavezanec posreduje upravljavcu cestninskih cest na način, določen v splošnem aktu iz 23. člena tega zakona, upravljavec cestninskih cest odloči o upravičenosti uporabe cestninske ceste brez plačila cestnine in o tem obvesti cestninskega zavezanca. Upravljavec cestninskih cest mora biti o prihodu tujih vozil obveščen najmanj 24 ur pred njihovim prihodom.

(7)Prevozi z vozili za opravljanje dejavnosti rednega vzdrževanja cestninskih cest in dejavnosti cestninjenja so prevozi izvajalcev teh dejavnosti.

(8)Lastnik ali uporabnik vozila iz prvega odstavka tega člena sporoči upravljavcu cestninskih cest vsako spremembo lastništva ali drugo okoliščino, zaradi katere prevoz z vozilom po cestninski cesti ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila cestnine.

(9)Podrobnejša vprašanja v zvezi z oprostitvijo plačila cestnine uredi upravljavec cestninskih cest v splošnem aktu iz

1. člena tega zakona.
2. člen (cestninski razredi) Cestninske razrede predpiše vlada glede na vrsto vozila (enosledno ali dvosledno vozilo), njegovo največjo tehnično dovoljeno maso in število osi na njem ter glede na dimenzije ali druge dejavnike razvrstitve po tipih vozil, ki izražajo povzročeno škodo cestam, pod pogojem, da uporabljeni sistem razvrstitve temelji na značilnostih vozila, vsebovanih v dokumentaciji o vozilu, ki se uporablja v vseh državah članicah Evropske unije, ali pa so razpoznavne na pogled.
3. člen (stroški cestninskih cest)

(1)Cestnina se za cestninske ceste posameznega upravljavca teh cestninskih cest določi tako, da cestnina, ki se plačuje za vožnjo po cestninski cesti z vozilom nad 3.500 kg NDM, skupaj s cestnino, ki se plačuje za vožnjo po cestninski cesti z vozilom do 3.500 kg NDM, pokriva stroške cestninskih cest ali njihovega jasno določenega dela.

(2)Stroški cestninskih cest iz prejšnjega odstavka vključujejo stroške gradnje, stroške naložb ter stroške obratovanja, vzdrževanja in razvoja cestninskih cest posameznega upravljavca ali dela teh cest. Vključujejo tudi donosnost kapitala ali stopnjo dobička na podlagi tržnih pogojev. Upoštevajo se stroški, ki se nanašajo na cestninske ceste ali del teh cest, na katerem se cestnine zaračunavajo, in na vozila, ki se jim cestnine zaračunavajo.

(3)Stroški cestninskih cest ali stroški njihovih izboljšav vključujejo kakršne koli posebne izdatke za zmanjšanje hrupa, uvedbo naprednih tehnologij ali izboljšanje varnosti v cestnem prometu ter dejanska plačila, ki jih je izvedel upravljavec cestninskih cest na podlagi objektivnih okoljskih vidikov (npr. zaradi zaščite pred onesnaževanjem tal).

(4)Stroški gradnje vključujejo stroške, ki so povezani z gradnjo in financiranjem: – novih cestninskih cest ali njihovih izboljšav (vključno z večjimi konstrukcijskimi popravili) ali – cestninskih cest ali njihovih izboljšav (vključno z večjimi konstrukcijskimi popravili), ki so bile zgrajene najpozneje 30 let pred

1. junijem 2008, če so bile cestninske ureditve do tega datuma že uvedene, ali pa je bila gradnja cestninske ceste dokončana najpozneje 30 let pred vzpostavitvijo novih cestninskih ureditev, uvedenih po
2. juniju 2008.

(5)V primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka se za stroške gradnje cestninskih cest ali njihovih izboljšav štejejo tudi stroški v zvezi s cestninskimi cestami ali njihovimi izboljšavami, ki so bile dokončane pred roki iz druge alineje prejšnjega odstavka, če: – je bil vzpostavljen cestninski sistem, ki zagotavlja povračilo teh stroškov na podlagi pogodbe z upravljavcem cestninskega sistema ali na podlagi drugih pravnih aktov z enakovrednim učinkom, ki so začeli veljati pred 10. junijem 2008, ali – je mogoče dokazati, da je bil pogoj za zgraditev cestninske ceste, da bo njena pričakovana življenjska doba daljša od 30 let.

(6)Ne glede na prejšnji odstavek delež stroškov gradnje, ki jih je treba upoštevati na dan 10. junija 2008 oziroma na dan uvedbe nove cestninske ureditve, če je ta poznejši, ne sme presegati deleža preostale tedaj pričakovane življenjske dobe delov cestninske ceste.

(7)Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za cestninske cestne objekte iz 5. člena tega zakona.

(8)Pri izračunu stroškov cestninskih cest se upoštevajo temeljna načela za razdelitev stroškov cestninskih cest iz Priloge III Direktive 1999/62/ES. Metodologijo za izračun stroškov iz drugega odstavka tega člena in njihovo razdelitev na posamezne cestninske razrede predpiše vlada, pri čemer podatke in izračune, potrebne za izdelavo metodologije, zagotovi upravljavec cestninskih cest. 12. člen (določitev višine cestnine)

(1)Cestnina za uporabo cestninskih cest se za vozila nad 3.500 kg NDM plača glede na prevoženo razdaljo po cestninski cesti (v nadaljnjem besedilu: cestnina glede na prevoženo razdaljo) in za vozila do 3.500 kg NDM glede na dolžino časovnega obdobja, v katerem se cestninska cesta uporablja (v nadaljnjem besedilu: cestnina za določen čas).

(2)Višino cestnine iz prejšnjega odstavka predpiše vlada, pri čemer upošteva:

1. a)za cestnino glede na prevoženo razdaljo: – tip vozila oziroma cestninski razred vozila, s katerim se opravlja prevoz po cestninski cesti, emisijski razred CO 2 , emisijski razred vozila EURO in čas opravljanja prevoza (v dnevu, tednu, letu, vrsti dneva ali letnem času); – prevozno razdaljo po cestninski cesti.
2. b)za cestnino za določen čas: – tip oziroma cestninski razred vozila; – obdobje uporabe cestninske ceste; – cenovna razmerja med posameznimi vrstami elektronskih vinjet, določena v sedmem odstavku 49. člena tega zakona.

(3)Cestnine iz prvega odstavka tega člena se uskladijo z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ga ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije. Uskladitev se opravi v mesecu marcu, če rast cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem preseže indeks 100.

(4)Višino cestnine glede na prevoženo razdaljo določi vlada na predlog upravljavca cestninskih cest. Predlogu za določitev višine cestnine glede na prevoženo razdaljo upravljavec cestninskih cest zagotovi podatke in potrebne izračune, določene v metodologiji iz osmega odstavka prejšnjega člena.

(5)Pri določitvi višine cestnine na kilometer cestninske ceste za posamezen cestninski razred se stroški cestninskih cest ali njihovega določenega dela posameznega upravljavca razdelijo na posamezne cestninske razrede z ekvivalenčnimi faktorji, določenimi v metodologiji iz osmega odstavka prejšnjega člena. II. CESTNINJENJE GLEDE NA PREVOŽENO RAZDALJO 1. Skupne določbe o cestninjenju glede na prevoženo razdaljo 13. člen (način cestninjenja)

(1)Cestnina glede na prevoženo razdaljo se plačuje za uporabo cestninske ceste za vozilo nad 3.500 kg NDM in zajema infrastrukturno pristojbino.

(2)Pri vleki vozila po cestninski cesti se plačuje cestnina za vlečno in vlečeno vozilo. Če se vozilo nad 3.500 kg NDM pokvari po vstopu v sistem cestninjenja, mora plačati cestnino do izstopa s cestninske ceste, čeprav je zaradi okvare oprto na drugo vozilo.

(3)Cestninjenje poteka tako, da čim manj ovira prosti pretok prometa in brez obveznih kontrol ali pregledov na mejah Republike Slovenije z drugimi državami članicami Evropske unije.

(4)Upravljavec cestninskih cest zagotovi elektronske naprave za cestninjenje in omogoči plačevanje cestnine 24 ur na dan z običajnimi plačilnimi sredstvi. Upravljavec cestninskih cest izda o plačilu cestnine ali polnjenju predplačniškega uporabniškega računa uporabniku račun ali potrdilo o plačilu. Pri zaračunavanju cestnine se na računu ali potrdilu o plačilu izkažejo ločeno celoten znesek cestnine, znesek infrastrukturne pristojbine in znesek pribitka. Upravljavec cestninskih cest izda potrdilo ali račun o plačilu v fizični ali elektronski obliki.

(5)Cestninski zavezanci ravnajo tako, da glede na način cestninjenja omogočajo pravilno in učinkovito cestninjenje ter pri tem ravnajo v skladu s tem zakonom, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti za izvajanje javnih pooblastil ter odredbami cestninskih nadzornikov in upravljavca cestninskih cest.

(6)Ne glede na lastništvo elektronske naprave za cestninjenje cestninski zavezanec take naprave ne sme predrugačiti, ali s posegom v njeno konstrukcijo ali v programsko opremo spremeniti njenega delovanja, ali kakor koli drugače povzročiti, da ta naprava pri cestninjenju ne deluje ali ne deluje pravilno.

(7)Cestninskemu zavezancu, ki deluje v nasprotju s prejšnjim odstavkom, upravljavec cestninskih cest onemogoči delovanje naprave oziroma prepreči plačevanje cestnine s to napravo. 14. člen (infrastrukturna pristojbina)

(1)Pri določanju višine ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine se upoštevajo stroški cestninskih cest iz 11. člena tega zakona.

(2)Če se na cestninskih cestah ne uporablja enotna cestninska ureditev, je treba izvesti ločen izračun stroškov iz prejšnjega odstavka za vsak posamezen del ali dele cestninskih cest, na katerih se uporablja enaka cestninska ureditev.

(3)Povračilo stroškov naložb se lahko enakomerno razdeli na dobo amortizacije cestninske ceste ali njenega dela, ali pa ponderira v začetnem, srednjem ali končnem obdobju pod pogojem, da se ponderiranje izvede na pregleden način in da vključuje indeksacijo cestnin skozi dobo amortizacije. Stroški naložb, ki so nastali v preteklem obdobju, morajo temeljiti na dejansko plačanih zneskih, medtem ko se stroški naložb, ki bodo nastali v prihodnjem obdobju, izračunajo na podlagi napovedi teh stroškov glede na pričakovano življenjsko dobo prometne opreme, prometne signalizacije, voziščne konstrukcije in podobno. Stroški naložb, ki nastanejo zaradi prometa vozil, se na podlagi deleža vozil znotraj posameznega cestninskega razreda razdelijo na posamezne cestninske razrede vozil.

(4)Najvišjo raven infrastrukturne pristojbine predpiše vlada. Upravljavec cestninskih cest zagotovi podatke in potrebne izračune za določitev višine infrastrukturne pristojbine.

(5)V primeru koncesijskih cestnin je lahko najvišja stopnja infrastrukturne pristojbine enaka ali nižja od stopnje, ki bi bila rezultat izračuna po prvem odstavku tega člena. Enakost se oceni na podlagi razumno dolgega referenčnega obdobja, primernega naravi koncesijske pogodbe. 15. člen (razvrščanje vozil v emisijski razred CO 2 )

(1)Vozila nad 3.500 kg NDM se uvrščajo v naslednje emisijske razrede CO 2 :

1. a)emisijski razred CO 2 1: vozila, ki ne spadajo v noben drug emisijski razred CO 2 ;
2. b)emisijski razred CO 2 2: vozila, ki spadajo v podskupino vozil sg in so prvič registrirana v poročevalskem obdobju leta Y, njihove emisije CO 2 pa so za več kot pet odstotkov pod krivuljo zmanjševanja emisij za poročevalsko obdobje leta Y in za podskupino vozil sg, hkrati pa ne spadajo v emisijski razred CO 2 3, 4 ali 5;
3. c)emisijski razred CO 2 3: vozila, ki spadajo v podskupino vozil sg in so prvič registrirana v poročevalskem obdobju leta Y, njihove emisije CO 2 pa so za več kot osem odstotkov pod krivuljo zmanjševanja emisij za poročevalsko obdobje leta Y in za podskupino vozil sg, hkrati pa ne spadajo v emisijski razred CO 2 4 ali 5; č) emisijski razred CO 2 4: nizkoemisijska vozila;
4. d)emisijski razred CO 2 5: brezemisijska vozila.

