Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju, stran 12654.

(1)/ Plača za delo v tujini

(2)Z010 mesec in leto obračuna Mesec in leto, za katerega se obračuna plača 1,2 Z020 preteklo obračunsko leto osnova za izračun refundiranega nadomestila plače 1 Z030 nadomestilo plače

1. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) in kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev 1,2 Z040 bruto znesek za vrsto izplačila vrednost, ki pripada funkcionarju in javnemu uslužbencu ob izplačilu plače 1,2 Z050 povprečna mesečna delovna obveznost povprečna mesečna delovna obveznost (174 ur) drugi odstavek
2. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24; v nadaljnjem besedilu: ZSTSPJS) četrti odstavek
3. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (Uradni list RS, št. 14/09, 16/09 – popr., 23/09, 51/10, 67/10, 80/10 – ZUTD, 41/12, 68/12, 47/13, 96/14, 39/15, 57/15, 73/15, 98/15, 6/16, 38/16, 62/16, 4/17, 26/17, 35/17, 54/17, 5/18, 35/18, 43/18, 64/18, 6/19, 35/19, 59/19, 78/19, 7/20, 129/20, 3/21, 16/21, 61/21, 87/21, 158/21, 15/22, 68/22, 74/22, 138/22, 81/23, 101/23, 120/23, 132/23, 27/24, 43/24, 55/24, 63/24, 81/24 in 93/24; v nadaljnjem besedilu: PJUDT) drugi odstavek
4. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uradni list RS, št. 67/08, 98/10, 41/12, 41/13, 47/13, 96/14, 98/15, 25/17, 12/18, 20/19, 29/22, 138/22, 132/23 in 44/24; v nadaljnjem besedilu: MOM) 1,2 Z051 mesečna delovna obveznost mesečna delovna obveznost po koledarju 1,2 Z052 povprečna mesečna delovna obveznost za krajši delovni čas povprečna mesečna delovna obveznost za krajši delovni čas 1,2 Z053 mesečna delovna obveznost za krajši delovni čas mesečna delovna obveznost po koledarju za krajši delovni čas 1,2 Z060 število ur število ur za posamezno vrsto izplačila 1,2 Z061 normirano število ur število ur za posamezno vrsto izplačila, normirano na povprečno mesečno delovno obveznost (Z060/Z051 x Z050) oziroma (Z060/Z053 x Z052) 1,2 Z062 število dni število vseh koledarskih dni v mesecu; peti odstavek
5. člena MOM 2 Z063 število dni napotitev v tujino napotitev je krajša od meseca dni; četrti odstavek
6. člena MOM 2 Z070 osnovna plača javnega uslužbenca oziroma funkcionarja osnovna plača javnega uslužbenca oziroma funkcionarja, ki je določena s plačnim razredom (prvi odstavek
7. člena ZSTSPJS) 1 osnovna plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, določena z nominalno osnovo za delo v tujini 2 Z070= Z470 x Z450 (
8. člen PJUDT,
9. člen MOM) vrednost Z450 za izračun osnovne plače po MOM je 1 Z071 osnovna plača za krajši delovni čas osnovna plača za krajši delovni čas; Z070 / Z050 X Z052 oziroma Z070 / Z051 X Z053 1,2 Z073 vrednost plačnega razreda funkcije, delovnega mesta ali naziva nominalna vrednost plačnega razreda funkcije funkcionarja oziroma delovnega mesta ali naziva javnega uslužbenca plačni razred je naveden v izrazu Z381 1 Z074 osnovna plača vojaške osebe pred razporeditvijo oziroma pred nastopom vojaške službe fiksni znesek osnovne plače vojaške osebe pred razporeditvijo na novo delovno mesto oziroma pred nastopom vojaške službe tretji odstavek
10. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 95/15 in 139/20; v nadaljnjem besedilu: ZObr) tretji odstavek
11. člena Uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 95/02, 122/04, 119/07, 30/09, 97/12, 89/20, 28/21 in 98/23; v nadaljnjem besedilu: Uredba o pogodbenem opravljanju vojaške službe) 1 Z080 bruto plača in nadomestila A bruto osnovna plača (redno delo) + C (dodatki) + D (delovna uspešnost) + E (delo preko polnega delovnega časa) + O (dežurstvo) + B (nadomestila) + G (nadomestila) + H (nadomestila) + P (dodatna pedagoška obveznost in povečana ter zmanjšana učna obveznost) – Z604 – Z609 – Z611 – Z620 1,2 Z090 povprečna plača povprečna plača zaposlenega v Republiki Sloveniji za predpretekli mesec 1 Z100 minimalna plača Zakon o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18) 1 Z101 najnižja osnova za obračun prispevkov 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec (četrti odstavek
12. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2)) 1 Z102 razlika med najnižjo osnovo za obračun prispevkov in obračunano plačo razlika med najnižjo osnovo za obračun prispevkov (četrti odstavek
13. člena ZPIZ-2) in obračunano plačo 1 Z103 razlika med najnižjo osnovo za obračun prispevkov in refundiranimi nadomestili razlika med najnižjo osnovo za obračun prispevkov (četrti odstavek
14. člena ZPIZ-2) in refundiranimi nadomestili 1 Z108 osnovna plača za obračun Osnovna plača javnega uslužbenca in funkcionarja od
15. januarja 2025 do vključno
16. decembra 2027 predstavlja seštevek vrednosti plačnega razreda, v katerega je bil ali bi bil na podlagi drugega in tretjega odstavka
17. člena tega zakona javni uslužbenec oziroma funkcionar uvrščen na dan
18. decembra 2024 oziroma vrednostjo minimalne plače (Z700), dela razlike, ki jo postopno prejema in morebitne vrednosti uskladitve v skladu s
19. členom ZSTSPJS. 1 Z120 osnova za izračun nadomestila plače v breme delodajalca – tekoči mesec

