← Slovenija

Odlok o proračunu Občine Slovenske Konjice za leto 2025, stran 12814.

Na podlagi

  1. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 11/14 – popravek, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE in 62/24 – odl. US),
  2. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23) ter
  3. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 87/15 in 12/16 – popr. in 69/17) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na
  4. redni seji dne
  6. 2024 sprejel O D L O K o proračunu Občine Slovenske Konjice za leto 2025 I. SPLOŠNA DOLOČBA
  7. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Slovenske Konjice za leto 2025 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). II. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
  8. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so izkazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 17.338.422,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 15.661.312,00 70 DAVČNI PRIHODKI 13.445.812,00 700 Davki na dohodek in dobiček 11.833.812,00 703 Davki na premoženje 1.345.000,00 704 Domači davki na blago in storitve 267.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 2.215.500,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.522.500,00 711 Takse in pristojbine 20.000,00 712 Globe in druge denarne kazni 15.000,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 36.500,00 714 Drugi nedavčni prihodki 621.500,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 139.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 60.000,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 79.000,00 73 PREJETE DONACIJE 1.500,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 1.500,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.536.610,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.512.810,00 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 23.800,00 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0,00 786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije 0,00 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij in iz drugih držav 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 17.561.150,00 40 TEKOČI ODHODKI 4.409.856,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 820.300,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 131.180,00 402 Izdatki za blago in storitve 2.940.376,00 403 Plačila domačih obresti 180.000,00 409 Rezerve 338.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 7.680.930,00 410 Subvencije 91.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 4.850.700,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 673.900,00 413 Drugi tekoči domači transferi 2.065.330,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 4.893.244,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 4.893.244,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 577.120,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 121.500,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 455.620,00 PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.) –222.728,00 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV

(75)0,00 75 PREJATA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV
(44)0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE
(50)900.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 900.000,00 500 Domače zadolževanje 900.000,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA
(55)858.060,00 55 ODPLAČILA DOLGA 858.060,00 550 Odplačila domačega dolga 858.060,00 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –180.788,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 41.940,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.=-III.) 222.728,00 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH
  2. PRETEKLEGA LETA 934.347,63 9009 Splošni sklad za drugo 934.347,63 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani občine. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
  3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
  4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka
  5. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki: – transferni prihodki iz državnega proračuna in proračuna EU; – komunalni prispevek; – požarna taksa; – najemnina za gospodarsko javno infrastrukturo; – koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo; – koncesijska dajatev za izkoriščanje gozdov; – sredstva za projekte, pridobljene na razpisih; – sredstva za odpravo posledic neurja.
  6. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. Prerazporeditve so v posebnem delu proračuna mogoče med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe, pri tem pa mora proračun ostati uravnotežen. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča župan. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju s polletnim poročilom in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2025 in njegovi realizaciji.
  7. člen (odpiranje novih proračunskih postavk in kontov) Župan lahko med izvrševanjem proračuna odpre novo proračunsko postavko, če so izpolnjeni pogoji iz
  8. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22 in 106/23), ki se na podlagi drugega odstavka
  9. člena navedenega pravilnika smiselno uporablja tudi za občine. Sredstva za plačilo obveznosti, ki niso bile načrtovane ali niso bile načrtovane v zadostnem obsegu, se lahko začasno zagotovijo tudi iz sredstev splošne proračunske rezervacije (
  10. člen ZJF), če obseg sredstev na tej proračunski postavki to dopušča. Pri pripravi rebalansa proračuna se dodeljena sredstva razporedijo v finančni načrt neposrednega proračunskega uporabnika. V okviru že odprte proračunske postavke se lahko odpre nov podkonto. Pravice porabe na novem podkontu se zagotovijo z razporeditvijo v okviru proračunske postavke ali s prerazporeditvijo iz druge proračunske postavke.
  11. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Občina lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti občine, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih na podskupinah kontov znotraj podprogramov ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: – v letu 2026 50 % navedenih pravic porabe in – v ostalih prihodnjih letih 20 % navedenih pravic porabe. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov, ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih proračunskih postavk slovenske udeležbe. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
  12. člen (sklepanje pravnih poslov za krajevne skupnosti) Krajevna skupnost lahko sklepa vse pravne posle brez predhodnega soglasja župana do višine 10.000,00 EUR.
  13. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Načrt razvojnih programov mora biti usklajen s posebnim delom proračuna na kontih skupine 42, 43 in
  14. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so nove uvrstitve projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. O spremembi projekta v NRP v letu izvrševanja proračuna v mejah, ki jih omogočajo prerazporeditve, odloča župan. O spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan. Spremembe vrednosti projektov v NRP, ki presegajo možnosti zagotovitve sredstev s prerazporeditvami župana, se v proračun uvrščajo z rebalansom proračuna. Občinski svet odloča o uvrstitvi novih projektov v veljavni NRP in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov.
  15. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: – proračunska rezerva, oblikovana po Zakonu javnih financah (ZJF), – rezervni sklad, oblikovan po Stanovanjskem zakonu (SZ-1).
  16. člen (proračunska rezerva) Na podlagi
  17. člena ZJF se v proračunu občine zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka
  18. člena ZJF in drugega odstavka tega člena, do višine 15.000,00 EUR odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. V primerih, ki presega višino, določeno s tem odlokom, odloča občinski svet s posebnim odlokom. Proračunska rezerva po ZJF se v letu 2025 oblikuje v višini 178.000,00 EUR. Proračunska rezerva po SZ-1 se v letu 2025 oblikuje v višini 10.000,00 EUR.
  19. člen (splošna proračunska rezervacija) Na podlagi
  20. člena ZJF se v proračunu del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. IV. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA
  21. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka
  22. člena ZJF, lahko župan v letu 2025 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 2.000,00 EUR, nad to vrednostjo pa o tem odloča občinski svet. Posameznemu dolžniku lahko župan odpiše dolg največ do skupne višine 500,00 EUR, nad to vrednostjo pa o tem odloča občinski svet. Odpisi dolgov na podlagi stečajev pravnih oseb in osebnih stečajev se ne štejejo v obseg odpisov dolgov po tem členu. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. Kot dolgovi po četrtem odstavku
  23. člena ZJF se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev. V. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
  24. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2025 lahko zadolži do višine 900.000,00 EUR. Poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, se v letu 2025 ne sme izdajati, razen v primerih, ko ta odlok določa drugače.
  25. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2025 ne smejo zadolžiti, razen v primerih, ko ta odlok določa drugače. Komunalno podjetje Slovenska Bistrica d. o. o., se lahko v letu 2025 zadolži do višine 5.500.000,00 EUR pod naslednjimi pogoji: – ročnost zadolžitve ne sme presegati 25 let. Za servisiranje dolga mora imeti zagotovljena sredstva iz neproračunskih virov. Stanovanjsko podjetje Konjice d. o. o., se lahko v letu 2025 zadolži do višine 2.400.000,00 EUR pod naslednjimi pogoji: – ročnost zadolžitve za znesek 800.000,00 EUR ne sme presegati 20 let; – ročnost zadolžitve za znesek 1,400.000,00 EUR ne sme presegati 14 mesecev; – ročnost zadolžitve za znesek 200.000,00 EUR ne sme presegati 10 let. Za servisiranje dolga mora imeti zagotovljena sredstva iz neproračunskih virov. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
  26. člen (začasno financiranje v letu 2026) Če proračun občine za leto 2026 ni sprejet pred začetkom leta se, na podlagi sklepa o začasnem financiranju občine, financiranje njenih nalog in drugih s predpisi določenih namenov, začasno nadaljuje na podlagi proračuna za leto
  28. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
  29. januarja
  30. Št. 410-0283/2024-1
(110)Slovenske Konjice, dne 19. decembra 2024 Župan Občine Slovenske Konjice Darko Ratajc Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.