(2)Upravljavec cestninskih cest in ponudnik EETS uporabita razvrščanje vozil iz prejšnjega odstavka za namen prilagoditve cestnine za podskupine vozil nad 3.500 kg NDM, določenih v

1. a)do
2. d)točki prvega odstavka 2. člena Uredbe 2019/1242/EU, najpozneje v dveh letih od objave referenčnih emisij CO 2 za te podskupine vozil v izvedbenih aktih Komisije. Za skupine vozil nad 3.500 kg NDM, ki niso zajete v
3. a)do
4. d)točki prvega odstavka 2. člena Uredbe 2019/1242/EU, se razvrščanje vozil iz prejšnjega odstavka začne uporabljati za emisijske razrede CO 2 1, 4 in 5, najpozneje v dveh letih od objave referenčnih emisij CO 2 za zadevne skupine vozil v izvedbenih aktih Komisije.

(3)Če so krivulje zmanjševanja emisij za posamezne skupine vozil nad 3.500 kg NDM, ki niso določene v

1. a)do
2. d)točki prvega odstavka 2. člena Uredbe 2019/1242/EU, določene s spremembo točke 5.1 v Prilogi I Uredbe 2019/1242/EU, upravljavec cestninskih cest in ponudnik EETS uporabita razvrščanje za emisijska razreda CO 2 2 in 3, kot sta opredeljena v prvem odstavku tega člena, z dnem začetka veljavnosti novih krivulj zmanjševanja emisij.

(4)Upravljavec cestninskih cest in ponudnik EETS opravita za vozila nad 3.500 kg NDM, ki se uvrščajo v emisijska razreda CO 2 2 ali 3, vsakih šest let po datumu njihove prve registracije ponovno oceno njihove klasifikacije. Vozilo nad 3.500 kg NDM se razvrsti v ustrezen emisijski razred CO 2 na podlagi takrat veljavnih mejnih vrednosti. Sprememba klasifikacije vozila nad 3.500 kg NDM začne veljati naslednji dan po opravljeni oceni.

(5)Upravljavec cestninskih cest pridobi podatke, potrebne za klasifikacijo vozil iz prejšnjega odstavka, iz evidence registriranih vozil. Če podatkov v evidenci registriranih vozil ni, jih zagotovita lastnik vozila nad 3.500 kg NDM ali ponudnik EETS. Do pridobitve potrebnih podatkov za klasifikacijo vozila iz prejšnjega odstavka se za vozilo cestninskega zavezanca uporablja višina cestnine, ki velja za emisijski razred vozila CO 2 1.

(6)Razvrščanje vozil nad 3.500 kg NDM v posamezne emisijske razrede CO 2 ni namenjeno ustvarjanju dodatnih prihodkov iz cestnin.

(7)Če iz dokumentov o vozilu, ki jih določi upravljavec cestninskih cest v splošnem aktu iz prvega odstavka

1. člena tega zakona, oziroma iz podatkov iz evidence registriranih vozil upravljavec cestninskih cest ne more ugotoviti emisijskega razreda CO 2 ali če OBU naprava ponudnika EETS ne vsebuje podatka o emisijskem razredu CO 2 , se za vozilo cestninskega zavezanca uporablja višina cestnine, ki velja za emisijski razred CO 2
2. Ta odstavek se smiselno uporablja tudi za ponudnika EETS.
3. člen (prilagoditev infrastrukturne pristojbine glede na emisijski razred CO 2 )

(1)Za vozila nad 3.500 kg NDM, ki se uvrščajo v emisijske razrede CO 2 2, 3, 4 ali 5, se lahko infrastrukturna pristojbina prilagodi v naslednjem razponu:

1. a)emisijski razred CO 2 2: od 5 do 15 odstotna prilagoditev v primerjavi z infrastrukturno pristojbino, določeno za emisijski razred CO 2 1;
2. b)emisijski razred CO 2 3: od 15 do 30 odstotna prilagoditev v primerjavi z infrastrukturno pristojbino, določeno za emisijski razred CO 2 1;
3. c)emisijski razred CO 2 4: od 30 do 50 odstotna prilagoditev v primerjavi z infrastrukturno pristojbino, določeno za emisijski razred CO 2 1; č) emisijski razred CO 2 5: od 50 do 75 odstotna prilagoditev v primerjavi z infrastrukturno pristojbino, določeno za emisijski razred CO 2 1.

(2)Če je infrastrukturna pristojbina prilagojena glede na emisijski razred vozila EURO, se prilagoditev infrastrukturne pristojbine glede na emisijski razred CO 2 izvede glede na infrastrukturno pristojbino, ki velja za vozila, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde EURO.

(3)Če se struktura vozil v posameznem emisijskem razredu CO 2 , za katerega je infrastrukturna pristojbina prilagojena, v posameznem letu spremeni zaradi odliva vozil v drug emisijski razred CO 2 za tri odstotke ali več glede na predhodno leto, vlada na predlog upravljavca cestninskih cest najpozneje do konca junija naslednjega leta spremeni faktorje prilagoditve višine infrastrukturne pristojbine tako, da izniči negativni vpliv te spremembe na prihodke upravljavca cestninskih cest iz cestnin. Spremenjeni faktorji prilagoditve višine infrastrukturne pristojbine se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Upravljavec cestninskih cest zagotovi podatke in potrebne izračune za spremembo prilagoditve višine infrastrukturne pristojbine glede na emisijski razred CO 2 .

(4)Faktorje prilagoditve infrastrukturne pristojbine glede na emisijski razred CO 2 iz prvega odstavka tega člena določi vlada. Pri določitvi faktorjev prilagoditve upošteva zlasti strukturo vozil, prerazporejanje vozil med posameznimi emisijskimi razredi CO 2 in okoljske cilje, ki se zasledujejo na področju prometa. 17. člen (prilagoditev višine infrastrukturne pristojbine)

(1)Infrastrukturna pristojbina se v skladu z emisijskimi razredi vozila EURO prilagodi tako, da nobena infrastrukturna pristojbina za več kot 100 odstotkov ne presega enake pristojbine, ki se zaračunava za enakovredna vozila, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde.

(2)Infrastrukturna pristojbina se lahko prilagodi tudi zaradi zmanjševanja zastojev, čim učinkovitejšega omejevanja poškodb cestninske ceste, njene čim boljše uporabe ali spodbujanja varnosti v cestnem prometu, če: – je prilagoditev pregledna, objavljena in se pod enakimi pogoji uporablja za vse uporabnike; – se prilagoditev uporablja glede na obdobje dneva, vrsto dneva ali letni čas; – nobena infrastrukturna pristojbina za več kot 175 odstotkov ne presega najvišje ravni ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine iz 14. člena tega zakona; – obdobja prometne konice, med katerimi se z namenom zmanjševanja zastojev zaračunavajo višje infrastrukturne pristojbine, ne presegajo šest ur na dan; – se prilagoditev za odsek cestninske ceste, kjer so zastoji, oblikuje in uporablja pregledno in dohodkovno nevtralno, tako da se uporabnikom, ki isti odsek cestninske ceste uporabljajo zunaj prometne konice, ponudi nižje stopnje cestnine, povišane stopnje cestnine pa se zaračuna tistim, ki isti odsek cestninske ceste uporabljajo med prometno konico.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena je dovoljeno odstopanje od zahteve po prilagoditvi infrastrukturne pristojbine, če: – bi to resno ogrozilo celovitost cestninskega sistema; – taka prilagoditev ne bi bila tehnično izvedljiva za zadevni cestninski sistem; – bi to povzročilo preusmeritev vozil z najvišjo stopnjo onesnaževanja, kar bi negativno vplivalo na varnost v cestnem prometu in zdravje ljudi.

(4)O odstopanjih iz prejšnjega odstavka ministrstvo obvesti Komisijo.

(5)Ministrstvo o nameravani prilagoditvi infrastrukturne pristojbine iz drugega odstavka tega člena ali spremembi obstoječe prilagoditve infrastrukturne pristojbine obvesti Komisijo in ji predloži podatke, potrebne za ugotovitev izpolnjevanja pogojev.

(6)Prilagoditev višine infrastrukturne pristojbine v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena ni namenjena ustvarjanju dodatnih prihodkov iz cestnin.

(7)Faktorje prilagoditve za posamezen emisijski razred vozila EURO ter obdobje dneva, tedna in leta, vrsto dneva in letni čas predpiše vlada.

(8)Če se struktura vozil v posameznem emisijskem razredu vozila EURO, za katerega je infrastrukturna pristojbina prilagojena, v posameznem letu spremeni zaradi odliva vozil v drugi emisijski razred vozila EURO za tri odstotke ali več glede na predhodno leto, vlada na predlog upravljavca cestninskih cest najpozneje do konca junija naslednjega leta spremeni faktorje prilagoditve višine infrastrukturne pristojbine tako, da izniči negativni vpliv te spremembe na prihodke upravljavca cestninskih cest iz cestnin. Spremenjeni faktorji prilagoditve višine infrastrukturne pristojbine se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Upravljavec cestninskih cest zagotovi podatke in potrebne izračune za spremembo prilagoditve višine infrastrukturne pristojbine glede na emisijski razred vozila EURO.

(9)Če iz dokumentov o vozilu, ki jih določi upravljavec cestninskih cest v splošnem aktu iz prvega odstavka

1. člena tega zakona, oziroma iz podatkov iz evidence registriranih vozil upravljavec cestninskih cest ne more ugotoviti emisijskega razreda vozila EURO ali če OBU naprava ponudnika EETS ne vsebuje podatka o emisijskem razredu vozila EURO, se za vozilo cestninskega zavezanca uporablja višina cestnine, ki velja za emisijski razred vozila EURO
2. Ta odstavek se smiselno uporablja tudi za ponudnika EETS.
3. člen (popusti) Upravljavec cestninske ceste lahko v ceniku cestnine predvidi popuste na infrastrukturno pristojbino, če: – je tarifna struktura sorazmerna, objavljena, pod enakimi pogoji dostopna vsem uporabnikom in se za uporabnike uporablja pod enakimi pogoji ter ne pomeni prenosa dodatnih stroškov na druge uporabnike v obliki višjih cestnin; – popusti povzročijo dejanske prihranke pri upravnih stroških obravnave pogostih uporabnikov v primerjavi z občasnimi uporabniki cestninskih cest; – popusti ne presegajo 13 odstotkov infrastrukturnih pristojbin, ki se plačujejo za enakovredna vozila, ki do popustov niso upravičena.
4. člen (pribitek k infrastrukturni pristojbini)

(1)Na cestninskih cestah in cestninskih cestnih objektih, na katerih so pogosti zastoji oziroma na katerih vozila povzročajo znatno okoljsko škodo, se lahko zaračunava pribitek k infrastrukturni pristojbini, pod pogojem, da: – se prihodek, ustvarjen s pribitkom, vloži v financiranje razvoja prevoznih storitev oziroma v izgradnjo ali vzdrževanje prometne infrastrukture jedrnega vseevropskega prometnega omrežja v skladu z Uredbo 1315/2013/EU, ki neposredno prispevajo k zmanjševanju zastojev ali okoljske škode in so na istem koridorju kakor cestni odsek, na katerem se pribitek zaračunava; – pribitek ne presega 15 odstotkov ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine, izračunane v skladu s tem zakonom, razen če se ustvarjeni prihodek naloži v čezmejne odseke koridorja jedrnega vseevropskega prometnega omrežja, določenega v skladu z Uredbo 1315/2013/EU. V tem primeru pribitek ne sme presegati 25 odstotkov ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine. Če pribitek na istem koridorju jedrnega vseevropskega prometnega omrežja zaračunavata dve ali več držav članic Evropske unije, se lahko pribitek zaračunava v višini, ki presega 25 odstotkov in ne presega 50 odstotkov ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine, če se s tem strinjajo vse države članice Evropske unije, ki so del tega koridorja oziroma mejijo na države članice Evropske unije, na ozemlju katerih je koridor, na katerem se zaračunava pribitek; – zaračunavanje pribitka ne povzroča nepravičnega obravnavanja komercialnega prometa po zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu, v primerjavi z drugimi uporabniki cestninskih cest; – se pred zaračunavanjem pribitka Komisiji predloži natančen opis lokacije pribitka in dokazilo o odločitvi za financiranje prometne infrastrukture ali prevoznih storitev iz prve alineje tega odstavka; – se vnaprej določi in omeji obdobje, v katerem se bo pribitek zaračunaval, pri čemer se obdobje glede pričakovanega prihodka sklada s predloženimi finančnimi načrti ter analizo stroškov in koristi za projekt, ki se sofinancira s prihodki iz pribitka.