(1)Z120 = osnovna plača (Z070) + C + D + P 1

(2)v skladu s kolektivnimi pogodbami dejavnosti in poklicev

(3)pri izračunu se upoštevajo vrste izplačil C, D in P glede na vrednost faktorja v šifrantu

(1)Z120 = osnovna plača (Z070) + C + D 2

(2)v skladu s kolektivnimi pogodbami dejavnosti in poklicev

(3)pri izračunu se upoštevajo vrste izplačil C in D glede na vrednost faktorja v šifrantu

(1)Z124 = osnovna plača (Z070) + C + D 1

(2)v skladu s kolektivnimi pogodbami dejavnosti in poklicev

(3)pri izračunu se upoštevajo vrste izplačil C in D glede na vrednost faktorja v šifrantu Z126 osnova za izračun nadomestila – delo v tujini tekoči mesec

(1)Z126=osnovna plača (Z470 x Z450) + C (glede na vrednost faktorja v šifrantu) + D010 2

(1)19.,

1. in
2. člen Uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe

(1)19.,

1. in
2. člen Uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe 1

(2)Z490 skupaj izplačila za delo v tujini Z471 + I + J 2 Z500 premijski razred Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji 1 Z510 stroškovno mesto stroškovno mesto je organizacijska enota, v kateri je javni uslužbenec zaposlen 1,2 Z520 država država napotitve javnega uslužbenca 2 Z530 valuta valuta izplačila za delo v tujini za državo (Z520) napotitve javnega uslužbenca 2 Z550 delež zaposlitve na delovnem mestu pri zaposlitvi na več delovnih mestih se v pogodbi o zaposlitvi določi delež zaposlitve za vsako delovno mesto, izražen v odstotku 1,2 Z551 delež osnovne plače izračunan delež osnovne plače glede na odstotek deleža zaposlitve na delovnem mestu (Z550) 1,2 Z560 znesek zvišanja osnovne plače v % po

