← Slovenija

Odlok o proračunu Občine Šmartno pri Litiji za leto 2025, stran 13593.

Na podlagi

  1. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDPSP-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE in 62/24 – odl. US),
  2. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4 (14/13 popr.), 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23; v nadaljevanju: ZJF) in
  3. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 70/18) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na
  4. redni seji Občinskega sveta dne
  6. 2024 sprejel O D L O K o proračunu Občine Šmartno pri Litiji za leto 2025
  7. SPLOŠNA DOLOČBA
  8. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Šmartno pri Litiji za leto 2025 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
  9. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
  10. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v eurih Skupina/Podskupina kontov/Konto/ Podkonto Proračun 2025 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 12.084.371 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.767.170 70 DAVČNI PRIHODKI 5.816.440 700 Davki na dohodek in dobiček 5.279.615 703 Davki na premoženje 414.225 704 Domači davki na blago in storitve 122.600 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 950.730 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 659.430 711 Takse in pristojbine 8.200 712 Globe in druge denarne kazni 21.000 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 36.100 714 Drugi nedavčni prihodki 226.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI 369.819 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 279.700 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 90.119 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 4.892.882 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 4.784.960 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 107.922 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 54.501 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 54.501 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 15.420.381 40 TEKOČI ODHODKI 2.888.433 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 502.416 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 78.842 402 Izdatki za blago in storitve 1.992.109 403 Plačila domačih obresti 104.000 409 Rezerve 211.066 41 TEKOČI TRANSFERI 3.590.328 410 Subvencije 34.500 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 2.319.500 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 179.292 413 Drugi tekoči domači transferi 1.057.036 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 8.623.775 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 8.623.775 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 317.845 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 145.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 172.845 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.–II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) –3.336.010 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV

(75)0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV
(44)0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE
(50)3.000.000 50 ZADOLŽEVANJE 3.000.000 500 Domače zadolževanje 3.000.000 VIII. ODPLAČILO DOLGA
(55)377.329 55 ODPLAČILA DOLGA 377.329 550 Odplačilo domačega dolga 377.329 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –713.339 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 2.622.671 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 3.336.010 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN
  2. PRETEKLEGA LETA 758.905 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov ter podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
  3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
  4. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
  5. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka
  6. člena ZJF in prvem odstavku
  7. člena ZJF, tudi:
  8. prihodki požarne takse po
  9. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB1, 9/11, 83/12, 61/17 – GZ, 189/20 – ZFRO in 43/22), ki se uporabijo za namen, določen v tem zakonu,
  10. prihodki od najemnin gospodarske javne infrastrukture in opreme, ki se namenijo vzdrževanju in izgradnji komunalne infrastrukture s področja odvajanja odpadnih vod, odlaganja odpadkov ter oskrbe s pitno vodo,
  11. prihodki od koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se namenijo za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire,
  12. prihodki od koncesijske dajatve za posekan in prodan les, ki se namenijo za vzdrževanje krajevnih in lokalnih cest,
  13. prihodki od komunalnih prispevkov, ki se namenijo za izgradnjo komunalne in cestne infrastrukture, izgradnjo in vzdrževanje javne razsvetljave, vzdrževanje javnih površin,
  14. transferni prihodki iz državnega proračuna in proračuna EU, ki se porabijo za namen, za katerega so ti prihodki prejeti,
  15. prejeta sredstva za sofinanciranje investicij ali drugih točno določenih nalog oziroma projektov, ki se porabijo za namen, za katerega so sredstva prejeta. Če so namenski prihodki vplačani v proračun v manjšem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prejemkov. Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu občine.
  16. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med proračunskimi postavkami (PP) v okviru področja proračunske porabe (PPP) odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika (župan). Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o prerazporeditvah pravic porabe sredstev in v bilancah proračuna prikaže veljavni proračun za leto
  18. člen (odpiranje novih proračunskih postavk in kontov) Župan lahko med izvrševanjem proračuna odpre novo proračunsko postavko, če so izpolnjeni pogoji iz
  19. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22 in 106/23), ki se na podlagi drugega odstavka
  20. člena navedenega pravilnika smiselno uporablja tudi za občine. Sredstva za plačilo obveznosti, ki niso bile načrtovane ali niso bile načrtovane v zadostnem obsegu, se lahko začasno zagotovijo tudi iz sredstev splošne proračunske rezervacije (
  21. člen ZJF), če obseg sredstev na tej proračunski postavki to dopušča. Pri pripravi rebalansa proračuna se dodeljena sredstva razporedijo v finančni načrt neposrednega proračunskega uporabnika. V okviru že odprte proračunske postavke se lahko odpre nov podkonto. Pravice porabe na novem podkontu se zagotovijo z razporeditvijo v okviru proračunske postavke ali s prerazporeditvijo iz druge proračunske postavke.
  22. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za investicijske odhodke in investicijske transfere (podskupini kontov 420 in 430), ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 150 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
  23. v letu 2026 največ 100 % pravic uporabe in
  24. v prihodnjih letih skupaj največ 50 % pravic uporabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za blago in storitve in za tekoče transfere (skupini kontov 40 in 41), ki bodo zapadle v plačilo v letu 2026, ne sme presegati 30 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
  25. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Načrt razvojnih programov mora biti usklajen s posebnim delom proračuna na kontih skupine 42, 43 in
  26. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so nove uvrstitve projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. O spremembi projekta v Načrtu razvojnih programov v letu izvrševanja proračuna v mejah, ki jih omogočajo prerazporeditve pravic porabe, odloča župan. O spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika (župan). Občinski svet odloča o uvrstitvi novih projektov v veljavni Načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov. O spremembah vrednosti projektov v kasnejših letih odloča občinski svet s sklepom. Župan lahko na predlog neposrednega uporabnika spremeni Načrt razvojnih programov za projekte, ki so sofinancirani iz državnega proračuna oziroma evropskih sredstev, ne glede na določilo petega odstavka tega člena. Sprememba po tem odstavku se nanaša na naziv, vrednosti, vire in dinamiko financiranja in se izvede v primeru potrebne uskladitve načrta razvojnega programa zaradi črpanja državnih oziroma evropskih sredstev. Župan lahko na predlog neposrednega uporabnika uvrsti projekt v veljavni Načrt razvojnih programov oziroma spremeni vrednost projekta nad 20 odstotki izhodišče vrednosti, kadar gre za uvrstitev ali spremembo vrednosti projektov, katerih namen je odprava posledic naravnih nesreč, če je projekt skladen s predpisi, ki določajo pogoje za uvrstitev oziroma spremembo projekta v NRP.
  27. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so:
  28. podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF
  29. podračun proračunskega rezervnega stanovanjskega sklada.
  30. člen (proračunska rezerva) Na podlagi
  31. člena ZJF se v proračunu občine zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče. V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka
  32. člena ZJF in drugega odstavka tega člena, do višine 50.000 eurov odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. Občina bo v letu 2025 izločila v proračunsko rezervo dodatna sredstva v višini 181.265,56 eurov.
  33. člen (splošna proračunska rezervacija) Na podlagi
  34. člena ZJF se v proračunu del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.
  35. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA
  36. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka
  37. člena ZJF, lahko župan v letu 2025 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 3.000 eurov. Posameznemu dolžniku lahko župan odpiše dolg največ do skupne višine 40 eurov, nad to vrednostjo pa o tem odloča občinski svet. Odpisi dolgov na podlagi stečajev pravnih oseb in osebnih stečajev se ne štejejo v obseg odpisov dolgov po tem členu. V primerih, ko dolg posameznega dolžnika do neposrednega uporabnika proračuna občine ne presega dveh eurov, se v poslovnih knjigah občine razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. Kot dolgovi po četrtem odstavku
  38. člena ZJF se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev.
  39. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
  40. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za financiranje investicij v proračunu, se občina v letu 2025 lahko zadolži do višine 3.000.000 eurov. Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je občina, v letu 2025 ne sme preseči skupne višine glavnic 40.000 eurov. Občina lahko izdaja poroštva osebam iz prejšnjega odstavka pod naslednjimi pogoji:
  41. da predhodno pridobijo pisno soglasje ustanovitelja oziroma soustanovitelja in
  42. da imajo za servisiranje dolga zagotovljena sredstva iz neproračunskih virov.
  43. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je občina, ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko v letu 2025 zadolžijo do skupne višine glavnic 100.000 eurov. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je občina, ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, lahko v letu 2025 izdajo poroštva do skupne višine glavnic 50.000 eurov.
  44. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2025 zadolži do višine 1.400.000 eurov.
  45. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
  46. člen (način objave odloka in gradiva) Sprejeti odlok o proračunu, občina objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Celotno gradivo proračuna, z bilancami na nivoju podkontov (K6) občina objavi na svoji spletni strani.
  47. člen (začasno financiranje v letu 2026) Če proračun občine za leto 2026 ni sprejet pred začetkom leta se, na podlagi sklepa o začasnem financiranju občine, financiranje njenih nalog in drugih s predpisi določenih namenov, začasno nadaljuje na podlagi proračuna za leto
  49. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
  50. januarja
  51. Št. 450-7/2024 Šmartno pri Litiji, dne
  52. decembra 2024 Župan Občine Šmartno pri Litiji Blaž Izlakar Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.