(2)Pribitek se lahko zaračunava tudi, če je infrastrukturna pristojbina prilagojena v skladu s 16. in 17. členom tega zakona.

(3)Pred odločitvijo o pribitku ministrstvo obvesti Komisijo in obvestilu priloži dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena. Vlada uvede pribitek, če mu Komisija ne nasprotuje ali ne zahteva njegove spremembe.

(4)O uvedbi pribitka odloči vlada na predlog upravljavca cestninskih cest ali cestninskih cestnih objektov. Predlogu za uvedbo pribitka upravljavec cestninskih cest priloži finančne načrte glede cestninskih cest ali cestninskih cestnih objektov, na katerih se bo pribitek zaračunaval, ter analizo stroškov in koristi novih cestnih projektov. Sklep o določitvi pribitka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(5)Pribitek za nove čezmejne projekte se lahko uvede le v soglasju s pristojnimi organi držav članic Evropske unije, na ozemlju katerih ležijo cestninske ceste ali cestninski cestni objekti, ki so predmet projekta. 20. člen (obveščanje Komisije)

(1)Ministrstvo najmanj šest mesecev pred izvajanjem nove ali bistveno spremenjene cestninske ureditve na podlagi uvedenih infrastrukturnih pristojbin Komisiji sporoči:

1. a)za cestninske ureditve, ki ne vključujejo koncesijskih cestnin: – vrednosti enot in drugih parametrov, ki se uporabljajo za izračun različnih sestavin infrastrukturnih stroškov, – informacije o vozilih, za katera se uporablja cestninska ureditev, in geografski obseg omrežja ali dela omrežja, ki se uporablja za posamezen izračun stroškov, ter odstotek stroškov, ki se želi povrniti s pristojbinami, in – informacije o glavnih značilnostih elektronskega cestninskega sistema, vključno s podatki o interoperabilnosti cestninskega sistema;
2. b)za cestninske ureditve, ki vključujejo koncesijske cestnine: – koncesijske pogodbe ali bistvene spremembe teh pogodb, – ureditev za koncesijske pogodbe, na podlagi katere je koncedent objavil javni razpis o koncesiji, kakor je navedeno v zakonu, ki ureja javno-zasebna partnerstva, vključno z oceno stroškov iz drugega odstavka 11. člena tega zakona, ki se predvidevajo po koncesiji, predvidenim prometom po tipih vozil, ravnijo predvidenih cestnin in geografskim obsegom omrežja, ki ga pokriva koncesijska pogodba.

(2)Če se Komisija na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka ne strinja z novo ali s predlagano bistveno spremembo obstoječe cestninske ureditve, ministrstvo poskrbi za njeno prilagoditev v skladu z odločitvijo Komisije. 21. člen (priprava zbirnega poročila o cestninah)

(1)Upravljavec cestninskih cest vsakih pet let pripravi zbirno poročilo o cestninah, ki vsebuje podatke zlasti o:

1. zaračunavanju cestnin za uporabo cestninskih cest z navedbo omrežja cestninskih cest, kategorije vozil, ki plačujejo cestnino, in vozil, ki so oproščena plačila cestnine;
2. prilagoditvah infrastrukturnih pristojbin glede na kategorijo vozila in vrsto vozila nad 3.500 kg NDM;
3. prilagoditvah infrastrukturnih pristojbin glede na okoljsko učinkovitost vozil nad 3.500 kg NDM v skladu s
4. in
5. členom tega zakona;
6. morebitnem razlikovanju infrastrukturnih pristojbin glede na obdobje dneva, vrsto dneva ali letni čas;
7. ponderirani infrastrukturni pristojbini ter skupnem prihodku iz infrastrukturnih pristojbin;
8. prihodkih, zbranih s pribitki na infrastrukturno pristojbino, in cestnih odsekih, na katerih so bili zaračunani;
9. prihodkih iz cestnin;
10. deležu vozil, ki uporabljajo cestninske ceste in spadajo v različne emisijske razrede EURO in CO 2 ;
11. namenu koriščenja prihodkov iz naslova cestninjenja vozil po tem zakonu (npr. za razvoj cestninskega sistema, razvoj vseevropskega prometnega omrežja, izboljšanje prometne varnosti, zagotavljanje varovanih parkirišč, izboljšanje logistike).

(2)Upravljavec cestninskih cest zbirno poročilo o cestninah objavi na svoji spletni strani. 22. člen (cenik cestnine)

(1)V ceniku se določijo višina cestnine glede na prevoženo razdaljo za vse cestninske razrede po cestninskih odsekih, prilagojena višina infrastrukturne pristojbine iz

1. in
2. člena tega zakona, popusti na infrastrukturno pristojbino iz
3. člena tega zakona ter pogoji in način njihovega uveljavljanja, pa tudi drugi splošni pogoji cestninjenja, ki se nanašajo na način cestninjenja, način plačevanja cestnine, evidentiranje plačil in druge obveznosti v zvezi s plačevanjem cestnine.

(2)Upravljavec cestninskih cest na podlagi javnega pooblastila najpozneje v enem mesecu od uveljavitve predpisa vlade o višini cestnine glede na prevoženo razdaljo iz drugega odstavka 12. člena tega zakona sprejme cenik cestnine za cestninske ceste, ki jih upravlja, ali za njihov jasno določeni del, za katerega se določa cestnina. Za cestninske ceste, glede katerih naloge upravljavca cestninskih cest opravlja državni organ, sprejme cenik vlada.

(3)K ceniku cestnine iz prejšnjega odstavka pridobi upravljavec cestninskih cest, ki ni državni organ, soglasje vlade pred njegovo objavo. Cenik cestnine iz prejšnjega odstavka se pred uveljavitvijo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(4)Po uvedbi EETS se lahko vsaka sprememba cenika cestnine ali drugih sestavin, pomembnih za določitev višine cestnine, uporablja šele po vključitvi teh podatkov v register iz 62. člena tega zakona. 23. člen (splošni akt o cestninjenju)

(1)V splošnem aktu o cestninjenju se uredijo vprašanja v zvezi s cestninjenjem glede na prevoženo razdaljo (npr. postopek registracije stranke in vozila, določanje emisijskega razreda vozila EURO in emisijskega razreda CO 2 , pridobitev in uporaba OBU naprave, plačilo infrastrukturne pristojbine v predplačniškem in poplačniškem načinu plačevanja, veljavnost dobroimetja, zagotavljanje podatkov o cestninskih transakcijah in zaračunani cestnini, možnost poznejšega obračuna cestnine, pridobitev in pravilna uporaba naprave EETS, plačilo cestnine z napravo EETS) in druga vprašanja, ki jih določa ta zakon (npr. postopek izdaje elektronske vinjete, uveljavljanje vračila kupnine v primeru odstopa od prodajne pogodbe ali odjave vozila iz prometa, postopek v primeru kraje, uničenja ali izgube registrske tablice, na katero je vezana elektronska vinjeta, časovna omejitev možnosti vnaprejšnjega nakupa posamezne vrste elektronske vinjete, uveljavljanje morebitnih popravkov že izdane elektronske vinjete).

(2)Splošni akt iz prejšnjega odstavka sprejme na podlagi javnega pooblastila upravljavec cestninskih cest. Za cestninske ceste, glede katerih naloge upravljavca cestninskih cest opravlja državni organ, sprejme splošni akt minister, pristojen za promet (v nadaljnjem besedilu: minister).

(3)K splošnemu aktu iz prejšnjega odstavka pridobi upravljavec cestninskih cest, ki ni državni organ, soglasje vlade pred njegovo objavo. Splošni akt iz prejšnjega odstavka se pred uveljavitvijo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 2. Cestninjenje z ustavljanjem 24. člen (način cestninjenja)

(1)Cestninjenje z ustavljanjem se uporablja le za cestninske ceste ali cestninske cestne objekte, pri katerih ni zagotovljeno elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku, in za cestninske ceste ali cestninske odseke iz osmega odstavka 34. člena tega zakona.

(2)Cestninjenje z ustavljanjem zagotavlja in izvaja upravljavec cestninskih cest.

(3)Cestnina se pri cestninjenju z ustavljanjem plačuje pri zaprtem cestninskem sistemu na izstopni cestninski postaji na podlagi zadnjega veljavnega dokumenta, ki ga cestninski zavezanec prejme na vstopni cestninski postaji, in pri odprtem cestninskem sistemu na vstopno-izstopni cestninski postaji.

(4)Cestninski zavezanec ustavi vozilo na cestninski postaji in prevzame dokument za cestninjenje ali plača cestnino.

(5)Cestninski zavezanec hrani prevzeti račun ali potrdilo o plačilu cestnine do izstopa s cestninske ceste in ga na zahtevo cestninskega nadzornika izroči na vpogled.

(6)Cestninjenje z ustavljanjem, ki se izvaja z uporabo elektronskih naprav za cestninjenje, mora biti v skladu s splošnim aktom iz prejšnjega člena. 25. člen (način plačila cestnine)

(1)Upravljavec cestninskih cest omogoči plačilo cestnine z gotovino, elektronskimi mediji upravljavca cestninskih cest in plačilnimi karticami.

(2)Na posameznih manj pogosto uporabljenih cestninskih postajah lahko upravljavec cestninskih cest vzpostavi samo plačevanje cestnine, ki ne zahteva navzočnosti osebja upravljavca cestninske ceste (samodejne cestninske postaje). Cestninske postaje iz tega odstavka in način plačevanja cestnine na njih določi vlada v predpisu iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona, na priključkih nanje pa morajo biti tudi jasno označene. 3. Cestninjenje v prostem prometnem toku 26. člen (obveznost zagotavljanja cestninjenja v prostem prometnem toku)

(1)Upravljavec cestninskih cest zagotovi, da je na vseh cestninskih cestah in cestninskih cestnih objektih, razen tistih iz osmega odstavka 34. člena tega zakona, zagotovljeno cestninjenje brez ustavljanja vozila ali zmanjšanja njegove hitrosti na cestninski postaji, opremljeni z zaporo (v nadaljnjem besedilu: cestninjenje v prostem prometnem toku).

(2)Cestninjenje v prostem prometnem toku se zagotavlja z elektronskim sistemom cestninjenja, ki uporabnikom omogoča cestninjenje z OBU napravo. 27. člen (dostop do sistema cestninjenja v prostem prometnem toku)

(1)Cestninjenje v prostem prometnem toku se izvaja samo s predpisano nameščeno in delujočo OBU napravo v vozilu cestninskega zavezanca, razen v primeru iz petega in šestega odstavka 6. člena tega zakona.

(2)OBU naprava je v lasti upravljavca cestninskih cest.