1. členu Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07, 58/08 – ZSPJS-I, 121/21 in 40/23; v nadaljnjem besedilu: ZSSloV) osnovna plača se lahko zviša do 30 %; faktor določi Vlada RS; drugi stavek drugega odstavka
2. člena Zakona o službi v Slovenski vojski – ZSSloV 1 Z571 zvišana osnovna plača –
3. člen ZSSloV zvišana osnovna plača Z571 = Z070 + Z560 1 Z581 osnovna plača pripravnika – ZSSloV 90 % osnovne plače Z070 – tretji odstavek
4. člena ZSSloV 1 Z582 plačni razred na prejšnjem delovnem mestu
5. člen ZSTSPJS – ohranitev plačnega razreda, ki ga je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu 1 Z583 število plačnih razredov – prvi odstavek
6. člena ZSTSPJS število plačnih razredov, ki ji je javni uslužbenec pridobil na podlagi prvega odstavka
7. člena ZSTSPJS (od 0 do 10) 1 Z584 število plačnih razredov – drugi odstavek
8. člena ZSTSPJS število plačnih razredov, ki ji je javni uslužbenec pridobil na podlagi drugega odstavka
9. člena ZSTSPJS (od 0 do 5) 1 Z585 število plačnih razredov – tretji odstavek
10. člena ZSTSPJS število plačnih razredov, ki ji je javni uslužbenec pridobil na podlagi tretjega odstavka
11. člena ZSTSPJS (od 6 do 10) 1 Z586 plačni razred pripravnika plačni razred javnega uslužbenca za čas pripravništva (
12. člen ZSTSPJS) 1 Z587 število plačnih razredov –
13. člen ZSTSPJS število plačnih razredov, ki jih je javni uslužbenec pridobil na podlagi
14. člena ZSTSPJS 1 Z588 napredovanje –
15. ali
16. člen ZSTSPJS redno napredovanje (indikator 0 – napredovanje za 1 plačni razred) ali pospešeno napredovanje (indikator 1- napredovanje za 2 plačna razreda). poroča se le za mesec, v katerem javni uslužbenec napreduje 1 Z589 izhodiščni plačni razred javnega uslužbenca v nazivu prvak ali vrhunski glasbenik izhodiščni plačni razred javnega uslužbenca zaradi pridobitve naziva prvak ali vrhunski glasbenik 1 Z598 mesečna vrednost povečane učne obveznosti mesečno število opravljenih ur povečane obveznosti x Z601 1 Z599 faktor za izračun osnovne plače za dopolnilno delo pri istem delodajalcu prvi odstavek
17. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja V Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 99/24) 1 Z600 faktor za izračun povečane ali zmanjšane učne obveznosti tretji in četrti odstavek
18. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 99/24) 1 Z601 vrednost ure povečane/ zmanjšane učne obveznosti bruto urna postavka za osnovno plačo x faktor za izračun povečane/zmanjšane učne obveznosti (Z150 x Z600) 1 Z602 faktor za izračun dodatne pedagoške obveznosti prvi odstavek
19. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja V Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 99/24) tedenske ure dodatne pedagoške obveznosti/najvišje število ur tedenske neposredne pedagoške obveznosti (44.e KPVIZ) 1 Z603 mesečna vrednost dodatne tedenske pedagoške obveznosti prvi odstavek
20. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 99/24) Z070xZ602 1 Z604 mesečna vrednost zmanjšane učne obveznosti mesečno število ur zmanjšane učne obveznosti x Z601 (odšteje se od bruto plače
21. stopnja) 1 Z605 mesečno število ur povečane/zmanjšane učne obveznosti mesečno število opravljenih ur povečane učne obveznosti / mesečno število ur zmanjšane učne obveznosti 1 Z606 znesek dela plače in drugih prejemkov institucij drugih držav/mednarodnih organizacij znesek se odšteje od plače za delo v tujini (Z471) 2 Z609 znesek znižanja plače –
22. člen ZSS znižanje v skladu z drugim odstavkom
23. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15, 17/15, 23/17, 36/19 – ZDT-1C, 34/23 – odl. US in 76/23; v nadaljnjem besedilu: ZSS) 1 Z611 disciplinska sankcija za pravosodne funkcionarje – odbitek bruto plače Osnova za obračun odbitka je bruto plača
24. stopnje. Od te osnove se odmeri odbitek v višini do največ 20 %. Izračunani odbitek se odšteje od bruto plače
25. stopnje. 1 Z611 = BRUTO PLAČA