(3)Upravljavec cestninskih cest izda OBU napravo na zahtevo cestninskega zavezanca. Ob izdaji OBU naprave je upravljavec cestninskih cest upravičen do plačila varščine in stroškov, povezanih z izdajo OBU naprave, katerih višina se določi v ceniku cestnine iz 22. člena tega zakona.

(4)Cestninski zavezanec pred vstopom na cestninsko cesto, razen v primeru iz petega odstavka 6. člena tega zakona, zagotovi registracijo OBU naprave v elektronskem sistemu cestninjenja v prostem prometnem toku.

(5)Postopek izdaje OBU naprave in način njene registracije v elektronskem sistemu cestninjenja se podrobneje uredi v splošnem aktu iz 23. člena tega zakona. 28. člen (način plačila cestnine)

(1)Upravljavec cestninskih cest omogoči plačilo cestnine z dobroimetjem na OBU napravi (predplačilo) ali s poznejšim plačilom na podlagi računa (poplačilo).

(2)Cestnina se pri predplačilu plačuje z gotovino, plačilnimi karticami in nakazilom denarja na transakcijski račun upravljavca cestninskih cest, pri poplačilu pa samo s plačilnimi karticami in nakazilom denarja na transakcijski račun upravljavca cestninskih cest na podlagi sklenjene pogodbe o odloženem načinu plačevanja cestnine.

(3)Dobroimetje na OBU napravi je veljavno dve leti od zadnjega vplačila oziroma od zadnje uporabe OBU naprave. Dobroimetja, ki mu je potekla veljavnost, ni mogoče ponovno aktivirati ali zahtevati njegovega vračila.

(4)V primeru sklenitve pogodbe o odloženem načinu plačevanja cestnine upravljavec cestninskih cest zahteva od uporabnika elektronskega cestninjenja predložitev bančne garancije ali garancije zavarovalnice (v nadaljnjem besedilu: finančno zavarovanje) za zavarovanje plačil cestnine za prvi dve leti, in sicer se finančno zavarovanje določi za vsako OBU napravo v višini dvakratnika povprečne mesečne porabe cestnine vseh uporabnikov OBU naprav v preteklem letu, pri čemer se znesek zaokroži na 100 eurov. Pri podaljšanju pogodbe o odloženem načinu plačevanja cestnine se finančno zavarovanje zahteva, če je uporabnik elektronskega cestninjenja na podlagi javno dostopnih podatkov ali na lestvici bonitetnih ocen uvrščen v podpovprečni razred ali pa se zanj ocenjuje, da je njegova zmožnost za poravnavanje obveznosti podpovprečna oziroma stopnja tveganja poslovanja z njim nadpovprečna. Če uporabnik elektronskega cestninjenja v zadnjih 12 mesecih dvakrat ne plača cestnine v roku za plačilo cestnine, zahteva upravljavec cestninskih cest predložitev finančnega zavarovanja ne glede na njegovo bonitetno oceno. Višina finančnega zavarovanja se določi v višini dvakratnika povprečne mesečne porabe cestnine uporabnika elektronskega cestninjenja v preteklem letu, pri čemer se znesek zaokroži na 1.000 eurov. Če uporabnik preseže dvakratnik povprečne mesečne porabe cestnine, upravljavec cestninskih cest zahteva od njega povečanje finančnega zavarovanja, ki ustreza dvakratniku povprečne mesečne porabe cestnine uporabnika elektronskega cestninjenja.

(5)Cestninskemu zavezancu, ki pri poplačilu ne plača računa v roku za plačilo cestnine, se mu nadaljnja uporaba cestninske ceste omogoči s plačilom cestnine z dobroimetjem na OBU napravi. Cestninski zavezanec zagotovi v tem primeru zadostno višino dobroimetja na OBU napravi.

(6)Upravljavec cestninskih cest v ceniku cestnine iz

1. člena tega zakona določi najmanjši in najvišji znesek dobroimetja na posamezni OBU napravi oziroma podrobneje uredi način plačila cestnine in mogoča plačilna sredstva.
2. člen (obveznosti cestninskega zavezanca)

(1)Pridobitev in registracija OBU naprave je mogoča samo ob predložitvi dokumentov o vozilu na cestninski uporabniški točki ali na drug način, določen v splošnem aktu iz 23. člena tega zakona.

(2)Cestninski zavezanec pri postopku registracije OBU naprave v elektronski sistem cestninjenja v prostem prometnem toku predloži pravilne podatke o vozilu.

(3)Cestninski zavezanec pred vstopom na cestninsko cesto namesti OBU napravo v vozilu na način, določen v splošnem aktu iz 23. člena tega zakona, in vnese pravilne podatke o številu osi vozila ali skupine vozil.

(4)Cestninski zavezanec uporablja OBU napravo med vožnjo po cestninski cesti na način, določen v splošnem aktu iz 23. člena tega zakona. Cestninski zavezanec takoj po vstopu na cestninsko cesto in med vožnjo po njej preverja pravilnost delovanja OBU naprave in zagotavlja zadostno višino dobroimetja na OBU napravi pri prehodu točke cestninjenja. Če cestninski zavezanec zazna premalo dobroimetja na OBU napravi, njeno nedelovanje ali nepravilno delovanje, odpravi to na prvi cestninski uporabniški točki, na kateri pridobi tudi informacije o načinu in postopku odprave zaznane napake.

(5)Cestninski zavezanec upravljavcu cestninskih cest takoj sporoči odtujitev ali izgubo OBU naprave.

(6)Upravljavec cestninskih cest v primeru iz prejšnjega odstavka onemogoči delovanje in neupravičeno uporabo OBU naprave.

(7)Cestninski zavezanec ne sme imeti pri sebi, v oziroma na vozilu kakršne koli naprave, ki moti, onemogoča ali povzroča nepravilno delovanje OBU naprave, naprave za cestninjenje ali naprave za nadzor cestninjenja.

(8)Cestninskemu zavezancu, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, se naprava odvzame. Če cestninski zavezanec naprave ne more odstraniti sam ali je noče odstraniti, se odstrani na njegove stroške. 30. člen (naloge upravljavca cestninskih cest)

(1)Upravljavec cestninskih cest zagotavlja za vse cestninske ceste in cestninske cestne objekte, ki so v njegovem upravljanju, vzpostavitev in delovanje cestninjenja v prostem prometnem toku, pri čemer ima naslednje naloge:

1. izvaja cestninjenje v prostem prometnem toku in pobira cestnino;
2. zagotovi OBU napravo;
3. zagotavlja, vzdržuje in obnavlja elektronski sistem cestninjenja ter vse druge potrebne objekte, naprave in opremo za izvajanje cestninjenja v prostem prometnem toku;
4. zagotavlja uporabnikom elektronskih naprav za cestninjenje vključitev v elektronski sistem cestninjenja;
5. po uvedbi EETS omogoča ponudnikom tega cestninjenja vključitev njihovih uporabnikov v cestninjenje v prostem prometnem toku;
6. na podlagi javnega pooblastila vodi evidence iz
7. člena tega zakona;
8. opravlja druge naloge, ki so določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi za njegovo izvajanje.

(2)Upravljavec cestninskih cest sprejme na cestninskih cestah, na katerih opravlja naloge iz prejšnjega odstavka, vsako vozilo, ki je opremljeno z delujočo OBU napravo v skladu z zahtevami iz 32. člena tega zakona.

(3)Upravljavec cestninskih cest financira naloge vzpostavitve in delovanja elektronskega sistema cestninjenja iz pobranih cestnin. 31. člen (razmerja upravljavca cestninskih cest z uporabniki elektronskega cestninjenja)

(1)Upravljavec cestninskih cest omogoči na zahtevo uporabnika elektronskega cestninjenja sklenitev pogodbe o vključitvi v elektronski sistem cestninjenja.

(2)Uporabnik elektronskega cestninjenja upravljavcu cestninskih cest plača vso cestnino, nastalo z uporabo cestninske ceste z vozilom, ki je opremljeno z OBU napravo, do trenutka, ko je upravljavca cestninskih cest pisno obvestil o protipravni odtujitvi vozila in protipravni odtujitvi ali izgubi OBU naprave. 32. člen (OBU naprava)

(1)Upravljavec cestninskih cest na cestninskih uporabniških točkah zagotovi, da lahko cestninski zavezanci pridobijo OBU napravo.

(2)OBU naprava upravljavca cestninskih cest in ponudnika EETS mora izpolnjevati bistvene zahteve, določene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/204 z dne

1. novembra 2019 o podrobnih obveznostih ponudnikov storitev evropskega elektronskega cestninjenja, minimalni vsebini izjave o območju storitev evropskega elektronskega cestninjenja, elektronskih vmesnikih, zahtevah za komponente interoperabilnosti in razveljavitvi Odločbe 2009/750/ES (UL L št. 43 z dne
3. 2020, str. 49; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2020/204/EU). Ugotavljanje skladnosti s temi zahtevami ter označevanje in certificiranje OBU naprav se izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.

(3)Cestninski zavezanec upravljavcu cestninskih cest ali ponudniku EETS predloži na vpogled javno veljavne listine, iz katerih je razvidno, v katera emisijska razreda EURO in CO 2 spada vozilo. Listine cestninski zavezanec predloži ob pridobitvi OBU naprave oziroma njeni prilagoditvi vozilu in namestitvi nanj. Če listin ne predloži, se šteje, da spada vozilo v emisijska razreda EURO 0 in CO 2

1. Listine za dokazovanje emisijskih razredov EURO in CO 2 lahko cestninski zavezanec predloži tudi pozneje, vendar se do potrditve njihove ustreznosti šteje, da spada vozilo v emisijska razreda EURO 0 in CO 2
2. Cestninski zavezanec v tem primeru ni upravičen do vračila cestnine za nazaj. Upravljavec cestninskih cest ali ponudnik EETS potrdita ustreznost naknadno dostavljenih listin za dokazovanje emisijskih razredov EURO in CO 2 najpozneje v 30 dneh od dneva prejema.

(4)Upravljavec cestninskih cest OBU napravo prilagodi vozilu, na katerem se bo uporabljala. Če je za njeno namestitev potrebno posebno strokovno znanje oziroma usposobljenost, upravljavec cestninskih cest na stroške cestninskega zavezanca zagotovi namestitev OBU naprave na vozilo cestninskega zavezanca. OBU naprava se nanaša na vozilo, v katerem se uporablja in je ni dovoljeno uporabljati v drugem vozilu.

(5)OBU naprava ne sme omogočati ugotavljanja lokacije ali spremljanja gibanja vozil na način, da je mogoče tako določiti določeno vozilo, razen če je to potrebno zaradi ugotavljanja zneska dolgovane cestnine, reševanja reklamacijskih zahtevkov in izvajanja cestninskega nadzora, vendar le v obsegu, ki je za te namene nujno potreben.

(6)Upravljavec cestninskih cest lahko podatke o lokaciji in gibanju vozila iz prejšnjega odstavka za namene določitve zneska dolgovane cestnine in reševanja reklamacijskih zahtevkov pri plačilu cestnine z dobroimetjem na OBU napravi (predplačilo) hrani najdlje 90 dni od zaključka obračuna cestnine, ki ga upravljavec cestninskih cest izvede najkasneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, pri plačilu cestnine s poznejšim plačilom na podlagi računa (poplačilo) pa najdlje 90 dni od plačila računa za plačilo cestnine. Podatke o lokaciji in gibanju vozila, ki so potrebni za namen cestninskega nadzora, lahko upravljavec cestninskih cest hrani najdlje 20 dni od njihove pridobitve. V primeru ugotovljene kršitve obveznosti plačevanja cestnine, neplačila računa za dolgovano cestnino ali reklamacije v zvezi s plačilom cestnine, se podatki o gibanju in lokaciji vozila hranijo do zaključka postopka obravnave ugotovljene kršitve obveznosti plačevanja cestnine, do izterjave plačila računa za dolgovano cestnino ali do zaključka postopka obravnave reklamacije v zvezi s plačilom cestnine. Po poteku rokov iz tega odstavka se podatki izbrišejo.

(7)Cestninski zavezanec se lahko upravljavcu cestninskih cest pritoži glede obračunanega zneska dolgovane cestnine najpozneje pet delovnih dni pred potekom roka hrambe podatkov o lokaciji in gibanju vozila, določenega v prejšnjem odstavku. 33. člen (vračilo OBU naprave)

(1)Če se spremeni lastništvo ali pravica uporabe vozila, za katero je bila izdana OBU naprava, ali če cestninski zavezanec preneha obstajati kot pravni subjekt ali se statusno preoblikuje, lahko odgovorna oseba tega subjekta ali njegov pravni naslednik vrne OBU napravo upravljavcu cestninskih cest na cestninski uporabniški točki ali drug način, določen v splošnem aktu iz 23. člena tega zakona. Cestninski zavezanec ob vračilu OBU naprave plača cestnino za vse do tedaj prevožene razdalje po cestninskih cestah.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka cestninski zavezanec ne more prenesti OBU naprave na novega lastnika vozila, imetnika vozila, novoustanovljen pravni subjekt ali nov pravni subjekt, nastal z oddelitvijo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.

(3)Cestninski zavezanec lahko vrne OBU napravo zaradi odjave iz elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku na cestninski uporabniški točki ali drug način, določen v splošnem aktu iz 23. člena tega zakona.

(4)V primeru vračila OBU naprave na cestninski uporabniški točki na cestninski cesti iz prejšnjega odstavka cestninski zavezanec navede mesto izstopa s cestninske ceste in plača cestnino za prevoženo razdaljo od cestninske uporabniške točke do tega izstopa, ki ga cestninski zavezanec navede ob vračilu OBU naprave.

(5)Če OBU naprava ni poškodovana, se cestninskemu zavezancu v primeru iz prvega in tretjega odstavka tega člena vrne varščina za OBU napravo.

(6)Postopek in način vračila OBU naprav se podrobneje uredi v splošnem aktu iz

1. člena tega zakona.
2. Evropsko elektronsko cestninjenje
3. člen (EETS)

(1)Upravljavec cestninskih cest zagotovi cestninjenje v prostem prometnem toku z uporabo naprav v vozilu, ki za izvajanje elektronskih cestninskih transakcij uporabljajo eno ali več naslednjih tehnologij: satelitskega določanja položaja, mobilnih komunikacij in mikrovalovne tehnologije na frekvenci 5,8 GHz.

(2)V skladu s tehnologijami iz prejšnjega odstavka morajo biti vsi novi elektronski cestninski sistemi, za uporabo katerih je treba namestiti ali uporabiti naprave v vozilih, v primeru bistvenih tehnoloških izboljšav pa tudi obstoječi elektronski cestninski sistemi.

(3)Naprava v vozilu, ki uporablja tehnologijo za satelitsko določanje položaja, mora biti združljiva s storitvami določanja položaja, ki jih zagotavljata sistema Galileo in skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS).

(4)Naprava v vozilu lahko uporablja svojo strojno in programsko opremo oziroma elemente druge strojne in programske opreme, ki je že v vozilu. Naprava v vozilu lahko za namene komunikacije z drugimi sistemi strojne opreme, ki je že v vozilu, uporablja tehnologije, ki niso navedene v prvem odstavku tega člena, če so zagotovljene varnost, kakovost storitve in zasebnost.

(5)Naprava v vozilu lahko poleg cestninjenja omogoča tudi druge storitve, če delovanje takih storitev na nobenem območju EETS ne moti storitev cestninjenja.

(6)EETS se uporabnikom EETS zagotavlja kot stalna enotna storitev, ki po shranitvi oziroma prijavi klasifikacijskih parametrov vozila v napravo v vozilu med vožnjo ne zahteva človeških posegov, razen če se spremenijo značilnosti vozila, in pri kateri ravnanje uporabnika EETS z napravo v vozilu ostane enako ne glede na območje EETS.

(7)Tehnične značilnosti cestninjenja v prostem prometnem toku morajo izpolnjevati tehnične zahteve v skladu z Izvedbeno uredbo 2020/204/EU ter Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/203 z dne

1. novembra 2019 o klasifikaciji vozil, obveznostih uporabnikov storitev evropskega elektronskega cestninjenja, zahtevah za komponente interoperabilnosti in minimalnih merilih za upravičenost za priglašene organe (UL L št. 43 z dne
3. 2020, str. 41; v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2020/203/EU).

(8)Določbe tega člena se ne uporabljajo za parkirnine, za cestninske ceste ali cestninske odseke, ki ne izpolnjujejo pogojev za elektronski cestninski sistem, določenih v

1. točki prvega odstavka
2. člena tega zakona, in za cestninske ceste ali cestninske odseke, na katerih je cestninjenje v prostem prometnem toku mogoče izvajati le z majhnimi, izključno lokalnimi cestninskimi sistemi, za katere bi bili stroški za uporabo EETS nesorazmerni s prednostmi.
3. člen (komponente interoperabilnosti cestninskega sistema)

(1)Če se vzpostavi nov elektronski cestninski sistem, imenovani izvajalec cestninjenja določi in v izjavi o območju EETS objavi podroben načrt za postopek ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti v skladu z Izvedbeno uredbo 2020/204/EU. S tem se omogoči akreditacija zainteresiranih ponudnikov EETS najpozneje en mesec pred začetkom delovanja novega elektronskega cestninskega sistema.

(2)Če se elektronski cestninski sistem bistveno spremeni, izvajalec cestninjenja določi in v izjavi o območju EETS objavi podroben načrt ponovnega ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti ponudnikov EETS v skladu z Izvedbeno uredbo 2020/204/EU, ki so že akreditirani v sistemu pred njegovo bistveno spremembo. S tem se omogoči ponovna akreditacija ponudnikov EETS iz prejšnjega stavka najpozneje en mesec pred začetkom delovanja spremenjenega elektronskega cestninskega sistema.

(3)Izvajalec cestninjenja vzpostavi testno okolje, v katerem lahko ponudnik EETS ali njegovi pooblaščeni zastopniki preverijo, ali je njihova naprava v vozilu primerna za uporabo na območju EETS. Izvajalec cestninjenja izda ponudniku EETS ali njegovim pooblaščenim zastopnikom potrdilo, ki dokazuje, da je njihova naprava v vozilu primerna za uporabo na območju EETS.

(4)Če je na območju Republike Slovenije več območij EETS, izvajalci cestninjenja, ki so pristojni za posamezna območja EETS, vzpostavijo enotno testno okolje za več kot eno območje EETS in pooblaščenemu zastopniku ponudnika EETS omogočijo, da preveri primernost za uporabo enega tipa naprave v vozilu.

(5)Stroške testiranj iz tretjega in četrtega odstavka tega člena krije ponudnik EETS ali njegov pooblaščeni zastopnik.

(6)Na območjih EETS je dovoljena uporaba komponent interoperabilnosti za uporabo EETS, ki imajo oznako CE ali izjavo o skladnosti s specifikacijami oziroma izjavo o primernosti za uporabo. Izvajalec cestninjenja ne zahteva preverjanj, ki so bila že opravljena kot del postopka za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami oziroma primernosti za uporabo.

(7)Komponente interoperabilnosti morajo v zvezi z varnostjo in zdravjem, zanesljivostjo in razpoložljivostjo, varstvom okolja, tehnično skladnostjo, varovanjem in zasebnostjo ter delovanjem in upravljanjem izpolnjevati zahteve, predpisane z Delegirano uredbo 2020/203/EU.

(8)Infrastruktura EETS mora glede točnosti podatkov o prijavi cestnine, identifikacije pristojnega ponudnika EETS s pomočjo naprave v vozilu, uporabe odprtih standardov za komponente interoperabilnosti pri opremi EETS, vključitve naprave v vozilu v vozilo in sporočanja vozniku, da mora plačati cestnino, izpolnjevati zahteve, predpisane z Delegirano uredbo 2020/203/EU. Posebne zahteve glede infrastrukture EETS so predpisane z Izvedbeno uredbo 2020/204/EU. 36. člen (zaščitni postopek zaradi neizpolnjevanja zahtev glede interoperabilnosti)

(1)Če izvajalec cestninjenja domneva, da komponente interoperabilnosti z oznako CE, ki so bile dane na trg, ne izpolnjujejo zahtev iz Priloge II Delegirane uredbe 2020/203/EU, o tem takoj obvesti ministrstvo. Ministrstvo stori vse potrebno za omejitev področja njihove uporabe, prepoved njihove uporabe ali umik s trga. O sprejetih ukrepih obvesti Komisijo in svojo odločitev obrazloži. V obrazložitvi navede zlasti, ali neskladnost izhaja iz nepravilne uporabe tehničnih specifikacij ali neprimernosti tehničnih specifikacij.

(2)Če komponente interoperabilnosti z oznako CE ne izpolnjujejo zahtev glede interoperabilnosti, izvajalec cestninjenja od proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Evropski uniji zahteva, da pod pogoji, ki jih določi izvajalec cestninjenja, ponovno vzpostavi skladnost komponente interoperabilnosti s specifikacijami oziroma njeno primernost za uporabo. Izvajalec cestninjenja o tem obvesti Komisijo in druge države članice Evropske unije.

(3)Vsaka odločitev v zvezi z ugotavljanjem skladnosti s specifikacijami ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti iz prejšnjega in tega člena mora biti podrobno obrazložena. O odločitvi se čim prej obvestita proizvajalec in ponudnik EETS ali njuni pooblaščeni zastopniki, skupaj z navedbo pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo, in rokih za njihovo uveljavitev. 37. člen (priglašeni organ)

(1)Priglašeni organ je pravna oseba, ki je pooblaščena za izvajanje postopkov skladnosti s specifikacijami ali primernosti za uporabo v skladu s Prilogo III Izvedbene uredbe 2020/204/EU ali za nadzor nad temi postopki.

(2)Ministrstvo izda priglašenemu organu pooblastilo za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje pogoje iz Priloge III Delegirane uredbe 2020/203/EU, in mu ga ob prenehanju izpolnjevanja zahtevanih pogojev odvzame ter o tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice Evropske unije. Šteje se, da organi, ki izpolnjujejo merila za ocenjevanje iz evropskih standardov, izpolnjujejo pogoje iz Priloge III Delegirane uredbe 2020/203/EU.

(3)Ministrstvo obvesti Komisijo in države članice Evropske unije o priglašenih organih v Republiki Sloveniji in njihovi pristojnosti ter identifikacijsko številko vsakega od njih, ki jo predhodno pridobi od Komisije.

(4)Če ministrstvo ugotovi, da organ, ki ga je priglasila druga država članica Evropske unije, ne izpolnjuje pogojev iz Priloge III Delegirane uredbe 2020/203/EU, o tem obvesti Odbor za elektronsko cestninjenje. 38. člen (naloge izvajalca cestninjenja)

(1)Izvajalec cestninjenja pripravi in vzdržuje izjavo o območju EETS v skladu s splošnimi pogoji za dostop ponudnikov EETS do območij EETS iz Izvedbene uredbe 2020/204/EU.

(2)V primeru vzpostavitve novega elektronskega cestninskega sistema imenovani izvajalec cestninjenja objavi izjavo o območju EETS najmanj šest mesecev pred začetkom delovanja novega elektronskega cestninskega sistema, da se lahko zainteresirani ponudniki EETS akreditirajo vsaj en mesec pred začetkom njegovega delovanja, ob upoštevanju trajanja postopka ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti v skladu z Izvedbeno uredbo 2020/204/EU.

(3)Če se elektronski cestninski sistem bistveno spremeni, izvajalec cestninjenja, pristojen za elektronski cestninski sistem, objavi posodobljeno izjavo o območju EETS najmanj šest mesecev pred začetkom delovanja spremenjenega elektronskega cestninskega sistema, da lahko že akreditirani ponudniki EETS vsaj en mesec pred začetkom njegovega delovanja prilagodijo komponente interoperabilnosti novim zahtevam in se ponovno akreditirajo, ob upoštevanju trajanja postopka ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti v skladu z Izvedbeno uredbo 2020/204/EU.