26. STOPNJE X (do 20 %) tretji odstavek
27. člena ZSS drugi odstavek
28. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1, 19/15, 23/17 – ZSSve, 36/19, 139/20, 54/21 in 105/22 – ZZNŠPP) Z620 odbitek plače po ZIntPK osnova za obračun odbitka je osnovna plača. Izračunani odbitek se odšteje od bruto plače
29. stopnja 1 Z620 = osnovna plača x 10 % (bruto plača
30. stopnja – Z620) > Z100, se izračunani odbitek Z620 odšteje od bruto plače
31. stopnja vsak nadaljnji mesec sicer Z620 = (Bruto plača
32. stopnja – Z100) ob pogoju, da je Z080 ≥ Z100 drugi odstavek
33. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri; v nadaljnjem besedilu: ZIntPK) Z621 državni proračun bruto znesek plače in nadomestil (Z080 brez nadomestil tipa H oziroma Z471), katerega vir financiranja je državni proračun 1,2 Z622 proračun občin bruto znesek plače in nadomestil (Z080 brez nadomestil tipa H oziroma Z471), katerega vir financiranja so proračuni občin 1,2 Z623 ZZZS in ZPIZ bruto znesek plače in nadomestil (Z080 brez nadomestil tipa H oziroma Z471), katerega vir financiranja je ZZZS, ZPIZ 1,2 Z624 sredstva EU ali drugih mednarodnih virov, vključno s sredstvi sofinanciranja iz državnega proračuna bruto znesek plače in nadomestil (Z080 brez nadomestil tipa H oziroma Z471), katerega vir financiranja so sredstva, pridobljena iz proračuna Evropske unije ali drugih mednarodnih virov, vključno s sredstvi sofinanciranja iz državnega proračuna 1,2 Z625 druga javna sredstva za opravljanje javne službe bruto znesek plače in nadomestil (Z080 brez nadomestil tipa H oziroma Z471), katerega vir financiranja so javna sredstva za opravljanje javne službe (npr. koncesnine, pristojbine, takse, RTV prispevek) 1,2 Z626 sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu bruto znesek plače in nadomestil (Z080 brez nadomestil tipa H oziroma Z471), katerega vir financiranja so sredstva, pridobljena iz prodaje blaga in storitev na trgu 1,2 Z627 nejavna sredstva za opravljanje javne službe in sredstva prejetih donacij bruto znesek plače in nadomestil (Z080 brez nadomestil tipa H oziroma Z471), katerega vir financiranja so nejavna sredstva za opravljanje javne službe in sredstva prejetih donacij 1,2 Z628 sredstva iz sistema javnih del bruto znesek plače in nadomestil (Z080 brez nadomestil tipa H oziroma Z471), katerega vir financiranja so sredstva iz sistema javnih del 1 Z629 sredstva proračuna za zaposlene iz prvega, drugega in tretjega odstavka
34. člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej-K, 49/18, 66/19, 199/21, 136/23 – ZIUZDS in 35/24; v nadaljnjem besedilu: ZZdrS) in iz tretjega odstavka
35. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 100/22 – ZNUZSZS, 132/22 – odl. US, 141/22 – ZNUNBZ, 14/23 – odl. US, 84/23 – ZDOsk-1 in 102/24 – ZZKZ; v nadaljnjem besedilu: ZZDej), sredstva stabilnega financiranja, raziskovalnih projektov ter sredstva za projekte in programe, namenjene za internacionalizacijo, odprtost in kakovost v izobraževanju in znanosti bruto znesek plače in nadomestil (Z080 brez nadomestil tipa H oziroma Z471), katerega vir financiranja so sredstva proračuna za zaposlene iz prvega, drugega in tretjega odstavka
36. člena ZZdrS in iz tretjega odstavka
37. člena ZZDej in sredstva stabilnega financiranja, raziskovalnih projektov ter sredstva za projekte in programe, namenjene za internacionalizacijo, odprtost in kakovost v izobraževanju in znanosti 1,2 Z630 del poslovnega subjekta enote v sestavi proračunskega uporabnika – podružnice, poslovne enote, predstavništva, ki se registrirajo pri registrskem organu 1,2 Z700 znesek osnovne plače na dan pred prevedbo znesek predstavlja: osnovno plačo na dan
39. 2024 oziroma v primeru, če je ta znesek nižji od minimalne plače, se pri Z700 upošteva znesek minimalne plače nominalno osnovo za delo v tujini, veljavno na dan
41. 2024, pomoženo z vsakokratnim veljavnim indeksom življenjskih stroškov 1,2
42. člen (šifrant izplačil)