(4)Če območje EETS ni skladno s pogoji tehnične in postopkovne interoperabilnosti EETS, izvajalec cestninjenja oceni težavo in poskrbi za njeno odpravo, če je odprava vzroka za težavo v njegovi pristojnosti. Če težave iz prejšnjega stavka vplivajo na podatke v registru iz 62. člena tega zakona, ministrstvo poskrbi za posodobitev podatkov.

(5)Če je izvajalec cestninjenja odgovoren za nepravilno delovanje EETS, izvajalec cestninjenja zagotovi način zagotavljanja storitve, ki vozilom z delujočimi napravami v vozilu omogoči uporabo cestninske ceste.

(6)Izvajalec cestninjenja ne sme od ponudnikov EETS zahtevati posebnih tehničnih rešitev ali postopkov, ki bi ovirali interoperabilnost komponent ponudnika EETS z elektronskimi cestninskimi sistemi na drugih območjih EETS. Če se izvajalec cestninjenja in ponudnik EETS ne moreta dogovoriti, lahko za mnenje zaprosita spravni organ iz 44. člena tega zakona.

(7)Da bi se ugotovila primernost komponent interoperabilnosti za njihovo uporabo na območjih izvajalca cestninjenja, izvajalec cestninjenja pod nediskriminatornimi pogoji sodeluje s ponudniki EETS, proizvajalci naprav v vozilu in priglašenimi organi.

(8)Izvajalec cestninjenja vsakemu ponudniku EETS po vpisu posameznega območja EETS v register iz 62. člena tega zakona posreduje najmanj podatke o: – cestninskih cestah in cestninskih cestnih objektih, na katerih izvaja cestninjenje; – višini cestnine in načinu zaračunavanja; – vozilih, na katera se nanaša cestnina; – cestninskih razredih in drugih parametrih, potrebnih za uvrstitev vozila v cenik cestnin; – uporabi cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov, ki jih potrebuje za obračun cestnine.

(9)Izvajalec cestninjenja sklene pogodbo o izvajanju EETS pod nediskriminatornimi pogoji z vsakim ponudnikom EETS, ki vloži zahtevo za zagotavljanje EETS in je v kateri koli državi članici Evropske unije vpisan v register ponudnikov EETS. Ponudnik EETS izpolnjuje obveznosti in splošne pogoje iz izjave o območju EETS.

(10)Izvajalec cestninjenja na svojem območju EETS sprejme od ponudnikov EETS, s katerimi je v pogodbenem razmerju, vsako delujočo napravo v vozilu, ki je bila potrjena v skladu z Izvedbeno uredbo 2020/204/EU in ni na seznamu naprav v vozilih, ki jim je bilo onemogočeno delovanje.

(11)Ponudnik EETS na podlagi pogodbe iz devetega odstavka tega člena izda račun za cestnino neposredno uporabniku EETS. Izvajalec cestninjenja lahko zahteva, da ponudnik EETS izda uporabniku EETS račun za cestnino v imenu in za račun izvajalca cestninjenja.

(12)Cestnina, ki jo za uporabo cestninskih cest izvajalec cestninjenja zaračunava uporabnikom EETS, ne sme biti višja od cestnine, ki jo izvajalec cestninjenja zaračunava drugim uporabnikom.

(13)Da bi izvajalec cestninjenja spodbudil elektronsko plačevanje cestnine, lahko v ceniku cestnine predvidi popuste na cestnino, ki morajo biti za uporabnike naprav v vozilih pregledni, javno objavljeni in strankam ponudnikov EETS na voljo pod enakimi pogoji. 39. člen (naloge ponudnika EETS)

(1)Ponudnik EETS zagotavlja uporabnikom EETS storitev vključitve v EETS. Ponudnik EETS zagotovi uporabnikom EETS napravo v vozilu, ki glede ustreznosti, interoperabilnosti in komunikacije z elektronskim cestninskim sistemom v Republiki Sloveniji, na katerem je vzpostavljen EETS in ki temelji na tehnologiji iz prvega odstavka 34. člena tega zakona, izpolnjuje pogoje iz Izvedbene uredbe 2020/204/EU in Delegirane uredbe 2020/203/EU.

(2)Ponudnik EETS sklene pogodbe za EETS, ki zajemajo vsa območja EETS na ozemljih vsaj štirih držav članic Evropske unije, v 36 mesecih po vpisu v register ponudnikov EETS. Ponudnik EETS v 24 mesecih po sklenitvi prve pogodbe v Republiki Sloveniji sklene pogodbe, ki zajemajo vsa območja EETS v Republiki Sloveniji, razen za območja EETS, na katerih izvajalec cestninjenja ne zagotavlja nediskriminatorne obravnave ponudnikov EETS.

(3)Ponudnik EETS zagotavlja storitev EETS neprenehoma za vsa območja EETS, za katera je sklenil pogodbo z izvajalcem cestninjenja. Če ponudnik EETS storitve EETS ne zagotavlja iz razlogov na strani izvajalca cestninjenja, zagotovi storitev EETS takoj, ko je to mogoče.

(4)Ponudnik EETS takoj po vpisu v register ponudnikov EETS objavi na svoji spletni strani podatke o območjih EETS, na katerih zagotavlja storitev EETS, in v enem mesecu po vpisu v register ponudnikov EETS objavi še podrobne načrte o morebitni širitvi svoje storitve na nadaljnja območja EETS. Te informacije posodablja enkrat letno.

(5)Ponudnik EETS po vpisu v register ponudnikov EETS objavi na svoji spletni strani pogoje sklepanja pogodb z uporabniki EETS.

(6)Ponudnik EETS, ki ima dovoljenje ministrstva iz 47. člena tega zakona ali ki na območju Republike Slovenije zagotavlja EETS, uporabnikom EETS zagotovi naprave v vozilih, ki omogočajo izvajanje storitve EETS, vendar morajo naprave izpolnjevati zahteve iz Delegirane uredbe 2020/203/EU, Izvedbene uredbe 2020/204/EU, pravilnika, ki ureja radijsko opremo, in pravilnika, ki ureja elektromagnetno združljivost. Izvajalec cestninjenja lahko zahteva od ponudnika EETS predložitev dokazil, ki izkazujejo, da so izpolnjene v prejšnjem stavku navedene zahteve.

(7)Ponudnik EETS vodi seznam onemogočenih naprav v vozilih uporabnikov EETS, ki imajo sklenjeno pogodbo s ponudnikom EETS. Pri pridobivanju, zbiranju, obdelovanju in vodenju osebnih podatkov uporabnikov EETS ravna ponudnik EETS v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in Uredbo (EU) 2016/679/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne

1. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L št. 119 z dne
3. 2016, str. 1), zadnjič spremenjeno s Popravkom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L št. 127 z dne
6. 2018, str. 2), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/679/EU).

(8)Ponudnik EETS zagotovi izvajalcu cestninjenja podatke, ki jih potrebuje za obračun cestnine za vozila uporabnikov EETS oziroma podatke, ki jih izvajalec cestninjenja potrebuje za preveritev obračuna cestnine, ki jo ponudnik EETS zaračunava za vozila uporabnikov EETS.

(9)Ponudnik EETS sodeluje z izvajalcem cestninjenja pri identifikaciji domnevnih kršiteljev glede neplačila cestnine. Če obstaja sum neplačila cestnine, pridobi izvajalec cestninjenja od ponudnika EETS podatke o vozilu, za katerega domnevno ni plačana cestnina, in o lastniku ali imetniku tega vozila, ki ima sklenjeno pogodbo o vključitvi v storitev EETS s ponudnikom EETS. Ponudnik EETS podatke takoj posreduje izvajalcu cestninjenja.

(10)Izvajalec cestninjenja podatkov iz prejšnjega odstavka ne sme razkriti drugemu ponudniku storitev cestninjenja. Če sta izvajalec cestninjenja in ponudnik storitev cestninjenja del istega pravnega subjekta, se lahko podatki iz prejšnjega odstavka uporabijo samo za identifikacijo kršitelja v zvezi z neplačilom cestnine.

(11)Ponudnik EETS zagotovi na zahtevo izvajalca cestninjenja podatke o vseh vozilih, katerih lastniki ali imetniki so stranke ponudnika EETS, ki so v določenem časovnem obdobju vozili na območju EETS, za katero je pristojen izvajalec cestninjenja, pa tudi podatke o lastnikih in imetnikih teh vozil, če izvajalec cestninjenja potrebuje te podatke za izpolnitev svojih obveznosti do davčnih organov. Ponudnik EETS zagotovi zahtevane podatke izvajalcu cestninjenja v roku, ki ga izvajalec cestninjenja in ponudnik EETS določita v pogodbi iz devetega odstavka 38. člena tega zakona. Izvajalec cestninjenja prejetih podatkov ne sme razkriti nobenemu drugemu ponudniku storitev cestninjenja. Če sta izvajalec cestninjenja in ponudnik storitev cestninjenja del istega pravnega subjekta, se lahko prejeti podatki uporabijo samo za izpolnitev obveznosti izvajalca cestninjenja do davčnih organov.

(12)Zaradi identifikacije lastnika ali imetnika vozila iz devetega odstavka tega člena in izvedbe postopka o prekršku izvajalec cestninjenja pridobiva, zbira, obdeluje in upravlja podatke iz tretjega odstavka 59. člena tega zakona. Podatke hrani do zaključka postopka o prekršku.

(13)Uporabnik EETS ima v primeru iz prejšnjega odstavka od ponudnika EETS pravico pridobiti informacijo o posredovanih osebnih podatkih izvajalcu cestninjenja in datumu zahtevka izvajalca cestninjenja za posredovanje podatkov.

(14)Uporabnik EETS ima zaradi obdelave osebnih podatkov iz dvanajstega odstavka tega člena pravico do obveščenosti, dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave ter uveljavljanja pravnega varstva v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in Uredbo 2016/679/EU. Zahtevki za popravek ali izbris osebnih podatkov se obravnavajo nemudoma.

(15)Izvajalec cestninjenja pri pridobivanju, zbiranju, obdelovanju in vodenju osebnih podatkov iz sedmega, osmega, devetega in enajstega odstavka tega člena ravna v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in Uredbo 2016/679/EU.

(16)Ponudnik EETS na zahtevo izvajalca cestninjenja ali ministrstva posreduje prometne podatke v zvezi s svojimi strankami. Prometni podatki se uporabljajo za oblikovanje prometnih politik in boljšega upravljanja prometa, ne smejo pa se uporabiti za identifikacijo strank ponudnika EETS. 40. člen (naloge uporabnika EETS)

(1)Uporabnik EETS sklene pogodbo o storitvi EETS s katerim koli ponudnikom EETS ne glede na njegovo državljanstvo, državo prebivališča ali državo registracije vozila.

(2)Uporabnik EETS je ob sklenitvi pogodbe s ponudnikom EETS obveščen o načinu plačevanja cestnine in o varstvu njegovih osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo podatkov, in Uredbo 2016/679/EU.

(3)Uporabnik EETS s plačilom cestnine ponudniku EETS izpolni svojo obveznost plačila cestnine izvajalcu cestninjenja.

(4)Če sta v vozilu uporabnika EETS nameščeni dve ali več naprav v vozilu, uporabnik EETS uporabi ustrezno napravo v vozilu za posamezno območje EETS.

(5)Uporabnik EETS posreduje ponudniku EETS podatke, potrebne za klasifikacijo njegovega vozila, v skladu z Delegirano uredbo 2020/203/EU.

(6)Uporabnik EETS uporablja napravo v vozilu v skladu z Delegirano uredbo 2020/203/EU. 41. člen (pravica ponudnika EETS do nadomestila)

(1)Ponudnik EETS je za opravljanje storitev EETS upravičen do nadomestila, ki ga krije izvajalec cestninjenja.

(2)Nadomestilo se ponudniku EETS obračuna na podlagi metodologije izvajalca cestninjenja za obračun nadomestila, ki mora biti pregledna, nediskriminatorna in enaka za vse ponudnike EETS, akreditirane za posamezno območje EETS. Metodologija za obračun nadomestila se objavi kot del poslovnih pogojev v izjavi o območju EETS.

(3)Nadomestilo ponudnikom EETS na območjih EETS z glavnim ponudnikom se obračunava po enaki metodologiji kot nadomestilo za primerljive storitve, ki jih zagotavlja glavni ponudnik storitev. Višina nadomestila ponudnikom EETS se lahko razlikuje od višine nadomestila glavnemu ponudniku storitev le, če je to utemeljeno s: – stroški specifičnih zahtev in obveznosti glavnega ponudnika storitev, – potrebo, da se od nadomestila ponudnikom EETS odštejejo fiksni stroški, ki jih naloži izvajalec cestninjenja na podlagi stroškov izvajalca cestninjenja za zagotavljanje, upravljanje in vzdrževanje sistema, skladnega z EETS, na njegovem območju cestninjenja, vključno s stroški za akreditacijo, če ti stroški niso vključeni v cestnino. 42. člen (plačilo cestnine)

(1)Cestnina se uporabnikom EETS obračunava na podlagi klasifikacije vozil izvajalca cestninjenja. Če klasifikacija vozil, ki jo uporablja izvajalec cestninjenja za obračun cestnine, odstopa od klasifikacije vozil, ki jo za obračun cestnine uporablja ponudnik EETS, se uporabi klasifikacija vozil izvajalca cestninjenja, razen če se dokaže napaka.

(2)Izvajalec cestninjenja zahteva od ponudnika EETS plačilo za vsako uporabo cestninske ceste uporabnika EETS, s katerim ima ponudnik EETS sklenjeno pogodbo, ne glede na to, ali je pri uporabi cestninske ceste vzpostavljena komunikacija z napravo v vozilu.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek ponudnik EETS ni odgovoren za plačilo cestnine, ki izhaja iz uporabe naprav v vozilih uporabnikov EETS, katerih delovanje je bilo onemogočeno, če je ponudnik EETS izvajalcu cestninjenja pred tem poslal seznam onemogočenih naprav v vozilih uporabnikov EETS. Izvajalec cestninjenja in ponudnik EETS se dogovorita o številu zapisov na seznamu onemogočenih naprav v vozilih uporabnikov EETS in obliki ter pogostosti posodabljanja seznama.

(4)Če se za cestninjenje vozil uporablja mikrovalovna tehnologija iz prvega odstavka

1. člena tega zakona, izvajalec cestninjenja sporoči ponudniku EETS podatke o obračunu cestnin, ki so bile obračunane njegovim uporabnikom EETS.
2. člen (vodenje računovodskih evidenc)

(1)Ponudnik storitev cestninjenja v računovodskih evidencah zagotavlja jasno razlikovanje med stroški in prihodki, povezanimi z zagotavljanjem storitev cestninjenja, ter stroški in prihodki, povezanimi z drugimi dejavnostmi, ki jih zagotavlja v okviru svojega poslovanja.

(2)Podatke o stroških in prihodkih, povezanih z zagotavljanjem storitev cestninjenja, ponudnik storitev cestninjenja v primeru spora glede pravilnega obračunavanja cestnine zagotovi spravnemu organu oziroma sodišču.

(3)Prepovedano je navzkrižno subvencioniranje med storitvami cestninjenja, ki jih zagotavlja ponudnik storitev cestninjenja, in ostalimi storitvami, ki jih zagotavlja za svoje stranke. 44. člen (spravni organ)

(1)Naloge spravnega organa opravlja ministrstvo.

(2)Spravni organ skrbi za mirno reševanje sporov med izvajalci cestninjenja z območjem EETS in ponudniki EETS, ki imajo sklenjeno pogodbo o izvajanju storitev EETS z izvajalcem cestninjenja ali se z izvajalcem cestninjenja pogajajo za sklenitev pogodbe o izvajanju storitev EETS.

(3)Spravni organ v primeru zaprosila za mirno rešitev spora med izvajalcem cestninjenja in ponudnikom EETS poda svoje mnenje o nediskriminatornosti pogodbenih pogojev, ki jih določi izvajalec cestninjenja v pogodbi s ponudnikom EETS, in ali ponudnik EETS prejema nadomestilo za opravljanje storitev EETS v skladu z 41. členom tega zakona. 45. člen (postopek mirnega reševanja sporov pri spravnem organu)

(1)Če se izvajalec cestninjenja z območjem EETS in ponudnik EETS ne moreta sporazumeti glede pogojev pri sklepanju pogodbe ali v postopku pogajanj za opravljanje storitve EETS, lahko za mirno rešitev spora zaprosita spravni organ.

(2)Spravni organ v enem mesecu od prejema vloge za mirno rešitev spora sporoči izvajalcu cestninjenja in ponudniku EETS, ali ima na voljo vse potrebne podatke in dokumente za mirno rešitev spora.

(3)Spravni organ poda mnenje o sporu med izvajalcem cestninjenja in ponudnikom EETS najpozneje v šestih mesecih po prejemu popolne vloge za mirno rešitev spora.

(4)Spravni organ lahko od izvajalca cestninjenja, ponudnika EETS ali katerega koli drugega pravnega subjekta, povezanega z zagotavljanjem storitve EETS, zahteva podatke, potrebne za mirno rešitev spora iz prvega odstavka tega člena.

(5)V postopku pred spravnim organom se glede razkritja podatkov strankam, zaupnosti podatkov, dopustnosti uporabe dokazov v drugih postopkih, učinkov postopka na zastaralne in prekluzivne roke in uvedbe sodnih in drugih postopkov smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja mediacijo v civilnih in gospodarskih zadevah.

(6)Spravni organ sodeluje s spravnimi organi v drugih državah članicah Evropske unije in z njimi izmenjuje informacije v zvezi z njihovim delom, načeli delovanja in dobrimi praksami. 46. člen (enotna kontaktna pisarna)

(1)Enotna kontaktna pisarna za ponudnike EETS se vzpostavi, če sta vzpostavljeni vsaj dve območji EETS, za kateri sta pristojna različna izvajalca cestninjenja.

(2)Enotna kontaktna pisarna na zahtevo ponudnika EETS olajša in usklajuje prve stike med ponudnikom EETS in izvajalci cestninjenja, pristojnimi za posamezna območja EETS.

(3)Naloge enotne kontaktne pisarne iz prvega odstavka tega člena opravlja ministrstvo, ki na svoji spletni strani objavi kontaktne podatke in jih na zahtevo posreduje zainteresiranim ponudnikom EETS. 47. člen (dovoljenje)

(1)Za opravljanje nalog in storitev ponudnika EETS je treba pridobiti dovoljenje, ki ga izda ali odvzame ministrstvo.

(2)Dovoljenje iz prejšnjega odstavka lahko pridobi oseba zasebnega prava, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in izpolnjuje naslednje pogoje:

1. biti mora certificirana v skladu z zahtevami standarda EN ISO 9001 ali zagotavljati enakovreden sistem upravljanja kakovosti;
2. imeti mora tehnično opremo in izjavo ali certifikat ES, ki potrjuje skladnost komponent interoperabilnosti s specifikacijami;
3. biti mora usposobljena za zagotavljanje storitev elektronskega cestninjenja ali na drugih ustreznih področjih (npr. na področju telekomunikacij, navigacijskih sistemov, mobilnih komunikacij);
4. imeti mora vzpostavljen načrt za obvladovanje tveganj, ki se pregleduje vsaki dve leti;
5. imeti mora dober ugled;
6. izkazati mora ustrezno finančno sposobnost.

(3)Z dnem dokončnosti odločbe o dovoljenju ministrstvo vpiše ponudnika EETS v register iz 62. člena tega zakona.

(4)Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ministrstvo odvzame: – če ponudnik EETS ne izpolnjuje več katerega od pogojev za njegovo pridobitev in ga ne izpolni v dodatnem roku; – če ima neporavnane obveznosti do upravljavca cestninskih cest, od zapadlosti katerih je minilo več kot 30 dni; – če pri opravljanju nalog ponudnika EETS ne ravna v skladu z določbami tega zakona ter na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti za izvajanje javnih pooblastil, in če v roku, določenem v odločbi ministrstva ne uskladi svojega ravnanja s tem zakonom ter na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti za izvrševanje javnih pooblastil.

(5)Ministrstvo najmanj enkrat letno pregleda, ali posamezen ponudnik EETS še izpolnjuje pogoje za pridobitev dovoljenja ponudnika EETS, in uvede postopek odvzema dovoljenja, če je izpolnjen kateri od pogojev iz prejšnjega odstavka.

(6)Z dnem izvršljivosti odločbe o odvzemu dovoljenja ministrstvo izbriše ponudnika EETS iz registra iz 62. člena tega zakona. 48. člen (pilotni cestninski sistem)

(1)Da bi se omogočil tehnični razvoj EETS, lahko izvajalec cestninjenja na omejenih delih svojega območja cestninjenja in vzporedno z elektronskim cestninskim sistemom, skladnim z EETS, začasno dovoli uporabo pilotnih cestninskih sistemov z novimi tehnologijami ali koncepti, ki niso skladni s tem zakonom.

(2)Sodelovanje ponudnikov EETS v pilotnih cestninskih sistemih ni obvezno.

(3)Izvajalec cestninjenja lahko uvede pilotni cestninski sistem, če dobi predhodno dovoljenje Komisije. III. CESTNINJENJE GLEDE NA DOLOČEN ČAS UPORABE CESTNINSKE CESTE 49. člen (plačilo cestnine za določen čas uporabe cestninske ceste)

(1)Cestnina za določen čas se plača za uporabo cestninske ceste z vozilom do 3.500 kg NDM. Cestninske razrede za plačilo cestnine iz tega odstavka določi vlada, pri čemer se določita ločena cestninska razreda za enosledna in dvosledna vozila.

(2)Upravljavec cestninskih cest, ki upravlja in vzdržuje največji delež obveznih cestninskih cest v Republiki Sloveniji, izdaja na podlagi javnega pooblastila elektronske vinjete za plačilo cestnine iz prejšnjega odstavka. Upravljavca cestninskih cest iz prejšnjega stavka določi vlada. Elektronske vinjete se izdajo za različne cestninske razrede in za dvanajst zaporednih mesecev (v nadaljnjem besedilu: letna elektronska vinjeta), šest zaporednih mesecev (v nadaljnjem besedilu: polletna elektronska vinjeta), en mesec (v nadaljnjem besedilu: mesečna elektronska vinjeta), sedem zaporednih dni (v nadaljnjem besedilu: tedenska elektronska vinjeta) ali en dan (dnevna elektronska vinjeta).

(3)Upravljavec cestninskih cest iz prejšnjega odstavka opravlja v zvezi z izdajo elektronskih vinjet zlasti naslednji nalogi: – prodaja ali organizira prodajo elektronskih vinjet; – obvešča cestninske zavezance o načinu cestninjenja z elektronsko vinjeto, o mestih za nakup elektronske vinjete in o ceni različnih elektronskih vinjet.

(4)Cestnino iz prvega odstavka tega člena plača cestninski zavezanec tako, da pred vstopom na cestninsko cesto kupi elektronsko vinjeto za ustrezen cestninski razred in jo veže na registrsko označbo in državo registracije njegovega vozila. Cestninski zavezanec lahko z vozilom iz prejšnjega stavka uporablja cestninsko cesto le v času veljavnosti elektronske vinjete. Če se lahko registrska tablica vozila prenese na drugo vozilo, velja elektronska vinjeta tudi za to vozilo, če je vozilo uvrščeno v isti ali nižji cestninski razred kot vozilo, s katerega je bila registrska tablica prenesena.