(1)Ministrstvo, pristojno za sistem plač, na svoji spletni strani objavi šifrant, ki se uporablja pri izplačilu plač in drugih stroškov dela.

(2)Šifrant vsebuje posamezne vrste izplačil, ki so združene v naslednje tipe izplačil: A – osnovna bruto plača – redno delo, B – bruto plača – nadomestila, C – dodatki, D – delovna uspešnost, E – bruto plača – delo preko polnega delovnega časa, F – bonitete, G – nadomestila v breme delodajalca, H – nadomestila v breme ZZZS, ZPIZ, MO, MNZ in sodišča, I – povračilo stroškov, J – drugi dohodki iz delovnega razmerja, K – odtegljaji, L – nadomestila drugih izplačevalcev, M – kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, N – neplačana odsotnost, O – dežurstvo, P – dodatna pedagoška obveznost in povečana ter zmanjšana učna obveznost.

(3)Pri posamezni vrsti izplačila se v šifrantu določi naslednje podatke:

1. šifra izplačila,
2. opis vrste izplačila,
3. tip izplačila,
4. faktor/vrednost,
5. način izračuna,
6. oznako glede upoštevanja izplačila v osnovi za nadomestilo plače Z120 in Z124,
7. oznako glede posredovanja izplačila v informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju,
8. oznako, ali gre za plačo za delo v Republiki Sloveniji ali za plačo za delo v tujini,
9. plačilo prispevkov delodajalca in zaposlenega ter plačilo davčnega odtegljaja.
10. člen (določitev povprečne mesečne delovne obveznosti)

(1)Z delovnim koledarjem so določeni delovni dnevi, prazniki in drugi dela prosti dnevi.

(2)Povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas se določi na podlagi 40 delovnih ur na teden in znaša 174 ur.

(3)Pri izračunu bruto urne postavke se za funkcionarja oziroma javnega uslužbenca, ki opravlja delo v skrajšanem delovnem času, ki se v skladu z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo šteje kot polni delovni čas, upošteva povprečna mesečna delovna obveznost v skladu s prejšnjim odstavkom.

(4)Ure za redno delo, nadomestila in izračun stalnih dodatkov (položajni dodatek vodij, dodatek za delovno dobo, dodatek za specializacijo, magisterij, doktorat, dodatek za dvojezičnost, dodatek na zaupanje poslanca, dodatek za stalnost, dodatek zaradi prepovedi stavke) se normirajo na povprečno mesečno delovno obveznost. Normiranje ur ne velja za obračun dela preko polnega delovnega časa, pa tudi ne za dodatke, ki so vezani na obračun dela preko polnega delovnega časa.

(5)Število normiranih ur za polni delovni čas se izračuna po formuli:

(6)Število normiranih ur za krajši delovni čas se izračuna po formuli:

1. člen (določitev bruto urne postavke za osnovno plačo) Bruto urna postavka za osnovno plačo (Z150) se izračuna tako, da se osnovna plača deli s povprečno mesečno delovno obveznostjo.
2. člen (bruto plača)

(1)Bruto plača se na prvi stopnji izračuna na podlagi ur, ki se nanašajo na posamezne vrste izplačila.

(2)BRUTO PLAČA 1. stopnja = tip izplačil A, B, G in H.

(3)BRUTO PLAČA

1. stopnja = BRUTO PLAČA
2. stopnja + tip izplačil C, E in O.

(4)BRUTO PLAČA

1. stopnja = BRUTO PLAČA
2. stopnja + tip izplačila D + tip izplačila P.
3. člen (osnova za izračun prispevkov od dohodkov iz delovnega razmerja) Osnova za izračun prispevkov se določi na način, opredeljen v šifri Z
5. člen (osnova za izračun davčnega odtegljaja od dohodkov iz delovnega razmerja) Osnova za izračun davčnega odtegljaja od dohodkov iz delovnega razmerja se določi na način, opredeljen v šifri Z
7. člen (osnova za izračun prispevkov od drugih dohodkov iz delovnega razmerja) Osnova za izračun prispevkov od drugih dohodkov iz delovnega razmerja je enaka vsoti drugih dohodkov iz delovnega razmerja, od katerih se plačujejo prispevki, vključno s tistimi, ki so višji od zneska, določenega z uredbo vlade.
8. člen (osnova za izračun davčnega odtegljaja od drugih dohodkov iz delovnega razmerja)

(1)Osnova za izračun davčnega odtegljaja od drugih dohodkov iz delovnega razmerja je enaka vsoti obdavčljivih drugih dohodkov iz delovnega razmerja, zmanjšani za prispevke.

(2)Merilo za izračun višine davčnega odtegljaja od drugih dohodkov iz delovnega razmerja se določi iz osnove za izračun davčnega odtegljaja od dohodkov iz delovnega razmerja, povečane za osnovo iz prvega odstavka tega člena, z upoštevanjem petega odstavka

1. člena ZDoh-2, kadar je potrebno.
2. člen (bruto bruto plača) Vrednost bruto bruto plače (Z280) se izračuna tako, da se seštejejo bruto plača in nadomestila (Z080) ter prispevki od plače (Z230).
3. člen (neto plača I) Neto plača I se izračuna na način, določen v šifri Z
5. člen (neto plača II) Neto plača II se izračuna na način, določen v šifri Z
7. člen (neto drugi dohodki iz delovnega razmerja) Neto drugi dohodki iz delovnega razmerja se izračunajo na način, določen v šifri Z
9. člen (neto izplačilo) Neto izplačilo se izračuna tako, da se od neto plače II, neto drugih dohodkov iz delovnega razmerja in neto tipa izplačil l (razen tipa izplačila I, nad višino, določeno v uredbi) odšteje tip izplačil K.
10. člen (posebnosti, ki se nanašajo na osnovno plačo)

(1)Osnovna plača javnega uslužbenca oziroma funkcionarja je plača v izrazih Z070 in drugih tipih izplačila Z, ki določajo znižano ali zvišano osnovno plačo v skladu s predpisi.

(2)Osnovna plača za krajši delovni čas je plača v izrazu Z071.

(3)Pri zaposlitvi na več delovnih mestih pri istem delodajalcu je treba pri izračunu deleža osnovne plače (Z550) upoštevati delež zaposlitve na delovnem mestu. Če ima javni uslužbenec ali funkcionar določeno osnovno plačo za krajši delovni čas (Z071) ali mu je glede na delež zaposlitve določen delež osnovne plače (Z551), je treba osnovno plačo te vrste upoštevati v nadaljnjem izračunu plače.

(4)Znižane oziroma zvišane osnovne plače na podlagi ZSTSPJS ali drugih predpisov so na plačilni listi navedene kot osnovne plače javnega uslužbenca ali funkcionarja. 17. člen (posebnosti, ki se nanašajo na nadomestila)

(1)Vrste izplačil, ki so upoštevane v bruto osnovi za izračun nadomestila plače v breme delodajalca (Z120) oziroma (Z124) in ki imajo vrednost 1 v šifrantu, so med izplačili ponovno izračunane in navedene na plačilni listi samo od normiranih ur rednega dela.

(2)V mesecu, ko se javnemu uslužbencu izplača delovna uspešnost za več mesecev skupaj, se pri osnovi za izračun nadomestila Z120 oziroma Z124 upošteva le delež delovne uspešnosti za ta mesec, izračunan na naslednji način: – delež letne delovne uspešnosti = letna delovna uspešnost / 12, – delež polletne delovne uspešnosti = polletna delovna uspešnost / 6, – delež trimesečne delovne uspešnosti = trimesečna delovna uspešnost / 3.

(3)Vrednost vrste izplačila, ki se poračunava za preteklo obdobje (oznake vrst izplačil 900 in 901), se upošteva v osnovah za nadomestili Z120 in Z124 le v višini, ki ustreza konkretnemu mesecu.

(4)V primeru, ko je osnova za izračun nadomestila plače v breme delodajalca plača tekočega meseca, ki bi jo javni uslužbenec prejel, če bi delal, se vrste izplačil, ki imajo v šifrantu vrednost 0, upoštevajo v bruto osnovi za izračun nadomestila plače v breme delodajalca v višini, kot bi bili izplačani, če bi javni uslužbenec v času odsotnosti delal.

(5)V osnovi za nadomestilo plače se upošteva tudi plača za delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, če tako določajo kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev. 18. člen (posebnosti, ki se nanašajo na dežurstvo in delo preko polnega delovnega časa)

(1)Pri izračunu vrst izplačil tipov E in O se vrste izplačil tipa C (dodatek za delo ponoči, dodatek za delo preko polnega delovnega časa, dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan), ki nastopajo v formulah, izračunajo po zanje opredeljeni formuli, upoštevaje osnovno plačo, faktor in število pripadajočih ur. Dodatek za delo preko polnega delovnega časa (C120) se samostojno ne izplačuje.

(2)Če javni uslužbenec opravljene ure dela preko polnega delovnega časa v skladu s posebnimi predpisi oziroma kolektivnimi pogodbami izkoristi v obliki prostih ur oziroma celodnevne odsotnosti ali pa jih prenese v presežek oziroma primanjkljaj obveznih ur v okviru premakljivega začetka oziroma konca delovnega časa v razmerju ena proti ena, mu pripada plačilo pripadajočih dodatkov iz naslova opravljenega dela v manj ugodnem delovnem času, in sicer z vrstami izplačil E060, E061, E062, E063, E064 in E065. 19. člen (plačilne liste)

(1)Plačilne liste so določene v Prilogi, ki je sestavni del te uredbe. Plačilne liste vsebujejo minimalni nabor podatkov, ki jih mora plačilna lista vsebovati.

(2)Če je javni uslužbenec pri istem proračunskem uporabniku razporejen na dve ali več delovnih mest, ki so uvrščena v različne plačne razrede, ali če se mu med mesecem spremeni plačni razred, se izvedeta dva ali več ločenih obračunov plač. Ločeni obračuni so samo pri izračunih bruto plača 1. stopnja in bruto plača 2. stopnja ter morajo biti prikazani na plačilni listi 2.

(3)Na plačilni listi so pri neto znesku navedene vrednosti za: – tip izplačila F in vrste izplačil tipa I (od katerih se plačajo prispevki) zaradi plačila prispevkov in davčnega odtegljaja, – vrste izplačil tipa I, katerih del se v skladu z uredbo vlade všteva v davčno osnovo, se na plačilni listi v delu, v katerem so prikazana povračila stroškov, prikažejo v celoti, – vrsto izplačila Z102 zaradi plačila prispevkov.

(4)Javnemu uslužbencu, ki je zaposlen pri več uporabnikih proračuna, se izplača sorazmerni del plače v skladu s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno pri posameznem uporabniku proračuna.

(5)Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in generalni direktor policije določita vrsto in vsebino podatkov o delovnem mestu oziroma nazivu zaposlenega, nazivu agencije oziroma organizacijske enote ter podatke o naslovu prejemnika plače, ki se navedejo na plačilno listo zaposlenega.

(6)Javni uslužbenec, ki je na delu v tujini, prejme poleg plačilne liste za delo v tujini tudi plačilno listo 1 za obračun dajatev ter morebitni del plače ali nadomestila, ki so vezana na plačo za delo v Republiki Sloveniji. Obvezna podatka na plačilni listi 1, ki se nanaša samo na obračun dajatev, sta referenčna šifra funkcije/naziva (Z372) in referenčna šifra naziva (Z373) iz priloge 4 PJUDT in priloge 1 MOM. 20. člen (splošno)

(1)Za zavarovanca, ki mu do začetka zadržanosti še ni bila obračunana plača oziroma osnova za plačilo prispevkov, se kot osnova upošteva plača, ki bi jo prejel, če bi delal.

(2)Če je treba plače poračunati za preteklo obdobje pred prvim obračunom plače po ZSTSPJS, se poračunajo po izračunih, ki so se uporabljali pred prvim obračunom plače po ZSTSPJS.

(3)Vrsti izplačil, ki se nanašata na dodatek za delovno dobo in dodatek za stalnost, je treba upoštevati in izračunavati datumsko oziroma na dan, ko upravičenost do posamezne vrste izplačila nastopi oziroma preneha.

(4)Če je treba funkcionarju znižati plačo oziroma nadomestilo v skladu s

1. členom ZIntPK, se bruto plača
2. stopnja zavezanca (Z080) zniža za ustrezen odstotek. Odbitek se odšteje od bruto plače
3. stopnja (Z080), pri čemer se vrednost odbitka izračuna od osnovne plače zavezanca. Če je bruto plača, znižana za izračunani znesek odbitka (Z620) večja kot znaša sorazmerni delež minimalne plače za redno delo, se od bruto plače
4. stopnja odšteje izračunani odbitek plače po ZIntPK (Z620). Če je razlika med bruto plačo
5. stopnja in izračunanim zneskom odbitka (Z620) manjša od sorazmernega deleža minimalne plače, se odbitek zavezancu po ZIntPK izračuna kot (Z620 = bruto plača
6. stopnja – Z100). Tako izračunana bruto plača
7. stopnja se zavezancu nadalje vsak mesec znižuje za odbitek (Z620), vse dokler zavezanec ne izpolni obveznosti. Pri tem njegova bruto plača
8. stopnja ne sme biti manjša od minimalne plače (Z080 ≥ Z100).

(5)Vrednosti vrste izplačil, ki so označene z oznako plača za delo v tujini

(2), so enake neto znesku, čeprav vsebujejo izraz »bruto«. 21. člen (izplačevanje plač)

(1)Plača in druge vrste izplačil se izplačuje mesečno.

(2)Plača in druge vrste izplačil po tej uredbi se izplača najpozneje petnajsti dan v tekočem mesecu za pretekli mesec, razen če je z zakonom, drugimi predpisi ali kolektivnimi pogodbami določeno drugače. KONČNI DOLOČBI

1. člen (prenehanje uporabe) Z dnem začetka uporabe te uredbe se preneha uporabljati Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10, 105/10, 45/12, 24/13, 51/13, 12/14, 24/14, 52/14, 59/14, 24/15, 3/16, 70/16, 14/17, 68/17, 6/19, 51/19, 59/19, 78/19, 157/20, 191/20, 13/21, 101/21, 122/21, 145/21, 194/21, 15/22, 99/22, 117/22, 151/22, 127/23, 6/24, 22/24, 44/24 in 95/24 – ZSTSPJS).
2. člen (začetek veljavnosti in uporabe) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
3. januarja
4. Št. 00704-401/2024 Ljubljana, dne
5. decembra 2024 EVA 2024-3130-0050 Vlada Republike Slovenije dr. Robert Golob predsednik Priloga Kazalo Na vrh