(5)Nakup in predpisan način uporabe elektronske vinjete omogočata uporabo vseh cest iz

1. in
2. člena tega zakona, in sicer v naslednjem obdobju: – letna elektronska vinjeta: od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob njenem nakupu, do preteka dneva, ki ima isto številko dvanajst mesecev po dnevu nakupa ali določitvi začetka njene veljavnosti, ali če v dvanajstem mesecu takšnega dneva ni do preteka zadnjega dneva v dvanajstem mesecu; – polletna elektronska vinjeta: od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob njenem nakupu, do preteka dneva, ki ima isto številko šest mesecev po dnevu nakupa ali določitvi začetka njene veljavnosti, ali če v šestem mesecu takšnega dneva ni do preteka zadnjega dneva v šestem mesecu; – mesečna elektronska vinjeta: od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob njenem nakupu, do preteka dneva, ki ima isto številko en mesec po dnevu nakupa ali določitvi začetka njene veljavnosti, ali če v naslednjem mesecu takšnega dneva ni do preteka zadnjega dneva v mesecu; – tedenska elektronska vinjeta: sedem zaporednih dni od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob nakupu elektronske vinjete; – dnevna elektronska vinjeta: v dnevu njenega nakupa ali na dan, ki ga določi cestninski zavezanec ob njenem nakupu.

(6)Za enosledna vozila se lahko uporablja letna, polletna, tedenska ali dnevna elektronska vinjeta, za dvosledna vozila pa letna, mesečna, tedenska ali dnevna elektronska vinjeta.

(7)Cena polletne elektronske vinjete znaša 55 odstotkov cene letne elektronske vinjete. Cena mesečne elektronske vinjete znaša 19 odstotkov cene letne elektronske vinjete. Cena tedenske elektronske vinjete znaša 11 odstotkov cene letne elektronske vinjete. Cena dnevne elektronske vinjete znaša devet odstotkov cene letne elektronske vinjete.

(8)Pri nakupu elektronske vinjete se upošteva cena elektronske vinjete, ki velja prvi dan začetka njene veljavnosti.

(9)Cestninski zavezanec lahko kupi elektronsko vinjeto iz petega odstavka tega člena pri upravljavcu cestninskih cest (npr. na njegovem prodajnem mestu ali preko njegove spletne strani) ali na prodajnem mestu pravnega subjekta, s katerim ima upravljavec cestninskih cest sklenjeno posebno pogodbo.

(10)Če cestninski zavezanec ob nakupu elektronske vinjete določi dan začetka njene veljavnosti, ki ni enak dnevu njenega nakupa, lahko cestninski zavezanec odstopi od prodajne pogodbe do začetka veljavnosti kupljene elektronske vinjete in zahteva vračilo kupnine. Če v primeru iz prejšnjega stavka cestninski zavezanec kupi elektronsko vinjeto na prodajnem mestu pravnega subjekta, s katerim ima upravljavec cestninskih cest sklenjeno posebno pogodbo, lahko od prodajne pogodbe odstopi najpozneje do konca delovnega časa tega prodajnega mesta na zadnji delovni dan pred začetkom veljavnosti elektronske vinjete.

(11)Elektronska vinjeta ne sme omogočati ugotavljanja lokacije ali spremljanja gibanja vozil na način, da je možno tako določiti gibanje ali nahajanje določenega vozila. Ne glede na prejšnji stavek je dovoljena začasna določitev lokacije vozila, če je to potrebno zaradi izvajanja cestninskega nadzora, vendar le v obsegu, ki je za te namene nujno potreben.

(12)Prepovedana je uporaba osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namen cestninjenja, za druge namene, razen če tako določa zakon.

(13)Če nadzorni sistem upravljavca cestninskih cest pri izvajanju cestninskega nadzora potrdi, da z vozilom ni storjena kršitev obveznosti plačila cestnine, se podatki o začasni določitvi lokacije vozila takoj izbrišejo.

(14)Če nadzorni sistem upravljavca cestninskih cest samodejno ne potrdi izpolnitve obveznosti plačila cestnine za posamezno vozilo (npr. zaradi vremenskih vplivov, tehničnih ali drugih objektivnih razlogov), lahko upravljavec cestninskih cest hrani podatke o lokaciji vozila najdlje 20 dni od njihove pridobitve. V tem času upravljavec cestninskih cest osebno preveri, če je bila za posamezno vozilo izpolnjena obveznost plačila cestnine. Podatki se brišejo takoj po ugotovitvi, da je bila za posamezno vozilo izpolnjena obveznost plačila cestnine, vendar najkasneje v 20 dneh od njihove pridobitve.

(15)Če upravljavec cestninskih cest s pomočjo nadzornega sistema samodejno ali na podlagi osebne preveritve iz prejšnjega odstavka ugotovi kršitev obveznosti plačila cestnine, se podatki o lokaciji vozila hranijo do zaključka postopka obravnave ugotovljene kršitve obveznosti plačevanja cestnine. Po poteku roka iz tega odstavka se podatki izbrišejo.

(16)Upravljavec cestninskih cest v splošnem aktu iz

1. člena tega zakona podrobneje predpiše način izdaje elektronskih vinjet, način uveljavljanja vračila kupnine v primeru odstopa od prodajne pogodbe, postopek v primeru kraje ali uničenja registrske tablice, na katero je vezana elektronska vinjeta, časovno omejitev možnosti vnaprejšnjega nakupa posamezne vrste elektronske vinjete, način uveljavljanja morebitnih popravkov že izdane elektronske vinjete in uredi druga vprašanja cestninjenja z elektronskimi vinjetami.
2. člen (preveritev veljavnosti elektronske vinjete)

(1)Na spletni strani upravljavca cestninskih cest je z vnosom registrske označbe posameznega vozila in države njegove registracije mogoče brezplačno preveriti, če za vozilo do 3.500 kg NDM obstaja veljavna elektronska vinjeta.

(2)Po vnosu podatkov iz prejšnjega odstavka se v evidenci prodanih elektronskih vinjet izvede preveritev, ali za vozilo obstaja veljavna elektronska vinjeta.

(3)Če za vozilo iz prvega odstavka tega člena obstaja veljavna elektronska vinjeta, se izvede podatek o datumu izteka njene veljavnosti in cestninskem razredu, za katerega je bila izdana. Če vozilo nima veljavne elektronske vinjete ali če je vozilo oproščeno plačila cestnine v skladu s tem zakonom, se prikaže obvestilo, da vozilo nima veljavne elektronske vinjete ali da je vozilo oproščeno plačila cestnine. 51. člen (vračilo sorazmernega dela vrednosti elektronske vinjete)

(1)Če se vozilo z registrsko označbo, na katero je vezana letna ali polletna elektronska vinjeta, odjavi iz evidence registriranih vozil pred potekom njene veljavnosti, lahko lastnik ali imetnik vozila zahteva od upravljavca cestninskih cest vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete za čas od dneva, ko je bilo vozilo odjavljeno iz evidence registriranih vozil, do dneva izteka njene veljavnosti.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je lastnik ali imetnik vozila upravičen do sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete, če je za vozilo z registrsko označbo, na katero je vezana elektronska vinjeta, pred potekom njene veljavnosti pristojni organ izdal novo registrsko tablico z drugačno označbo (npr. zaradi kraje ali izgube registrske tablice), in sicer za čas od dneva izdaje nove registrske tablice do dneva izteka njene veljavnosti.

(3)Če je za posamezno vozilo Policije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo in Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja motorna vozila, izdanih več kompletov registrskih tablic, lahko lastnik ali imetnik vozila zahteva od upravljavca cestninskih cest vračilo plačila za nakup elektronskih vinjet, vezanih na komplete registrskih tablic, ki presegajo predpisani osnovni komplet registrskih tablic po zakonu, ki ureja motorna vozila.

(4)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lastnik ali imetnik vozila ni upravičen do vračila sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete, če je elektronska vinjeta vezana na začasno preskusno registrsko tablico vozila.

(5)Če se lastništvo vozila skupaj z registrsko tablico vozila, na katerega je vezana letna ali polletna elektronska vinjeta, prenese na novega lastnika ali imetnika vozila, prejšnji lastnik ali imetnik vozila ne more uveljavljati pravice do vračila sorazmernega dela vrednosti elektronske vinjete.

(6)Lastnik ali imetnik vozila priloži k vlogi za vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete račun ali kopijo računa o nakupu elektronske vinjete, za katero uveljavlja vračilo sorazmernega dela vrednosti. Podatek, da je bilo vozilo, registrirano v Republiki Sloveniji, odjavljeno iz evidence registriranih vozil oziroma da je bila za vozilo z registrsko označbo, na katero je vezana elektronska vinjeta, pred potekom veljavnosti elektronske vinjete izdana nova registrska tablica z drugačno označbo, pridobi upravljavec cestninskih cest neposredno z vpogledom v evidenco registriranih vozil, pri vozilih, registriranih v tuji državi, pa s predložitvijo dokazila lastnika ali imetnika vozila, ki ga je izdal pristojni organ v tej državi. Lastnik ali imetnik vozila dokazilu, sestavljenem v tujem jeziku, predloži tudi overjen prevod v slovenski jezik.

(7)Vlogo za vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete lastnik ali imetnik vozila vloži najpozneje v 30 dneh od odjave vozila iz evidence registriranih vozil oziroma od dneva, ko je bila za vozilo z registrsko označbo, na katero je vezana elektronska vinjeta, izdana nova registrska tablica z drugačno označbo.

(8)Če upravljavec cestninskih cest zahtevku lastnika ali imetnika vozila za vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete ugodi v celoti, izda odločbo v obliki uradnega zaznamka v zadevi. Upravljavec cestninskih cest pošlje lastniku ali imetniku vozila obvestilo, iz katerega je razviden znesek vračila sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete.

(9)Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec cestninskih cest o zahtevku za vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete odloči z odločbo, če zahtevku lastnika ali imetnika vozila za vračilo ne ugodi ali ne ugodi v celoti.

(10)Za obravnavo vloge za vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete je upravljavec cestninskih cest upravičen do nadomestila, ki ga plača lastnik ali imetnik vozila. Lastniku ali imetniku vozila izplača upravljavec cestninskih cest sorazmeren del vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete, zmanjšan za nadomestilo, ki ga določi upravljavec cestninskih cest v splošnem aktu iz 23. člena tega zakona.

(11)Če je v poslovodnem organu upravljavca cestninskih cest več oseb, lahko poslovodni organ za vodenje in odločanje v upravnih zadevah iz svoje pristojnosti pooblasti osebo, zaposleno pri upravljavcu javnih cest, ki izpolnjuje pogoje za vodenje in odločanje v upravnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(12)V primerih iz tretjega odstavka tega člena se način vračila plačila za nakup elektronskih vinjet in hramba izdanih računov o njihovem nakupu uredi z internim aktom, ki ga sklenejo upravljavec cestninskih cest, minister, pristojen za notranje zadeve, minister, pristojen za pravosodje, in minister, pristojen za obrambo. IV. POOBLASTILA IN UKREPI NADZORNIH ORGANOV 52. člen (nadzor nad plačevanjem cestnine)

(1)Nadzor nad plačevanjem cestnine opravlja na podlagi javnega pooblastila upravljavec cestninskih cest, ki upravlja in vzdržuje največji delež obveznih cestninskih cest v Republiki Sloveniji. Upravljavca cestninskih cest iz prejšnjega stavka določi vlada.

(2)Nadzor iz prejšnjega odstavka obsega nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti cestninskega zavezanca glede: – predpisane uporabe elektronske vinjete; – prevzema in oddaje dokumenta za cestninjenje oziroma plačila cestnine na cestninski postaji, kadar je za plačilo cestnine to potrebno v skladu s predpisi; – pravilne namestitve, uporabe in delovanja elektronske naprave za cestninjenje na vozilu pri plačevanju cestnine s tako napravo; – pravilnega prehoda in registracije ob prehodu cestninske postaje ali drugega mesta registracije z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu (v nadaljnjem besedilu: elektronska registracija); – vseh drugih obveznosti v zvezi s plačevanjem cestnine, določenih v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih