Odlok o strategiji upravljanja naložb države (OdSUND-1), stran 1973.

(1)Odlok o strategiji upravljanja naložb države (v nadaljnjem besedilu: strategija) je na podlagi Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14 in 140/22; v nadaljnjem besedilu: ZSDH-1) temeljni akt upravljanja, ki opredeljuje razvojne usmeritve Republike Slovenije kot delničarke ali družbenice gospodarskih družb v državni lasti, ki jih opredeljuje in razvršča na strateške, pomembne in portfeljske naložbe ter določa posamezne strateške cilje, ki jih Republika Slovenija želi uresničiti z vsako naložbo, opredeljeno kot strateško.

(2)Strategija opredeljuje tudi splošne usmeritve pri upravljanju stvarnega premoženja in terjatev, ki so vključene v definicijo naložb in jih upravlja Slovenski državni holding, d. d. (v nadaljnjem besedilu: SDH) po prenehanju Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d. (v nadaljnjem besedilu: DUTB).

(3)Strategija opredeljuje politiko Republike Slovenije glede upravljanja njenih kapitalskih naložb. Kot akt programske narave, strategija ne more ustvarjati pravnih učinkov, zato ne določa novih pravic, obveznosti in pristojnosti, saj gre za vsebino, ki je pridržana zakonskemu urejanju.

(4)Po definiciji, kot jo določa ZSDH-1, upravljanje naložb obsega pridobivanje naložb, razpolaganje z naložbami in uresničevanje pravic delničarja ali družbenika ali vsa druga pravna dejanja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in drugimi predpisi.

(5)Strategija je osnovno orodje za aktivno lastništvo države, s katerim država sporoča upravljavcu naložb države, delničarjem, širšemu kapitalskemu trgu in splošni javnosti svoje cilje pri upravljanju družb v lasti države. S tem se zagotavlja ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države, tako pa preprečuje nasprotje interesov, izkrivljanje konkurence na trgih in neenakopravno obravnavo gospodarskih družb. S tem strategija v skladu s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD) za korporativno upravljanje družb v državni lasti predstavlja jasno in dosledno lastniško politiko za zagotovitev neodvisnega, strokovnega, preglednega in učinkovitega upravljanja s strani upravljavca kapitalskih naložb države.

(6)SDH kot upravljavec naložb države na podlagi strategije sprejme letni načrt upravljanja naložb, v katerem se opredelijo podrobni cilji pri upravljanju posameznih naložb, ukrepi in usmeritve za doseganje teh ciljev ter pričakovani denarni tokovi iz upravljanja naložb. Hkrati se določijo merila za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države, ki so oblikovana glede na vrsto naložbe, pri čemer se morajo pri strateških naložbah upoštevati strateški cilji, ki jih določa strategija. Strategija, letni načrt upravljanja in merila so tako temeljno orodje SDH za spremljanje poslovanja in doseganja ciljev družb s kapitalsko naložbo države v skladu z njihovo statusno obliko in lastniškim deležem države v družbi. Ta sistem korporativnega upravljanja družb v državni lasti se sklene z letnim poročilom o poslovanju Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor), ki vsebuje kazalnike za vse kapitalske naložbe, razkritje meril za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države in izpolnjevanje teh meril v preteklem letu. SDH med letom četrtletno poroča o upravljanju Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) in Komisiji državnega zbora za nadzor javnih financ. 1. poglavje OPREDELITEV RAZVOJNIH USMERITEV REPUBLIKE SLOVENIJE KOT DELNIČARKE ALI DRUŽBENICE DRUŽB 1.1 Agenda Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030

(1)Organizacija združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: OZN) je septembra 2015 sprejela resolucijo z naslovom Spremenimo svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljnjem besedilu: agenda OZN). V njej so voditelji držav in vlad določili cilje trajnostnega razvoja, da bi odpravili revščino, zaščitili naš planet ter zagotovili varstvo človekovih pravic in blaginjo za vse. Agenda OZN vsebuje 17 splošnih in 169 konkretnih ciljev trajnostnega razvoja. Cilji so medsebojno povezani in neločljivi ter enakopravno združujejo vse tri razsežnosti trajnostnega razvoja: ekonomsko, družbeno in okoljsko.

(2)Z vidika družb v državni lasti je aktualnih sedem splošnih ciljev agende OZN: – doseči enakost spolov ter krepiti vlogo žensk, – vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije, – spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse, – zgraditi vzdržljivo infrastrukturo, spodbujati vključujočo in trajnostno industrializacijo ter pospeševati inovacije, – sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam, – varovati in obnoviti kopenske ekosisteme ter spodbujati njihovo trajnostno rabo, trajnostno gospodariti z gozdovi, boriti se proti širjenju puščav, preprečiti degradacijo zemljišč in obrniti ta pojav ter preprečiti izgubo biotske raznovrstnosti, – ohranjati in trajnostno uporabljati oceane, morja in morske vire za trajnostni razvoj.

(3)Zaveze k doseganju ciljev agende OZN in njihovo uresničevanje so se že implementirali v odločitvah Slovenije in Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU). 1.2 Strategija razvoja Slovenije 2030

(1)Strategija razvoja Slovenije 2030, ki jo je sprejela vlada 7. decembra 2017, vključuje splošne cilje agende OZN in analizo stanja. Na tej podlagi ugotavlja, da Slovenija postopoma napreduje na področju kakovosti življenja in gospodarskega razvoja. Kljub temu na številnih področjih gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja precej zaostaja za najrazvitejšimi državami. Nadaljnje razvojne možnosti omejujejo nizka produktivnost, neprilagojenost demografskim spremembam, nadaljnje čezmerno obremenjevanje okolja in nizka učinkovitost države pri spodbujanju razvoja. Hitrejši gospodarski napredek omejuje nizka produktivnost gospodarstva, katere dvig na dolgoročno višjo raven omejujejo predvsem strukturni dejavniki, ki so povezani s človeškimi viri, inovacijsko sposobnostjo in ravnjo digitalizacije, pa tudi institucionalno neučinkovitostjo in premalo spodbudnim poslovnim okoljem.

(2)Gospodarska stabilnost je med pomembnejšimi dejavniki za doseganje visokega življenjskega standarda in kakovosti življenja. Osnova za gospodarsko stabilnost je uspešno delujoče gospodarstvo z ohranjanjem ključnih makroekonomskih ravnovesij. Rast gospodarstva mora biti vključujoča in zelena ter mora temeljiti na visoki konkurenčnosti in inovativnosti. To bi omogočalo trajnostni razvoj, ki bo tudi zaradi večje uravnoteženosti vseh treh vidikov razvoja odpornejši proti gospodarskim pretresom, hkrati pa bo omogočal visoko vključenost prebivalstva v ustvarjanje in delitev ter zmanjševal obremenjevanje okolja. Za dosego teh ciljev Strategija razvoja Slovenije 2030 med drugim predvideva spodbujanje trajnostnega in vključujočega gospodarskega razvoja, zagotavljanje ustreznega odziva ekonomskih politik v celotnem gospodarskem ciklu (proticikličnost ekonomskih politik) in zagotavljanje konkurenčnosti finančnega trga, zlasti stabilnosti in učinkovitosti bančnega sistema, ter razvoj nebančnih segmentov finančnega sistema.

(3)Strategija razvoja Slovenije 2030 ugotavlja, da je Slovenija pri učinkovitosti rabe virov in energije pod povprečjem EU, pri čemer prepočasi napreduje tudi glede produktivnosti rabe ogljika. Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo je zato prednostna razvojna usmeritev za celotno gospodarstvo. Zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo je ključna za razvoj, pri čemer je dajanje prednosti učinkoviti rabi energije (v nadaljnjem besedilu: URE) in obnovljivim virom energije (v nadaljnjem besedilu: OVE) eno od temeljnih načel razvoja energetike. Eden ključnih dejavnikov za povečanje deleža OVE je tudi razvoj tehnologij za shranjevanje energije in digitalizacija elektroenergetskega sistema (uvedba t. i. pametnega omrežja). Prednostno povečevanje URE in hkrati deleža OVE bo omogočalo zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: TGP), kar je tudi del zavez Slovenije v okviru podnebno-energetskega paketa EU in pariškega podnebnega sporazuma. Pomemben vir TGP je tudi področje prometa, zato bo Slovenija izkoristila potenciale inovacij na področju novih konceptov mobilnosti, razvoj javnega potniškega prometa in optimiziranje tranzitnega prometa.

(4)Naravni viri so temelj gospodarskega razvoja, ponujajo možnosti za nove investicije in zaposlovanje ter izboljšujejo življenjski standard in kakovost življenja. Tako kot pri drugih vrstah virov tudi povečevanje ali zmanjševanje vrednosti naravnih virov povečuje ali zmanjšuje dolgoročne družbene koristi oziroma stroške. V tem okviru Strategija razvoja Slovenije 2030 opredeljuje gozd kot temelj zagotavljanja trajnostnega razvoja ekosistema z vidika njegovih ekoloških, gospodarskih in socialnih funkcij.

(5)Kot pomembno gibalo razvoja Strategija razvoja Slovenije 2030 določa tudi vzpostavitev konkurenčnega in družbeno odgovornega podjetniškega in raziskovalnega sektorja. Konkurenčnost slovenskega gospodarstva je treba okrepiti predvsem s povečanjem dodane vrednosti na zaposlenega (produktivnost). V gospodarskem razvoju se večja razvitost kaže v višji tehnološki sestavi gospodarstva in višji dodani vrednosti na zaposlenega zaradi tehnoloških in netehnoloških inovacij. Z vidika družb v državni lasti sta pomembna predvsem dva cilja, in sicer (

1. a)spodbujanje internacionalizacije podjetij z neposrednimi tujimi investicijami in vključevanjem v globalne verige vrednosti ter (
2. b)dolgoročno učinkovito upravljanje družb v državni lasti in spodbujanje umika države iz lastništva družb, ki ne pomenijo strateške naložbe. K temu lahko pri družbah s kapitalsko naložbo Republike Slovenije ali SDH dodamo še cilje (
3. c)uveljavljanja visoke inovativnosti, digitalizacije, avtomatizacije ter poslovne, snovne in energetske učinkovitosti ter (
4. d)razvoja in uveljavljanja okoljske, družbene in upravljavske odgovornosti (načela ESG). 1.3 Opredelitev splošnih razvojnih usmeritev pri upravljanju družb v državni lasti Splošne razvojne usmeritve Republike Slovenije kot delničarke ali družbenice družb v državni lasti izhajajo iz agende OZN in Strategije razvoja Slovenije 2030 v povezavi z drugimi relevantnimi zakoni ter nacionalnimi in mednarodnimi razvojnimi akti. 1.3.1 Človekove pravice in družbena odgovornost

(1)Agenda OZN kot cilj trajnostnega razvoja določa varovanje pravic delavcev ter zagotavljanje varnega in zanesljivega delovnega okolja za vse delavce, tudi delavce migrante, še zlasti pa migrantke, in delavce z negotovo zaposlitvijo. Svet OZN za človekove pravice je 16. junija 2011 sprejel Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu: izvajanje okvirnega programa Združenih narodov »varovati, spoštovati in pomagati« (v nadaljnjem besedilu: smernice OZN), vlada pa je novembra 2018 za njihovo uresničevanje sprejela Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: NAN), katerega namen in cilj je spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in pripomoči k zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic v gospodarskih dejavnostih v celotni vrednostni verigi ter dodatno razvijati sodelovanje med državo, podjetji in gospodarskimi združenji, sindikati, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki.

(2)Smernice OZN med drugim določajo, da morajo države sprejeti dodatne ukrepe za varstvo pred kršitvami človekovih pravic s strani gospodarskih subjektov, ki so v lasti oziroma pod nadzorom države. Bolj ko je gospodarski subjekt povezan z državo oziroma bolj ko je odvisen od oblasti ali proračunskih sredstev, več razlogov ima država, da zagotovi, da gospodarski subjekti spoštujejo človekove pravice. Odgovornost za spoštovanje človekovih pravic imajo vsi gospodarski subjekti ne glede na svojo velikost, sektor, okoliščine poslovanja, lastništvo in strukturo. Zavezo k spoštovanju človekovih pravic in izvedbi ukrepov iz NAN je v Sloveniji podpisalo 22 družb, od tega 17 v državni lasti, med njimi tudi SDH.

(3)SDH svojo zavezanost k spoštovanju človekovih pravic in izvedbi ukrepov iz NAN prenaša tudi na druge družbe v državni lasti s kodeksom in v obliki priporočil in pričakovanj SDH do družb v njegovem upravljanju. SDH tako pričakuje, da vse družbe v okviru zaveze spoštovanja človekovih pravic pri poslovanju posebno pozornost namenijo spoštovanju pravic, ki so povezane z delom in pravico do svobodnega združevanja delavcev, s prizadevanjem na strani vseh deležnikov, predvsem v smeri izboljšanja pogojev dela zaposlenih, stimulativnega nagrajevanja zaposlenih, zvišanja produktivnosti zaposlenih ter zmanjšanja števila poškodb in bolezni. Družbe v državni lasti morajo spoštovati delovno–pravno zakonodajo in veljavne kolektivne pogodbe ter voditi korekten in spoštljiv socialni dialog z reprezentativnimi sindikati in s predstavniki zaposlenih v svetih delavcev.

(4)Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu je tudi del širše družbene odgovornosti družb, po kateri bi morale v svoje poslovne politike poleg osnovne skrbi za pridobivanje dobička uvrstiti tudi skrb za vse, s katerimi pri svojem poslovanju prihajajo v stik. To poleg spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu pomeni tudi pošten odnos do kupcev in dobaviteljev, skrben odnos do narave in okolja ter do sredine, v kateri delujejo. Kot temelj družbene odgovornosti sta tudi skrb za kulturo in umetnost. Ta načela naj bi družbeno odgovorna podjetja uresničevala na prostovoljni osnovi in nad ravnijo, določeno z zakonodajo. Uvajanje družbene odgovornosti v podjetniško politiko lahko pomeni konkurenčno prednost družb, vsebina družbene odgovornosti pa tudi vse pogosteje postaja sestavni del poslovnih poročil družb. Zakon o gospodarskih družbah za subjekte javnega interesa, katerega povprečno število zaposlenih je večje od 500, predpisuje, da vključijo v svoje poslovno poročilo tudi izjavo o nefinančnem poslovanju, ki vsebuje vsaj informacije o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter v zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju.

(5)Zakon o gospodarskih družbah določa minimalne pogoje glede izjave o nefinančnem poslovanju, po tej strategiji pa se subjektom javnega interesa, ki so zavezani k izjavi o nefinančnem poslovanju, predlaga tudi poročanje, kako v svoje družbeno odgovorno poslovanje vključujejo kulturo in umetnost.

(6)Varnost oziroma trajnost kakovostnih zaposlitev, še zlasti invalidov, je eden ključnih elementov človekovih pravic in družbene odgovornosti, kar mora biti tudi ena ključnih usmeritev pri upravljanju družb v državni lasti.

(7)Cilj agende OZN je vsem invalidnim osebam zagotoviti dostojno delo in enako plačilo za delo enake vrednosti. Vključenost v družbo ter enak dostop za invalide in osebe z različnimi oblikami funkcionalne oviranosti je tudi cilj Strategije razvoja Slovenije 2030. Delo in zaposlovanje invalidov je tudi eden ključnih ciljev NAN, katerega je, kot že navedeno, podpisal tudi SDH. Varstvo invalidov pred diskriminacijo določa zakonodaja, ki vsebuje tudi pozitivne, zaščitne in druge ukrepe za osebe z invalidnostjo ter vsem delodajalcem v Republiki Sloveniji zagotavlja sistem podpore za zaposlovanje invalidov. Republika Slovenija je neposredna lastnica v dveh invalidskih podjetjih, in sicer v CSS d. o. o. in BODOČNOST MARIBOR d. o. o., posredno pa tudi v nekaj drugih podjetjih: SŽ – ŽIP, storitve, d. o. o., Sinpo, Storitve za gozdarstvo, d. o. o. in HTZ Harmonija tehnologije in znanja, invalidsko podjetje, d. o. o. Velenje. Družbe v državni lasti torej niso pretežni zaposlovalec invalidov, saj tudi ne gre za strateško dejavnost, ki bi bila pridržana zgolj družbam v državni lasti, morajo pa zaradi družbene odgovornosti in pozitivnega širšega družbenega vzgleda za vse zaposlene invalide, predvsem zaradi njihove ranljivosti, prioritetno zagotoviti dostojno delovno okolje. Stečaj ali likvidacija invalidskega podjetja sta varovana s predpisanimi soglasji vlade in pristojnega ministrstva. V skrajnih primerih sta lahko upravičena, vendar je dolžnost SDH, da v sodelovanju z invalidskim podjetjem takšen ukrep predhodno konstruktivno komunicira in uskladi z vsemi zaposlenimi invalidi ter si prizadeva za njihov dostojen prehod v drugo zaposlitev oziroma rešitev njihovega statusa. 1.3.2 Enakost spolov

(1)Agenda OZN kot cilj trajnostnega razvoja določa zagotovitev celovite in dejanske vključenosti žensk ter enake možnosti na vseh ravneh odločanja v politiki, gospodarstvu in javnem življenju. V Sloveniji že od leta 2002 velja Zakon o enakih možnostih žensk in moških ter od leta 2023 Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023–

1. Na ravni Evropske komisije je bila
2. marca 2020 objavljena Strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025, kot najbolj konkreten dokument pa je bila
3. novembra 2022 sprejeta Direktiva (EU) 2022/2381 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih. Cilj omenjene direktive je z določitvijo nabora postopkovnih zahtev v zvezi z izborom kandidatov za imenovanje ali izvolitev na direktorska mesta na podlagi preglednosti in zaslug zagotoviti uporabo načela enakih možnosti za ženske in moške ter doseči uravnoteženo zastopanost spolov na najvišjih vodstvenih položajih. Skladno z omenjeno direktivo morajo države članice do
4. junija 2026 zagotoviti, da v družbah, ki kotirajo na borzi, osebe nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj 40 % neizvršnih direktorskih mest ali vsaj 33 % vseh direktorskih mest, tako izvršnih kot neizvršnih.

(2)Iz podatkov Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2023 je razvidno, da je na ravni Evropske unije med člani uprav in nadzornih svetov največjih družb, ki kotirajo na borzi, približno 30,5 % žensk, v Sloveniji pa je ta delež 22,5 %. Združenje nadzornikov Slovenije ugotavlja, da le 18 izmed 55 borznih in državnih družb v upravljanju SDH že danes izpolnjuje cilje iz evropske direktive, kar je manj kot tretjina. Ob tem jih je kar 15 % brez spolne raznolikosti v teh organih. SDH v Letnem poročilu o upravljanju kapitalskih naložb za leto 2022 navaja, da je bilo v tem letu v nadzornih svetih družb v upravljanju SDH 26,1 % žensk in 73,9 % moških, v organih upravljanja pa 24,5 % žensk in 77,5 % moških.

(3)SDH je v priporočilih in pričakovanjih iz decembra 2023 in v Letnem načrtu upravljanja kapitalskih naložb za leto 2024 poudaril lastne zaveze glede zagotavljanja spolne raznolikosti v nadzornih svetih družb v državni lasti in pričakovanja tudi do teh družb, da bodo njihovi pristojni organi in tudi organi njihovih odvisnih družb, v katerih imajo položaj obvladujoče družbe, vlagali potrebne napore v dosego cilja 40 % za člane nadzornih svetov ter skupaj 33 % za člane nadzornih svetov in uprav manj zastopanega spola. V tej točki omenjena evropska direktiva sicer to razmerje zahteva za družbe, ki kotirajo na borzi, SDH pa ga želi v skladu s pričakovanji razširiti na vse družbe v njegovem upravljanju. Ker je treba razmerje zagotoviti do junija 2026, je treba ustrezno spolno raznoliko imenovanje začeti izvajati takoj, saj redni mandati članov organov vodenja in nadzora običajno trajajo od štiri do šest let. 1.3.3 Trajnostni viri energije

(1)Relevantni konkretni cilji agende OZN z vidika Slovenije so, da se do leta 2030 vsem zagotovi dostop do zanesljive in sodobne oskrbe z energijo po sprejemljivih cenah, občutno poveča delež obnovljivih virov energije med energetskimi viri, podvoji energetska učinkovitost na svetovni ravni in okrepi mednarodno sodelovanje ter tako olajša dostopnost raziskav na področju čiste energije in čiste energetske tehnologije, vključno z obnovljivimi viri energije, energetsko učinkovitostjo ter naprednimi in čistejšimi tehnologijami fosilnih goriv, ter spodbuja naložbe v energetsko infrastrukturo in čiste energetske tehnologije.

(2)Državni zbor je leta 2021 sprejel Resolucijo o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, ki za obdobje do leta 2030 sloni na že sprejetih odločitvah, opredeljenih v Strategiji razvoja Slovenije 2030, Celovitem nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (v nadaljnjem besedilu: NEPN), Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030, Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 in drugih sektorskih dokumentih. Podnebna strategija je strateški dokument in ne vsebuje konkretnih ukrepov. Akcijski načrt za izvajanje podnebne strategije do leta 2030 je NEPN.

(3)Vlada je na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999 z dne

1. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta
2. februarja 2020 sprejela NEPN za obdobje 2020–2030 (in s pogledom do leta 2040). Vsakokrat veljavni NEPN določa cilje, politike in ukrepe za pet razsežnosti energetske unije do leta 2030, in sicer glede razogličenja, energetske učinkovitosti, energetske varnosti, notranjega trga energije ter raziskav, inovacij in konkurenčnosti.

(4)Vlada je skladno z NEPN 13. januarja 2022 sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki predvideva izstop iz premoga, torej prenehanje obratovanja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj in pridobivanja lignita v Premogovniku Velenje najpozneje v letu 2033.

(5)Zagotavljanje cenovno sprejemljivih, zanesljivih in trajnostnih virov energije ter sledenje temeljnim razvojnim dokumentom Slovenije na tem področju je ena ključnih nalog SDH in elektroenergetskih družb v njegovem upravljanju, ki predstavljajo kar 31 % knjigovodske vrednosti vseh družb v portfelju SDH. 1.3.4 Razvoj infrastrukture

(1)Agenda OZN kot pomemben globalni cilj določa vzpostavitev kakovostne, zanesljive, vzdržne in vzdržljive infrastrukture, tudi regionalno in čezmejno, ki bo prispevala h gospodarskemu razvoju in blaginji. Za dosego tega cilja je po agendi OZN treba do leta 2030 nadgraditi infrastrukturo in industrijo prilagoditi tako, da bosta trajnostni, z učinkovitejšo rabo virov ter pospešenim uvajanjem čistih in okoljsko neoporečnih tehnologij in proizvodnih postopkov.

(2)Razvoj celovite prometne infrastrukture določata Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 in Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030. Pomen razvoja infrastrukture poudarjata tudi Strategija razvoja Slovenije do leta 2030 in NEPN, zlasti z vidika trajnostnega razvoja in razvoja javnega potniškega prometa. NEPN ugotavlja, da mora Slovenija zaradi nenehne rasti cestnega (tovornega in potniškega) prometa posebno pozornost nameniti železniškemu prometu in ukrepom trajnostne mobilnosti ter uvajanju alternativnih goriv v prometu. S tem se bo zmanjšal ogljični odtis v prometnem sektorju in razbremenil gosti promet, ki postaja nevzdržen za slovenske ceste. Za izvajanje tega cilja se bo do leta 2030 pospešeno nadgradila železniška infrastruktura, povečala zmogljivost koridorjev za potniški promet, nadgradile proge za doseganje standardov vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in razvijalo integrirani javni potniški promet (uskladitev voznih redov, vključitev mestnega prometa, vzpostavitev upravljavca javnega potniškega prometa).

(3)Železniška infrastruktura je v lasti države in tako je tudi financiranje njenega razvoja v domeni državnega proračuna. Avtocestna infrastruktura je na drugi strani v lasti DARS d. d., ki jo tudi financira, zato je največja družba v državni lasti po knjigovodski vrednosti. Pete so Slovenske železnice, d. o. o., celoten prometni sektor pa je s 43,2 % največji v portfelju družb v upravljanju SDH. Družbe v državni lasti v prometnem sektorju in SDH kot njihov upravljavec morajo oblikovati, sprejeti in skrbno spremljati izvajanje lastnih strategij za dosego ciljev razvoja infrastrukture in prehoda na trajnostno mobilnost. 1.3.5 Trajnostno gospodarjenje z gozdovi

(1)Agenda OZN si prizadeva za ohranjanje, obnovo in trajnostno rabo kopenskih in sladkovodnih ekosistemov, zlasti gozdov, mokrišč, gorskih in sušnih območij, v skladu z obveznostmi po mednarodnih sporazumih. Zavzema se še za spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z vsemi vrstami gozdov, kar je cilj Strategije razvoja Slovenije 2030 z vidika ekoloških, gospodarskih in socialnih funkcij gozda, ki jih v okviru zagotavljanja sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi poudarja tudi Resolucija o nacionalnem gozdnem programu v povezavi s trajnostnim razvojem gozdov kot ekosistemov v smislu njihove biotske raznovrstnosti.

(2)Slovenija je za Švedsko in Finsko ena najbolj gozdnatih evropskih držav, saj gozdovi pokrivajo kar 59 % njene površine. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu ugotavlja, da je gozd simbol prepoznavnosti Slovenije in odraz njenega odnosa do trajnostnega razvoja, s katerim se poskuša zagotoviti trajno in optimalno delovanje gozda kot ekosistema, življenjskih združb rastlin in živali in njihovih življenjskih prostorov ter trajnostna raba in upravljanje vira. Lesno bogastvo je naravni vir, ki ga moramo trajnostno upravljati tudi zaradi ohranjanja ekološkega ravnotežja v naravi, ki prispeva k ohranjanju dobrega stanja nadzemnih in podzemnih voda, ohranjanju kakovostnih virov pitne vode, ohranjanju zdravja prebivalcev in ohranjanju kulturne dediščine ter zaradi ponorov ogljika.

(3)Državni gozdovi predstavljajo okoli 20 % skupnega deleža vseh slovenskih gozdov. Zaradi obsega in zanesljivosti oskrbe slovenskega trga z gozdnimi lesnimi sortimenti ima gospodarjenje v gozdovih v državni lasti pomemben vpliv na vzpostavitev in razvoj gozdnih lesnih verig. Cilji tega razvoja so večja izraba lesa v Sloveniji, razvoj slovenske lesnopredelovalne industrije, razvoj zelenih delovnih mest in predelave lesa z največjo dodano vrednostjo. Trajnostno gospodarjenje z gozdovi v državni lasti lahko bistveno pripomore tudi k doseganju strateških ciljev ohranjanja narave in zagotavljanju ekosistemskih storitev, ohranitvi poseljenosti in razvoju podeželja, ohranjanju kulturne krajine, večji rabi obnovljivih virov energije ter razvoju rekreacije in oddiha vsem državljanom. 1.3.6 Obvladovanje tveganj

(1)V zadnjih desetih letih so gospodarstvo prizadele tri širše krize, in sicer finančna kriza, pandemija in energetska kriza, pri čemer so bile v prvi in zadnji krizi ključni akterji družbe v državni lasti, to so banke in proizvajalci električne energije (v nadaljnjem besedilu: EE). Iz finančne krize je Slovenija izšla z državno pomočjo oziroma dokapitalizacijo bank in njihovo posledično privatizacijo. Edina komercialna banka v delni državni lasti je ostala zgolj banka NLB d. d., ki je zaradi izvedenih ukrepov v odzivu na krizo iz nje izšla kot trdna in likvidna banka, ki je pokazala odpornost na učinke pandemije in energetske krize. Proizvajalci EE so bili v času energetske krize močno likvidnostno prizadeti in jim je država morala pomagati s poroštvom in naknadnim vplačilom kapitala v skladu s testom zasebnega vlagatelja. Novi realnosti na trgu EE se morajo te družbe še vedno prilagajati.

(2)Vse navedene krize so opozorilo, da so krize na področju gospodarstva vse bolj pogoste in večdimenzionalne, zato je glavno vodilo SDH kot upravljavca in družb v državni lasti, da v svoje poslovanje ter letne in strateške načrte vključijo načrte za obvladovanje tveganj, vse z namenom zagotavljanja konkurenčnosti poslovanja, dolgoročne uspešnosti in odpornosti na morebitne gospodarske pretrese. Posebna pozornost se pri tem nameni prilagajanju podnebnim spremembam oziroma tveganjem, ki jih prinašajo. 1.3.7 Dvig produktivnosti

(1)Dvig produktivnosti je eden prvih ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030 in EU. Priporočilo sveta EU z dne 20. septembra 2016 o vzpostavitvi nacionalnih odborov za produktivnost ugotavlja, da je od leta 2008 gospodarska rast v evroobmočju in EU šibkejša zaradi upada naložb ter da bo v prihodnosti gospodarska rast navsezadnje odvisna od zvišanja produktivnosti. Povečanje produktivnosti je večplasten izziv, pri katerem je potrebna vrsta dobro uravnoteženih politik, usmerjenih zlasti v podporo inovacijam, povečanje znanj in spretnosti, zmanjšanje togosti na trgu dela in proizvodnem trgu ter boljše razporejanje virov. Pri ukrepih za dvig produktivnosti gre torej za sistemsko državno raven ter za prilagoditve in ukrepe posameznih gospodarskih družb.

(2)Urad za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR), kot nacionalni odbor za produktivnost, v Poročilu o produktivnosti 2023 ugotavlja, da se dolgoletni razvojni zaostanek Slovenije za povprečjem EU tudi v letu 2022 ni zmanjšal. Slovenija je po revidiranih podatkih leta 2022 dosegla 82 % povprečne ravni produktivnosti dela EU, merjene z BDP na zaposlenega v standardih kupne moči. Zaostanek Slovenije v ravni produktivnosti je bil nekoliko višji kot leto pred tem (84 %) in tudi višji kot leta 2008, ko se je prekinil trend prej opaznega dohitevanja povprečja EU. Šibka rast produktivnosti v zadnjem desetletju in pol, ki ne omogoča vidnejšega zmanjševanja zaostanka za razvitejšimi gospodarstvi, je po mnenju UMAR posledica skromnega obsega investicij, s strukturnega vidika pa izstopa zlasti prepočasen prehod v pametno in zeleno gospodarstvo. Preobrazbo gospodarstva za dvig produktivnosti pa mora podpirati tudi poslovno okolje, ki naj spodbuja investicije, inovacije ter krepitev znanj in spretnosti.

(3)Slovenija mora na institucionalno-politični ravni težiti k oblikovanju sistemskih ukrepov za dvig produktivnosti, gospodarske družbe v državni lasti pa morajo v tem okolju za dvig lastne produktivnosti težiti k izvajanju investicij v lastno dejavnost, spodbujati inovacije, pospešiti digitalno preobrazbo, razvijati in vlagati v znanje lastnih kadrov in kadrov, ki jih potrebujejo, ter se čim hitreje prilagoditi sistemu nizkoogljičnega in podnebju odpornega krožnega gospodarstva. 1.3.8 Krepitev sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti

(1)Sistem korporativnega upravljanja družb v državni lasti vključuje ustrezen pravni okvir z ZSDH-1 in strategijo upravljanja kot najvišjim aktom upravljanja ter na njuni podlagi vrsto odnosov med organi upravljanja družb, delničarji, zaposlenimi in drugimi zainteresiranimi deležniki. Korporativno upravljanje zagotavlja tudi pregledno strukturo, s katero se določajo cilji družb (strategija in letni načrt), sredstva za doseganje teh ciljev (letni načrt, politika upravljanja), pričakovanja do družb (kodeks korporativnega upravljanja, priporočila in pričakovanja SDH), spremljanje uspešnosti (merila), poročanje (poročila družb za SDH, četrtletna poročila SDH in letno poročilo o upravljanju SDH državnemu zboru) in nadzor (vlada, državni zbor, Računsko sodišče, KPK).

(2)Sistem upravljanja družb v državni lasti temelji na Smernicah OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti in mednarodnih dobrih praksah. Vzpostavljen je bil s sprejemom ZSDH-1 v letu 2014 in Odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države v letu 2015 ter v celoti ohranjen do leta 2022. Po osmih letih se je opravila revizija ZSDH-1 v smislu ugotovljenih pomanjkljivosti in novih okoliščin. Uveljavitev Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu (v nadaljnjem besedilu: ZSDH-1A) je okrepila pogoje za člane nadzornega sveta SDH in družb v upravljanju SDH ter vzpostavila njihovo redno preverjanje, podelila pristojnost Komisiji za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: KPK) za obravnavo sumov kršitev nasprotja interesov poslovodnih oseb ter članov organov upravljanja, vodenja in nadzora v SDH in družbah v njegovem upravljanju, prenesla v upravljanje SDH posamezne družbe, ki so bile v upravljanju vlade, z ohranitvijo strateških kapitalskih naložb v lasti SDH vzpostavila njegovo funkcijo aktivnega upravljavca kapitalskih naložb in vzpostavila pravne podlage za nadaljnje nemoteno upravljanje premoženja (kapitalskih naložb, terjatev in stvarnega premoženja) in obveznosti DUTB. Vlada in ministrstvo, pristojno za finance in upravljanje finančnega premoženja države ter s tem kapitalskih naložb države, morata stalno bdeti nad sistemom korporativnega upravljanja družb v državni lasti in za njegovo krepitev po potrebi predlagati nadaljnje potrebne spremembe ZSDH-1.

(3)Urejeno korporativno upravljanje je pomembno z vidika celotne države in njene gospodarske učinkovitosti, uspešnosti, konkurenčnosti in produktivnosti, saj zmanjšuje tveganje neuspešnega poslovanja družb in uresničuje temeljne razvojne usmeritve Slovenije. Kakovosten sistem korporativnega upravljanja pomeni, da imajo družbe postavljene jasne in merljive cilje, urejen in delujoč sistem skladnosti poslovanja, notranjih kontrol, notranje revizije in upravljanja s tveganji, kar zagotavlja uspešno poslovanje in trajnostni razvoj ter zmanjšuje protipravna ravnanja v družbah. Prav tako izboljšuje strokovnost sprejemanja odločitev in s tem spodbuja zaupanje v družbo s strani delničarjev, družbenikov, zaposlenih in drugih deležnikov. Pomembno je tudi spoštovanje človekovih pravic, družbene odgovornosti in enakosti spolov.

(4)SDH mora kot upravljavec kapitalskih naložb države nenehno stremeti k dvigu ravni korporativnega upravljanja v družbah s kapitalsko naložbo države ter povečevanju vrednosti naložb in zagotavljanju čim večjega donosa za lastnike uresničevati z zasledovanjem strateških ciljev družb v skladu s splošnimi razvojnimi usmeritvami Slovenije. Vseskozi mora delovati v skladu z načeli neodvisnosti, skrbnosti, odgovornosti, gospodarnosti in preglednosti. SDH mora vsa ta načela uresničevati tudi v postopkih pridobivanja, vrednotenja, akreditacije in izbora kandidatov za člane nadzornih svetov družb s kapitalsko naložbo države, ki morajo izpolnjevati vse predpisane pogoje in merila, s čimer se zagotovi strokovna in glede na spol raznolika sestavo nadzornih svetov, kar je ključno za uspešno poslovanje družb v skladu s cilji. To je temelj dolgoročne vizije SDH ‒ postati prepoznaven kot ozaveščen, aktiven, vzoren, strokoven ter trajnostno in družbeno odgovorno naravnan gospodar, ki izvaja najboljšo prakso korporativnega upravljanja. 1.3.9 Krepitev slovenskega trga kapitala

(1)Strategija razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje 2023–2030 določa ukrepe za krepitev slovenskega trga kapitala, ki je temelj za izboljšanje poslovnega okolja za gospodarstvo, predvsem za mala in srednje velika podjetja, kot tudi za prebivalstvo. Končni cilj strategije je doseči status razvijajočega trga, kar bi povečalo prepoznavnost Slovenije med institucionalnimi vlagatelji in bi imelo za posledico večji obseg investiranja. Za doseganje tega cilja je potrebno povečati likvidnost, obseg trgovanja in tržno kapitalizacijo na slovenskem organiziranem trgu.

(2)Na ravni EU na pobudo Evropske komisije potekajo regulatorne aktivnosti za namen vzpostavitve Unije kapitalskih trgov (v nadaljnjem besedilu: CMU). Glavni cilj unije CMU je vzpostaviti enotni trg kapitala, na katerem bodo imela podjetja boljši dostop do nebančnega financiranja, lokalni kapitalski trgi pa se bodo razvili in bolje servisirali gospodarstvo. Eno ključnih priporočil v okviru projekta CMU je tudi vzpodbujati razvoj lokalnih kapitalskih trgov. Evropska komisija ugotavlja, da med državami članicami obstajajo geografske razlike glede kapitalizacije, likvidnosti in razvitosti njihovih lokalnih kapitalskih trgov. Evropska komisija tako poudarja tudi pomen razvoja lokalnih kapitalskih trgov s krepitvijo njihovih specifičnih zmogljivosti in omogočanjem njihovega povezovanja. Ravno zaradi tega ukrepi, ki jih predvideva Strategija razvoja trga kapitala v Sloveniji do leta 2030, vključujejo tudi povečanje likvidnosti na domačem organiziranem trgu vrednostnih papirjev, tudi s krepitvijo prvih ponudb delnic javnosti, kar je osnova za pridobitev statusa razvijajočega trga in izboljšanje bonitetnega položaja Slovenije.

(3)Prodaje družb v državni lasti so v preteklih privatizacijah s ciljem doseganja večjih kupnin potekale v smeri iskanja strateških vlagateljev. Več tako prodanih družb je kotiralo na Ljubljanski borzi, novi strateški vlagatelji pa so po nakupu družb njihove delnice umaknili z borze (npr. Aerodrom Ljubljana, Helios, Žito). S tem se je ponudbo na borzi in njeno likvidnost dodatno zmanjšalo. Zato Strategija razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje 2023–2030 za spodbujanje likvidnosti in tržne kapitalizacije med drugim predlaga oblikovanje sklada deležev družb v državni lasti (lahko manjšinskih), katerega delnice bi kotirale na Ljubljanski borzi. Krepitev slovenskega trga kapitala je strateški interes Republike Slovenije.

(4)SDH mora zaradi razvojne usmeritve Republike Slovenije za razvoj kapitalskega trga izvesti postopek razpolaganja s kapitalsko naložbo države v večinski državni lasti, za katero je to izrecno določeno s to strategijo v prvem odstavku točke 3.2 Pomembne naložbe, izključno po metodi prve ponudbe vrednostnih papirjev (delnic) javnosti, lahko tudi v kombinaciji s prodajo drugim institucionalnim vlagateljem, v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov. Pri tem mora upravljavec naložbe v njenem aktu o ustanovitvi oziroma statutu zagotoviti razpršenost posamičnih ali povezanih zasebnih lastnikov, tako da nobeden ne doseže skupne višine deleža kapitalske naložbe države. 2. poglavje OPREDELITEV NALOŽB DRŽAVE

(1)Skladno z ZSDH-1 so naložbe kapitalske naložbe ter terjatve in stvarno premoženje, ki so na SDH prešli s prenosom premoženja ter pravic in obveznosti iz DUTB na SDH v skladu z zakonom, ki je urejal ukrepe za krepitev stabilnosti bank.

(2)Kapitalske naložbe so lastniški vrednostni papirji po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, ali poslovni deleži ali drugi lastniški deleži v posameznih gospodarskih družbah skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ter ne obsegajo drugega premičnega in nepremičnega (stvarnega) premoženja in pravic (terjatev) Republike Slovenije.

(3)ZSDH-1 za kapitalske naložbe države določa kapitalske naložbe Republike Slovenije, SDH in Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. (v nadaljnjem besedilu: KAD). Upravljanje naložb obsega pridobivanje naložb, razpolaganje z naložbami in uresničevanje pravic delničarja ali družbenika ali vsa druga pravna dejanja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in drugimi predpisi. ZSDH-1 pridobivanje naložb, razpolaganje z njimi in njihovo razvrstitev na strateške, pomembne in portfeljske določa za naložbe Republike Slovenije in SDH.

(4)KAD upravlja svoje kapitalske naložbe samostojno in neodvisno, razen v primerih prodaje kapitalske naložbe države in uresničevanja glasovalnih pravic na skupščinah družb s kapitalsko naložbo države, v katerih ima delež KAD, ko prodajni postopek in glasovalne pravice izvršuje SDH. Strategija tako vsebuje kapitalske naložbe KAD le, kadar imata kapitalsko naložbo v isti družbi tudi Republika Slovenija oziroma SDH. 2.1 Pregled kapitalskih naložb v upravljanju SDH

(1)SDH je pristojen za upravljanje kapitalskih naložb: – v lasti SDH, – v lasti Republike Slovenije (z izjemami na zakonski podlagi), – v lasti KAD pod pogoji in na način iz

1. in
2. člena ZSDH-1, – Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ) v Zavarovalnici Triglav, d. d. Tabela 1: Kapitalske naložbe v upravljanju SDH ter knjigovodske vrednosti deležev v evrih na dan
3. december 2023 oziroma na zadnje objavljeno bilančno leto LASTNIŠKI DELEŽI Št. Kapitalska naložba RS SDH KAD Skupaj Knjigovodska vrednost 1 A. L. P. PECA d. o. o. 9,09 % 9,09 % 14.218 2 ADRIA d. o. o. 11,74 % 11,74 % 3.025.576 3* ARGOLINA d. o. o. 100,00 % 100,00 % -3.497.832 4* Avtotehna Zagreb d. o. o. 100,00 % 100,00 % 82.722 5* Batris, LLC, Ukrajina 18,00 % 18,00 % 0 6 BODOČNOST MARIBOR d. o. o. 77,52 % 77,52 % 1.762.496 7 CASINO BLED, d. d. 33,75 % 2,75 % 36,50 % 116.846 8 CASINO Portorož, d. d. 9,46 % 15,07 % 24,53 % 1.155.896 9 CETIS d. d. 7,47 % 7,93 % 15,40 % 8.768.859 10 CINKARNA Celje, d. d. 24,44 % 0,04 % 24,48 % 52.362.245 11* CONSTANT LEADER XXI, LLC, Ukrajina 18,00 % 18,00 % 0 12 CSS d. o. o. 97,96 % 97,96 % 601.868 13 DBS d. d. 0,03 % 0,03 % 23.153 14 D.S.U., d. o. o. 100,00 % 100,00 % 83.233.235 15 DARS d. d. 100,00 % 100,00 % 3.333.650.591 16 DRI upravljanje investicij, d. o. o. 100,00 % 100,00 % 23.668.290 17* DS PROJEKT d. o. o. 74,00 % 74,00 % 1.428.538 18* DUP d. o. o. Sarajevo 100,00 % 100,00 % 560.737 19* DUTB Crna Gora d. o. o. 100,00 % 100,00 % -247.635 20 EGS-RI d. o. o. 100,00 % 100,00 % 783.425 21 ELEKTRO CELJE, d. d. 79,50 % 0,41 % 0,80 % 80,71 % 187.300.653 22 ELEKTRO GORENJSKA, d. d 79,48 % 1,51 % 2,51 % 83,49 % 142.203.149 23 ELEKTRO LJUBLJANA d. d. 79,50 % 0,77 % 0,52 % 80,79 % 279.072.013 24 ELEKTRO MARIBOR d. d. 79,86 % 1,64 % 81,50 % 253.352.965 25 ELEKTRO PRIMORSKA d. d. 79,68 % 0,36 % 2,01 % 82,05 % 143.228.096 26 Elektrooptika d. d. 0,01 % 70,48 % 2,31 % 72,80 % -75.730 27* FACTOR PROJEKT d. o. o. Hrvaška 100,00 % 100,00 % -332.747 28* FARME IHAN - KPM d. o. o. 100,00 % 100,00 % 6.271.772 29 GEN d. o. o. 100,00 % 100,00 % 704.925.025 30 GEOPLIN d. o. o. Ljubljana 25,01 % 25,01 % 33.955.984 31 HIT d. d. Nova Gorica 28,54 % 20,32 % 48,87 % 30.561.671 32 HSE d. o. o. 100,00 % 100,00 % 973.813.132 33* HYUNDAI AUTO BEOGRAD d. o. o. 100,00 % 100,00 % -6.221.727 34 INFRA d. o. o. 100,00 % 100,00 % 10.015 35* ISTRABENZ TURIZEM d. d. 100,00 % 100,00 % 41.681.703 36* ISTRABENZ, d. o. o. 100,00 % 100,00 % -590.949 37 KOPP d. o. o. 100,00 % 100,00 % 175.402 38 KOTO d. o. o. 66,23 % 4,42 % 70,65 % 14.632.702 39 KRKA, d. d., Novo mesto 7,22 % 9,00 % 10,70 % 26,91 % 574.007.696 40 KZPS, d. o. o. 100,00 % 100,00 % 14.780.494 41 LOTERIJA SLOVENIJE, d. d. 15,00 % 25,00 % 40,00 % 8.444.666 42 LUKA KOPER, d. d. 51,00 % 11,13 % 5,02 % 67,15 % 339.320.024 43 M1, d. d., Ljubljana 0,00 % 0,00 % 0 44* MEJA Šentjur, d. d. 100 % 100 % 6.011.587 45* MK Založba d. d. 83,47 % 83,47 % 27.318.545 46* MLM d. d. 100,00 % 100,00 % 916.067 47 Nafta Lendava, d. o. o. 100,00 % 100,00 % -496.707 48 NLB d. d. 25,00 % 25,00 % 562.362.862 49 PETROL d. d., Ljubljana 10,82 % 12,70 % 8,37 % 31,89 % 197.256.988 50 Plinhold d. o. o. 60,10 % 0,05 % 0,43 % 60,58 % 64.825.066 51 POMGRAD - VGP d. d. 25,01 % 25,01 % 1.082.338 52* PS Domina d. o. o., Beograd 55,52 % 55,52 % -2.063.080 53 POŠTA SLOVENIJE d. o. o. 100,00 % 100,00 % 229.184.007 54 PREMOGOVNIK VELENJE, d. o. o. 100,00 % 25.291.406 55 PS ZA AVTO, d. o. o., Ljubljana 90,00 % 10,00 % 100,00 % 5.674.276 56* RD d. d., Ljubljana 0,49 % 0,49 % 14.429 57 RŽV, d. o. o. 100,00 % 100,00 % 260.641 58 Sava Re, d. d. 13,89 % 17,68 % 0,01 % 31,58 % 136.071.842 59 SAVA, d. d. 61,91 % 28,05 % 89,96 % 35.253.479 60 SAVAPROJEKT d. d. 3,47 % 0,22 % 3,69 % 110.989 61 SID banka, d. d., Ljubljana 99,41 % 99,41 % 478.968.198 62 SiDG d. o. o. 100,00 % 100,00 % 64.953.340 63 SIJ d. d. 25,00 % 25,00 % 67.124.020 64 Sklad turističnih naložb d. o. o. 100,00 % 100,00 % 7.500 65 SKUPINA PRVA d. d. 0,00 % 0,00 % 629 66 Studentenheim Korotan GmbH 100,00 % 100,00 % 2.591.080 67 SŽ, d. o. o. 100,00 % 100,00 % 619.481.005 68 TALUM d. d. Kidričevo 86,25 % 5,21 % 3,98 % 95,44 % 114.298.773 69 TELEKOM SLOVENIJE, d. d. 62,54 % 4,25 % 5,59 % 72,39 % 456.195.309 70 TERME OLIMIA d. d. 67,13 % 8,08 % 24,79 % 100,00 % 46.271.221 71 TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d. o. o. 100,00 % 194.014.336 72 THERMANA d. d. 100,00 % 100,00 % 26.141.396 73 UNIOR d. d. 39,43 % 5,61 % 45,04 % 44.989.179 74 Uradni list Republike Slovenije, d. o. o 100,00 % 100,00 % 3.481.289 75 VGP d. d. 25,00 % 3,33 % 28,33 % 496.321 76 VGP DRAVA Ptuj d. o. o. 25,00 % 25,00 % 1.810.910 77 VGP Novo mesto, d. d. 25,00 % 25,00 % 1.252.827 78 ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d. d. 34,48 % 28,09 % 0,17 % 62,74 % 419.869.329 * Kapitalske naložbe DUTB, ki so po njegovem prenehanju prešle v last SDH.

(2)SDH upravlja tudi kapitalske naložbe v devetih družbah v likvidaciji in 12 v družbah v stečaju. Upravlja tudi kapitalske naložbe Republike Slovenije v trenutno osmih družbah, pridobljene na podlagi zakona, ki ureja dedovanje. Pri slednjih gre z vidika vrednosti in velikosti lastniških deležev za izjemno majhne naložbe ali za nedelujoče družbe, ki že več kot dve leti niso pripravile računovodskih izkazov in za katere se vzpostavlja pravna podlaga za začetek stečajnega postopka ali izbrisa iz sodnega registra. Tabela 2: Kapitalske naložbe v upravljanju SDH v likvidaciji ter knjigovodske vrednosti deležev v evrih na dan 31. december 2023 oziroma na zadnje objavljeno bilančno leto LASTNIŠKI DELEŽI Št. Naložba RS SDH Skupaj Knjigovodska vrednost 1 FUNDUS d. o. o. Beograd 100,00 % 100,00 % 417.141 2 ILLURIA HOLDINGS LIMITED 100,00 % 100,00 % np 3 KOMPAS RAC d. d. Ljubljana 0,01 % 0,02 % 0,03 % np 4 LUBRIO d. o. o. 100,00 % 100,00 % np 5 PROLeasing Rijeka d. o. o. 100,00 % 100,00 % np 6 PRVI SKLAD, družba tveganega kapitala, d. o. o. 48,90 % 48,90 % 3.682.097 7 RTH d. o. o. Trbovlje 100,00 % 100,00 % 1.002.630 8 RUDNIK KANIŽARICA V ZAPIRANJU d. o. o. 100,00 % 100,00 % 190.370 9 STH VENTURES, družba tveganega kapitala, d. o. o. 49,00 % 49,00 % 1.419.340 Tabela 3: Kapitalske naložbe v upravljanju SDH v stečaju LASTNIŠKI DELEŽI Št. Naložba RS SDH Skupaj 1 AERO, d. d. 1,44 % 1,44 % 2 BR89, d. o. o. 100,00 % 100,00 % 3 Družba za spodbujanje razvoja TNP d. d. 51,05 % 51,05 % 4 Gradis skupina G d. d. 1,36 % 1,36 % 5 PEKO, d. d. 61,16 % 61,16 % 6 POLZELA d. o. o. 71,43 % 28,57 % 100,00 % 7 RAVNE PRESSES d. o. o. 88,67 % 88,67 % 8 RRA - CELJE, d. o. o. 5,89 % 5,89 % 9 RUDNIK ZELJEZNE RUDE, d. d., VARES 1,95 % 1,95 % 10 ŠIPAD export-import d. d.- BIH 1,00 % 1,00 % 11 VEGRAD d. d. 29,00 % 29,00 % 12 ZLATA MONETA II, d.o. o. 100,00 % 100,00 % 2.2 Pregled kapitalskih naložb v upravljanju vlade

(1)SDH ni pristojen za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije v: – mednarodnih finančnih institucijah, – gospodarskih družbah, ki opravljajo javno gospodarsko službo dejavnosti sistemskega operaterja za prenos in distribucijo zemeljskega plina in EE ter javno gospodarsko službo dejavnosti organiziranja trga z EE v Republiki Sloveniji (ELES, d. o. o. in BORZEN, d. o. o.; SODO d. o. o. je bil pripojen k družbi ELES, d. o. o.), – KAD na podlagi ZSDH-1, – Kobilarni Lipica d. o. o., na podlagi Zakona o Kobilarni Lipica, – 2TDK, Družba za razvoj projekta, d. o. o., na podlagi Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, – Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa, d. o. o., na podlagi Zakona o upravljanju javnega potniškega prometa, – Slovenski tiskovni agenciji, d. o. o., na podlagi Zakona o Slovenski tiskovni agenciji ter – FAIR GmbH na podlagi Konvencije o izgradnji in delovanju Centra za raziskave z antiprotoni in ioni v Evropi. Tabela 4: Kapitalske naložbe v upravljanju vlade ter knjigovodske vrednosti deležev v evrih na dan 31. december 2022 Št. Kapitalska naložba RS Knjigovodska vrednost 1 2TDK, d. o. o. 100,00 % 330.024.462 2 BORZEN, d. o. o. 100,00 % 9.666.199 3 DUJPP, d. o. o. 100,00 % 2.000.036 4 ELES, d. o. o. 100,00 % 548.142.068 5 FAIR GmbH 1,18 % 2.849.630 6 Kobilarna Lipica d. o. o. 100,00 % 8.788.147 7 KAPITALSKA DRUŽBA, d. d. 100,00 % 1.130.623.000 8 SDH, d. d. 100,00 % 1.191.257.000 9 STA d. o. o. 100,00 % 875.496

(2)Letni načrt upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije, za upravljanje katerih ni pristojen SDH, sprejme vlada, ki obravnava tudi letno poročilo o upravljanju teh naložb, ki temelji na prikazu izpolnjevanja ciljev ter ukrepov in usmeritev za doseganje teh ciljev. Ministrstva, na delovna področja katerih spadajo kapitalske naložbe, redno spremljajo poslovanje družb. Te dejavnosti se izvajajo smiselno enako, kot velja za SDH. 3. poglavje RAZVRSTITEV NALOŽB NA POSAMEZNE VRSTE NALOŽB

(1)Naložbe SDH in Republike Slovenije se skladno z ZSDH-1 uvrstijo v skupine naložb, ki imajo enake ali podobne značilnosti in uresničujejo enake ali podobne cilje. Vse naložbe SDH in Republike Slovenije se s strategijo uvrščajo v eno od treh vrst naložb (pregled razvrstitve kapitalskih naložb na posamezne vrste naložb je v prilogi): – strateške naložbe, – pomembne naložbe in – portfeljske naložbe.

(2)Minimalni delež v strateških kapitalskih naložbah je 50 % in en glas ter v pomembnih kapitalskih naložbah 25 % in en glas. S portfeljskimi naložbami lahko SDH prosto razpolaga. Če delež v strateški ali pomembni kapitalski naložbi ne dosega minimalnega deleža, SDH nima nobene obveznosti pridobivati novih deležev, da bi dosegel minimalni delež.

(3)Če se spremeni pravni status naložbe zaradi združitve, delitve ali zaradi drugih korporacijskih sprememb, njen pravni naslednik ohrani razvrstitev prvotne naložbe.

(4)Vsaka naložba SDH in Republike Slovenije lahko preide v last strateške naložbe in vsaka pomembna ali portfeljska naložba lahko preide v last pomembne naložbe, pri čemer mora ta v njej ohraniti minimalni delež iz drugega odstavka te točke. Vsaka portfeljska naložba lahko preide v last druge portfeljske naložbe. 3.1 Strateške naložbe Strateške kapitalske naložbe so naložbe, s katerimi Republika Slovenija poleg gospodarskih dosega tudi strateške cilje. Strateški cilji so cilji, povezani z upravljanjem državne infrastrukture, cilji, povezani z opravljanjem javnih služb, varnostni cilji, razvojni cilji in drugi cilji, pri katerih se upoštevajo pomembni družbeni interesi. Obstoječe strateške naložbe določa ta strategija, lahko pa jih SDH ustanavlja ali pridobiva v imenu in za račun Republike Slovenije tudi na podlagi utemeljene obrazložitve navedenih strateških ciljev v letnem načrtu upravljanja naložb, pri čemer se utemeljitev strateškosti opira na sektorsko strategijo ali drug ustrezen dokument resornega ministrstva ali vlade. 3.1.1 Strateške naložbe na področju državne infrastrukture in trajnostnih virov energije

(1)Obstoj, vzdrževanje in razvoj državne infrastrukture je strateškega pomena za državo in za doseganje ključnih razvojnih ciljev agende OZN in Strategije razvoja Slovenije 2030, ki so medsebojno povezani pri ciljih razvoja infrastrukture in trajnostnih virov energije. Državna infrastruktura v tem pomenu vključuje kopenski, pomorski in zračni promet ter energetiko, pri čemer je ključna infrastruktura in ne njeni uporabniki (prevozniki).

(2)Upravljanje državne infrastrukture je prepleteno tudi z varnostnimi cilji države. Direktiva (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o odpornosti kritičnih subjektov in razveljavitvi Direktive Sveta 2008/114/ES za kritično infrastrukturo določa sredstvo, objekt, opremo, omrežje ali sistem, ki je nujen za opravljanje storitev, ključnih za ohranitev življenjsko pomembnih družbenih funkcij, gospodarskih dejavnosti, javnega zdravja in varnosti ali okolja. Ob tem določa enajst ključnih sektorjev (energetika, promet, bančništvo, infrastruktura finančnega trga, zdravje, pitna voda, odpadna voda, digitalna infrastruktura, javna uprava, vesolje in pridelava, predelava in distribucija živil). Z vidika kapitalskih naložb države v tej strategiji sta pomembna sektorja energetika in promet z naslednjimi podsektorji in kategorijami subjektov: – sektor energetika: – EE (elektroenergetska podjetja, operaterji distribucijskega ali prenosnega sistema, proizvajalci, operaterji trga), – nafta (podjetja za proizvodnjo, rafiniranje, predelavo, skladiščenje in prenos nafte prek naftovodov), – plin (operaterji distribucijskega, prenosnega ali skladiščnega sistema, proizvajalci), – vodik (upravljavci proizvodnje, shranjevanja in prenosa vodika), – sektor promet: – cestni promet (organ za nadzor upravljanja prometa), – železniški promet (upravljavci infrastrukture, prevozniki), – zračni promet (službe za kontrolo zračnega prometa), – vodni promet (upravni organi pristanišč, upravljavci sistemov za nadzor plovbe), – javni prevoz (izvajalci javnih prevoznih storitev).

(3)Evropska kritična infrastruktura, določena na območju Republike Slovenije, je tudi kritična infrastruktura Republike Slovenije in jo ureja Zakon o kritični infrastrukturi, ki za kritično infrastrukturo poleg sektorjev energetike in prometa določa še sektorje prehrane, preskrbe s pitno vodo, zdravstva, financ, varovanja okolja ter informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov. Sektor financ se po zakonu navezuje le na kritično infrastrukturo Banke Slovenije.

(4)V skladu s ključnimi razvojnimi cilji agende OZN in Strategije razvoja Slovenije 2030, ob upoštevanju opredelitev evropske in slovenske kritične infrastrukture, so na področju državne infrastrukture in trajnostnih virov energije strateške naslednje kapitalske naložbe države: DRUŽBA KLJUČNI STRATEŠKI CILJI V upravljanju SDH

1. DARS d. d. gradnja, upravljanje in vzdrževanje avtocest
2. ELEKTRO CELJE, d. d. distribucija EE
3. ELEKTRO GORENJSKA, d. d. distribucija EE
4. ELEKTRO LJUBLJANA d. d. distribucija EE
5. ELEKTRO MARIBOR d. d. distribucija EE
6. ELEKTRO PRIMORSKA d. d. distribucija EE
7. GEN d. o. o. proizvodnja EE
8. HSE d. o. o. proizvodnja EE
9. LUKA KOPER, d. d. pomorsko pristanišče
10. Plinhold d. o. o. upravljanje plinske infrastrukture
11. SLOVENSKE ŽELEZNICE, d. o. o.* železniški prevoz in javni prevoz V upravljanju vlade
12. 2TDK, d. o. o. izgradnja in gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo na odseku Divača–Koper
13. ELES, d. o. o.** operater distribucijskega ali prenosnega sistema * Slovenske železnice, d. o. o., izpolnjujejo tudi strateške elemente na področju državne infrastrukture in trajnostnih virov energije z izvajanjem OGJS vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture ter OGJS prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. ** ELES, d. o. o., izpolnjuje tudi strateške elemente na področju državne infrastrukture in trajnostnih virov energije z izvajanjem OGJS sistemskega operaterja EE, OGJS distribucijskega operaterja EE in OGJS vzpostavljanja in upravljanja polnilnih parkov visokih moči. 3.1.2 Strateške naložbe na področju gospodarskih javnih služb

(1)Z gospodarskimi javnimi službami (v nadaljnjem besedilu: GJS) se zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje ali izvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma občina zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Lahko so obvezne ali izbirne, pri čemer se obvezne gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: OGJS) določijo z zakonom. Z vidika te strategije se GJS lahko izvaja v javnem podjetju (kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno) in z dajanjem koncesij ali posebnih pooblastil na podlagi zakonov.

(2)Pri zagotavljanju javnih dobrin ali storitev za državo v obliki notranjega izvajalca je treba v aktih upravljanja teh kapitalskih naložb države določiti cilje storitev, ki jih izvajajo v javnem interesu in na trgu, pri čemer mora biti pridobivanje dobička podrejeno izvajanju storitev, ki so v javnem interesu. Strateške kapitalske naložbe na področju gospodarskih javnih služb se morajo zato osredotočiti na izvajanje storitev na osnovnem področju, za katero so bile ustanovljene.

(3)Strateške cilje na področju gospodarskih javnih služb opravljajo naslednje kapitalske naložbe države (OGJS operaterja prenosnega sistema izvaja tudi Plinhold d. o. o., ki je med strateške naložbe uvrščen že na podlagi strateškega pomena državne infrastrukture): DRUŽBA KLJUČNI STRATEŠKI CILJI V upravljanju SDH

1. DRI upravljanje investicij, d. o. o. zakonsko pooblastilo za izvajanje inženiringa v javni železniški infrastrukturi in za izvajanje nalog organiziranja, koordiniranja in vodenja priprave tehničnih specifikacij za javne ceste kot notranji izvajalec
2. INFRA d. o. o. GJS urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja spodnje Save
3. KOPP d. o. o. GJS pomorske pilotaže na območju koprskega tovornega pristanišča
4. KOTO d. o. o. OGJS zbiranja, obdelave in uničevanja živalskih stranskih produktov
5. KZPS, d. o. o. OGJS zračnega prometa, letalske informacijske službe ter komunikacijske, navigacijske in nadzorne službe za potrebe splošnega zračnega prometa in operativnega zračnega prometa
6. PREMOGOVNIK VELENJE, d. o. o. zagotavljanje količine premoga, ki so potrebne za namen izvajanja GJS zagotavljanja toplote v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj kot materialne javne dobrine
7. RŽV, d. o. o. javno podjetje za zapiranje rudnika urana, katerega likvidacija se opravi po izpolnitvi programa izvedbe trajnega prenehanja izkoriščanja uranove rude in preprečevanje posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh
8. TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ d. o. o. GJS zagotavljanja toplote v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj kot materialne javne dobrine
9. Uradni list Republike Slovenije, d. o. o. GJS založbe uradnega lista, priprava za objavo in objava uradnega lista ter vzdrževanje spletne strani uradnega lista; vodenje in koordiniranje registra predpisov in drugih splošnih pravnih aktov lokalnih skupnosti; upravljanje Portala javnih naročil in Portala eRevizija V upravljanju vlade
10. BORZEN, d. o. o. OGJS operaterja trga z EE, OGJS centra za podpore in OGJS centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu
11. DUJPP, d. o. o. zakonsko pooblastilo za upravljanje z javnim potniškim prometom
12. Kobilarna Lipica d. o. o. zakonsko pooblastilo za upravljanje Kobilarne Lipica, ki je predmet posebne zaščite in varovanja Republike Slovenije
13. STA d. o. o javna služba stalnega, celovitega, točnega in objektivnega zagotavljanja informacij o dogodkih v Republiki Sloveniji in po svetu

(4)Vse strateške kapitalske naložbe na področju gospodarskih javnih služb so strateške, dokler izvajajo GJS, OGJS, imajo zakonsko pooblastilo ali izvajajo javno službo, po morebitnem prenehanju teh pooblastil so portfeljske naložbe. 3.1.3 Strateška naložba na področju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi

(1)Preostali strateški razvojni cilj, ki ga določata agenda OZN in Strategija razvoja Slovenije 2030, je trajnostno gospodarjenje z gozdovi. V portfelju kapitalskih naložb države ta razvojni cilj izpolnjuje: DRUŽBA KLJUČNI STRATEŠKI CILJI V upravljanju SDH 27. Slovenski državni gozdovi, d. o. o. gospodarjenja z državnimi gozdovi, organiziranje centrov za zbiranje oziroma predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig s čim večjo dodano vrednostjo 3.1.4 Strateške naložbe na področju ciljev pomembnega družbenega interesa

(1)Cilji pomembnega družbenega interesa so cilji splošne razvojne usmeritve Republike Slovenije kot delničarke ali družbenice družb v državni lasti, ki izhajajo iz agende OZN in Strategije razvoja Slovenije 2030, ter drugi zakonski cilji in cilji, ki izhajajo iz mednarodnih aktov. Strategija na tej podlagi že določa strateške kapitalske naložbe na področju državne infrastrukture, trajnostnih virov energije, gospodarskih javnih služb in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Drugi cilji s področij človekovih pravic, družbene odgovornosti, enakosti spolov, obvladovanj tveganj, dviga produktivnosti in krepitve sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti so splošni cilji, ki veljajo za vse deležnike v sistemu korporativnega upravljanja družb v državni lasti, zato niso merilo za določanje strateških naložb.

(2)Med strateške kapitalske naložbe na področju ciljev pomembnega družbenega interesa, ki izhajajo iz posebnih zakonov ali mednarodnih aktov, se uvrščajo: DRUŽBA KLJUČNI STRATEŠKI CILJI V upravljanju SDH

1. D.S.U., d. o. o. izvajanje javnih pooblastil na podlagi Zakona o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe in o prenehanju Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo ter izvajanje gradnje dostopnih javnih najemnih stanovanj
2. FARME IHAN - KPM d. o. o. integrirana živinorejsko predelovalna veriga, ki predstavlja strateški dejavnik pri samooskrbi s hrano v Sloveniji
3. LOTERIJA SLOVENIJE, d. d. družbeno odgovorno prirejanje loterijskih iger z namenom sofinanciranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij; lastniško strukturo določa Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije
4. POŠTA SLOVENIJE d. o. o. nacionalni izvajalec univerzalnih poštnih storitev ter izvajalec logističnih in paketnih storitev; univerzalne poštne storitve izvaja v javnem interesu na podlagi podeljene odločbe v skladu z Zakonom o poštnih storitvah
5. SID banka, d. d., Ljubljana specializirana banka, z zakonskim pooblastilom za izvajanje spodbujevalnih in razvojnih nalog in storitev na področjih mednarodne trgovine, gospodarskega in razvojnega sodelovanja, podjetniških, inovacijsko-raziskovalnih in izobraževalnih dejavnosti, ekologije in energetike ter izgradnje infrastrukture in na drugih področjih, pomembnih za razvoj Republike Slovenije
6. Studentenheim Korotan GmbH pospeševanje slovenske umetnosti in kulture, izobraževanja in znanosti ter oskrbovanje študentov na Dunaju
7. Zavarovalnica Triglav, d. d. je vodilna zavarovalno-finančna skupina v Sloveniji in regiji Adria ter ena vodilnih v JV Evropi, posluje na sedmih trgih JV Evrope; na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju deleža zavarovalnic, do katerega so upravičene fizične osebe, so se delnice KAD (34,48 %) prenesle v last ZPIZ, z edinim namenom zagotavljanja dodatnih sredstev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato se z njimi ne sme razpolagati V upravljanju vlade
8. FAIR GmbH mednarodna pogodba na podlagi Zakona o ratifikaciji Konvencije o izgradnji in delovanju Centra za raziskave z antiprotoni in ioni v Evropi ter Sklepne listine konference pooblaščencev za ustanovitev Centra za raziskave z antiprotoni in ioni v Evropi
9. KAPITALSKA DRUŽBA, d. d. ustanovljen na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za namen financiranja obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ZSDH-1 pa določa, da nakaže vsako leto najmanj 50 milijonov evrov, predvsem za usklajevanje pokojnin, in da se s KAD ne sme razpolagati
10. SDH, d. d. centralizirani upravljavec kapitalskih naložb države ter stvarnega premoženja in terjatev nekdanje DUTB na podlagi ZSDH-1 3.2 Pomembne naložbe

(1)Pomembne naložbe so naložbe, v katerih želi Republika Slovenija ohraniti ključne razvojne dejavnike v državi. Pri pomembnih naložbah torej ne gre za uresničevanje ciljev splošne razvojne usmeritve Republike Slovenije, ki se uresničujejo s strateškimi naložbami, ampak za portfeljske naložbe, katerih dejavnost je tržna, vendar s svojimi ključnimi razvojnimi dejavniki, pomembnimi za državo, presegajo doseganje zgolj gospodarskih ciljev. SDH lahko v pomembnih naložbah, kot jih določa ta strategija, pridobiva dodatne lastniške deleže v imenu in za račun Republike Slovenije ter v lastnem imenu in za lasten račun izključno za dosego gospodarskih ciljev oziroma povečanja donosnosti in vrednost teh naložb. SDH lahko razpolaga s pomembnimi naložbami največ do minimalnega deleža 25 % in en glas, pri čemer mora pri družbah MK Založba d. d., SAVA, d. d. (razpolaganje se izvede na ravni hčerinske družbe Sava Turizem, d. d.) in ISTRABENZ TURIZEM d. d.(kar vključuje celotne skupine navedenih družb, torej tudi hčerinske družbe), izvesti razpolaganje izključno z uporabo metode prve ponudbe delnic javnosti, lahko tudi v kombinaciji s prodajo drugim institucionalnim vlagateljem, kot to določa četrti odstavek točke 1.3.9 te strategije. Vsako pridobivanje ali razpolaganje mora biti utemeljeno v letnem načrtu upravljanja naložb.

(2)Med pomembne kapitalske naložbe se uvrščajo: DRUŽBA KLJUČNI RAZVOJNI DEJAVNIKI V upravljanju SDH

1. ISTRABENZ TURIZEM d. d. upravljanje s turistično infrastrukturo na najbolj prepoznavnih turističnih območjih v Sloveniji
2. KRKA, d. d., Novo mesto uvršča se med vodilne generične ponudnike zdravil na številnih tujih trgih, na katerih realizira kar 94 % prodaje
3. MK Založba d. d. je eden pomembnejših založnikov in knjigotržcev v regiji Jugovzhodne Evrope (v nadaljnjem besedilu: JV Evropa), kjer ima družbe v petih državah ter več kot petdeset knjigarn v vseh pomembnejših slovenskih mestih in s svojim delovanjem omogoča ohranjanje založništva in dostopnosti knjige v slovenskem jeziku
4. NLB d. d. največja bančna in finančna skupina v Sloveniji, ki se strateško osredotoča na države JV Evrope
5. PETROL d. d., Ljubljana nacionalni trgovec s proizvodi iz nafte in drugimi energenti uvaja nove energetske dejavnosti in proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov z delovanjem v JV Evropi
6. TELEKOM SLOVENIJE, d. d. nacionalni operater fiksne in mobilne komunikacije, ki se osredotoča na države v JV Evropi, kar je sicer portfeljska dejavnost, vendar je družba lastnik ključne komunikacijske infrastrukture v Sloveniji, ki je neločljivo povezana z dejavnostjo družbe
7. SAVA, d. d. upravljanje s turistično infrastrukturo na najbolj prepoznavnih turističnih območjih v Sloveniji
8. Sava Re, d. d. je v Zavarovalni skupini Sava obvladujoča družba, ki se ukvarja z dejavnostjo pozavarovanja in ima drugi najmočnejši tržni položaj na slovenskem zavarovalnem trgu ter pomemben položaj na trgih JV Evrope, kjer deluje z osmimi zavarovalnicami s sedežem v Sloveniji 3.3 Portfeljske naložbe

(1)Portfeljske naložbe so naložbe, ki ne izpolnjujejo pogojev strateških naložb po kriterijih državne infrastrukture, trajnostnih virov energije, gospodarskih javnih služb, trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in doseganja pomembnega družbenega interesa, ki izhaja iz posebnih zakonov ali mednarodnih aktov, in niti ne pogoja pomembnih naložb za ohranitev ključnih razvojnih dejavnikov v državi. Portfeljske naložbe so vse druge naložbe, s katerimi poskuša Republika Slovenija doseči izključno gospodarske cilje, tako da lahko SDH s temi naložbami prosto razpolaga in jih tudi pridobiva v lastnem imenu in za lasten račun ter v imenu in za račun Republike Slovenije z namenom doseganja donosnosti in povečevanja vrednosti lastnega premoženja na podlagi letnega načrta upravljanja. Izjema so invalidska podjetja, saj njihov cilj ni zgolj doseganje gospodarskih ciljev, ampak družbeno odgovorno upravljanje s takšnimi družbami s strani njihovega upravljavca.

(2)V skladu s poslanstvom nekdanjega DUTB, katerega univerzalni pravni naslednik je SDH, so vse njegove kapitalske naložbe, razen družb Istrabenz Turizem, d. d., in MK Založba d. d., terjatve in stvarno premoženje določeni za portfeljske naložbe.

(3)Med portfeljske kapitalske naložbe se uvrščajo: DRUŽBA V upravljanju SDH

1. A. L. P. PECA d. o. o.
2. ADRIA d. o. o.*
3. ARGOLINA d. o. o.
4. Avtotehna Zagreb d. o. o.
5. Batris, LLC, Ukrajina
6. BODOČNOST MARIBOR d. o. o.
7. CASINO BLED, d. d.
8. CASINO PORTOROŽ, d. d.
9. CETIS d. d.
10. CINKARNA Celje, d. d.
11. CONSTANT LEADER XXI, LLC, Ukrajina
12. CSS d. o. o.
13. DBS d. d.
14. DS PROJEKT d. o. o.
15. DUP d. o. o. Sarajevo
16. DUTB Crna gora d. o. o.
17. EGS-RI d. o. o.
18. Elektrooptika d. d.
19. Factor projekt d. o. o. Hrvaška
20. GEOPLIN d. o. o. Ljubljana
21. HIT d. d. Nova Gorica*
22. HYUNDAI AUTO BEOGRAD d. o. o.
23. ISTRABENZ, d. o. o.
24. M1, d. d., Ljubljana
25. MEJA Šentjur, d. d.
26. MLM d. d.
27. Nafta Lendava, d. o. o.
28. POMGRAD VGP d. d.
29. Poslovni sistem Domina d. o. o., Beograd
30. PS ZA AVTO, d. o. o., Ljubljana
31. RD d. d., Ljubljana
32. SAVAPROJEKT d. d.
33. SIJ d. d.
34. Sklad turističnih naložb d. o. o.
35. SKUPINA PRVA d. d.
36. TALUM d. d. Kidričevo
37. TERME OLIMIA d. d.*
38. THERMANA d. d.*
39. UNIOR d. d.
40. VGP d. d.
41. VGP DRAVA Ptuj d. o. o
42. VGP Novo mesto, d. d. * Gre za družbe s turistično dejavnostjo, ki je tržna dejavnost, zato je ta dejavnost družb portfeljska, nepremičnine oziroma stvarno premoženje družb na najbolj prepoznavnih strateških turističnih točkah v Sloveniji (Bled, slovenska obala) pa je pomembno.
43. poglavje CILJI STRATEŠKIH NALOŽB

(1)Skladno z ZSDH-1 so cilji upravljanja naložb povečevanje vrednosti naložb, zagotavljanje čim večjega donosa za lastnike in uresničevanje drugih morebitnih strateških ciljev v naložbah, ki so opredeljene kot strateške. Pri strateških naložbah v 100-odstotni državni lasti, ustanovljenih z namenom izvajanja nalog v javnem interesu (gospodarske javne službe, koncesije), mora imeti uresničevanje strateških ciljev države prednost pred cilji povečevanja vrednosti naložb in zagotavljanja čim večjega donosa za lastnika. Podrobni cilji upravljanja posamezne kapitalske naložbe so določeni s strategijo upravljanja naložb glede na vrsto posamezne naložbe. Strategija določa razvojne usmeritve Republike Slovenije in posamezne strateške cilje, ki jih Republika Slovenija želi uresničiti z vsako kapitalsko naložbo, opredeljeno kot strateško.

(2)Strategija v opredelitvi razvojnih usmeritev določa splošne in konkretne cilje. Splošni cilji, ki se nanašajo na upravljavske dejavnosti SDH pri vseh naložbah, so na področjih človekovih pravic, družbene odgovornosti, enakosti spolov, obvladovanj tveganj, dviga produktivnosti, krepitve sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti in krepitve slovenskega trga kapitala. Konkretni cilji državne infrastrukture, trajnostnih virov energije, gospodarskih javnih služb in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi se nanašajo na posamezne sklope strateških kapitalskih naložb, pri čemer so v okviru zagotavljanja trajnostnih virov energije cilji razogljičenja in izboljšanja energetske učinkovitosti prav tako cilji za vse naložbe. SDH mora te cilje skladno z ZSDH-1 obvezno upoštevati pri izvajanju upravljavskih dejavnosti.

(3)Povečevanje vrednosti kapitalskih naložb se meri s knjigovodsko vrednostjo posamezne kapitalske naložbe, zagotavljanje čim večjega donosa pa z ROE. Strategija iz leta 2015 je kot ključen cilj določala dvig ROE na 8 %. Gre za ROE celotnega portfelja in ne posameznih družb in predstavlja uravnotežen ROE glede na knjigovodsko vrednost kapitala posamezne družbe. Če se upošteva, da je med desetimi največjimi družbami po knjigovodski vrednosti, ki skupaj predstavljajo skoraj 80 % te vrednosti, kar polovica strateških kapitalskih naložb iz sektorjev prometa in energetike, katerih primarni cilj ni doseganje donosa, in da DARS, d. d., predstavlja skoraj 30 % vrednosti portfelja, se občutna rasta ROE ne more pričakovati. UMAR v Poročilu o razvoju za leto 2020 zaradi spremembe strukture portfelja družb v upravljanju SDH (povečanje knjigovodske vrednosti strateških kapitalskih naložb za skoraj 13 %, na 80,2 % celotnega portfelja zaradi privatizacije) ocenjuje, da nadaljevanja visoke rasti ROE ni pričakovati. V Poročilu o razvoju 2024 pa UMAR ugotavlja, da so bila večja nihanja ROE v letih 2020 in 2021 zaradi razmer v gospodarstvu zaradi epidemije in okrevanja po njej, v letu 2022 pa predvsem kot posledica slabih rezultatov energetskih družb. Ne glede na to je ROE še vedno eden ključnih ciljev, ki opravičuje nadaljnje upravljanje portfeljskih kapitalskih naložb, in tudi cilj pomembnih kapitalskih naložb. Ciljni ROE celotnega portfelja mora še vedno ostati ambiciozen na ravni 8 %, vendar mora biti poudarek na določanju in merjenju glede na vrsto naložb ter glede na specifičnost posameznih kapitalskih naložb.

(4)Ključen ekonomski cilj strategije je dvig produktivnosti, torej da družbe z danimi sredstvi naredijo več. Eden od kazalnikov produktivnosti je dodana vrednost na zaposlenega, ki kaže, koliko vrednosti v povprečju odpade na posameznega zaposlenega v določenem obdobju, to je vrednosti po odbitju stroškov materiala, blaga in storitev ter drugih poslovnih odhodkov od kosmatega donosa iz poslovanja. Dejavniki, ki lahko vplivajo na produktivnost dela, vključujejo spretnosti delavcev, tehnološke spremembe (investicije), prakse upravljanja in spremembe drugih vložkov (kot je kapital). Povprečna dodana vrednost na zaposlenega v EU je leta 2022 znašala 69.300 evrov, Slovenija pa je bila z zneskom 49.600 evrov pod tem povprečjem oziroma na

1. mestu med 27 članicami EU. Najvišjo dodano vrednost dosega Irska (178.500 evrov), najnižjo pa Bolgarija (20.600 evrov). Pred Slovenijo so predvsem države iz zahodne in severne Evrope ter Malta in Ciper. Indeks rasti dodane vrednosti na zaposlenega je v letu 2022 glede na leto 2015 na ravni EU znašal 104 %, pri Sloveniji pa 111 %, kar je
2. mesto v EU. Tudi tu je na prvem mestu Irska (138 %), pred Slovenijo pa ji sledijo države iz vzhodne Evrope in Hrvaška (112 %). Podatka torej razkrivata, da je Slovenija po dodani vrednosti na zaposlenega pod povprečjem EU in pred državami iz vzhodne Evrope, vendar je pri slednjih z izjemo Slovaške rast dodane vrednosti na zaposlenega višja od Slovenije, kar pomeni počasnejše dohitevanje dodane vrednosti bolj razvitih držav EU s strani Slovenije. Graf 5: Indeks rasti dodane vrednost na zaposlenega v letu 2022 glede na leto 2015 (vir: Eurostat) Graf 6: Dodana vrednost na zaposlenega v letih 2015 in 2022 v evrih (vir: Eurostat) Graf 7: Dodana vrednost na zaposlenega 40 družb v upravljanju SDH v letu 2022 v evrih (vir: SDH)

(5)SDH in družbe s kapitalsko naložbo države morajo biti pri svojih strategijah poslovanja bolj ambiciozni in povečevati produktivnost oziroma dodano vrednost na zaposlenega tudi z izvajanjem razvojnih usmeritev Slovenije z investicijami v trajnostne vire energije, razvoj zaposlenih in njihovega delovnega okolja, razvoj delovnih procesov in korporativnega upravljanja ter z vlaganji v raziskave in razvoj. Pomemben kazalnik pri tem je tudi CAPEX v čistih prihodkih od prodaje (v %), torej kazalnik, ki meri kapitalske izdatke, ki jih družba investira oziroma porabi za nakup, vzdrževanje ali izboljšanje svojih osnovnih sredstev. 4.1. Družbe v upravljanju vlade 4.1.1 2TDK, Družba za razvoj projekta, d. o. o.

(1)Družbo 2TDK, Družba za razvoj projekta, d. o. o. (v nadaljevanju besedila: 2TDK) je marca 2016 ustanovila vlada z namenom izvedbe projekta drugi tir. Državni zbor je aprila 2017 sprejel Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (v nadaljnjem besedilu: ZIUGDT), v katerem so določeni pogoji in način izvedbe investicije drugi tir, upravljanje in gospodarjenje z njim, obveznosti in pravice družbe ter opredeljeni finančni viri. Vlada Republike Slovenije je aprila 2019 na podlagi ZIUGDT izdala koncesijski akt,

1. maja 2019 pa je bila podpisana koncesijska pogodba med družbo 2TDK, kot koncesionarjem in Republiko Slovenijo kot koncedentom, s katero koncedent družbi podeljuje koncesijo za 45 let od sklenitve koncesijske pogodbe. Državni zbor je
2. oktobra 2024 dopolnil ZIUGDT in določil podlage za sklenitev koncesijskega akta in koncesijske pogodbe z 2TDK še za vzporedni levi tir.

(2)Naloge in pristojnosti skupščine družbe v imenu edinega družbenika uresničuje vlada, za spremljanje kapitalske naložbe pa je pristojno Ministrstvo za infrastrukturo. Družba v zvezi s projektom izgradnje drugega tira Divača–Koper v svojem imenu in za svoj račun izvaja pripravljalna dela projekta, finančni inženiring projekta, organizacijo in izvedbo vseh potrebnih gradenj in gospodarjenje z drugim tirom.

(3)Ključni cilj projekta je odstraniti ozko grlo na železniškem odseku Divača–Koper, da bi zagotovili dolgoročno zmogljivost infrastrukture železniškega prometa v Sloveniji. Projekt je del vseevropskega jedrnega omrežja TEN-T in njegova gradnja je bistvena za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, ker bo učinkovala tudi na druge državne ali zasebne naložbe (z boljšo železniško povezavo iz Luke Koper čez Slovenijo v Avstrijo, na Češko, Slovaško in Madžarsko se bo povečala tudi privlačnost regij za nove naložbe). Pričakuje se, da bo s povečanjem zmogljivosti zadevnega koridorja in skrajšanjem potovalnega časa železnica postala konkurenčnejša od ceste in del tovornega prometa, zlasti na razdaljah, daljših od 300 km, se bo preusmeril s ceste na železnico. To pomeni manjše okoljske stroške in manjši ogljični odtis, kar bo prispevalo k doseganju ciljev o blaženju podnebnih sprememb, ki jih je določila Evropska unija.

(4)Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so: – izvedba financiranja in investicije v drugi tir Divača–Koper ter izvajanje gospodarjenja z drugim tirom in drugih upravičenj, izhajajočih iz lastninske pravice po izgradnji projekta, – izvajanje projekta skladno z veljavnimi pravnimi podlagami in kakovostno, s čim manjšimi stroški ter v predvidenih rokih, sledeč časovnici, določeni za črpanje sredstev EU in za izvedbo projekta, in s ciljem, da je drugi tir čim prej zgrajen in predan v obratovanje, – v obdobju izgradnje drugega tira se od družbe ne pričakuje ustvarjanje prihodkov na trgu, pričakuje pa se zagotavljanje virov za izvedbo projekta, v času odplačevanja dolga (obdobje obratovanja) pa se pričakuje skrb za redno odplačilo obveznosti in za zagotavljanje finančne stabilnosti družbe, – izkazovanje stroškovne učinkovitosti tako pri svojem poslovanju kot pri izvajanju projekta, – zagotavljanje kakovosti, strokovnosti in transparentnosti pri svojem poslovanju in izvajanju projekta, – stalno zagotavljanje pogojev za ohranitev statusa notranjega izvajalca, v okviru katerega lastnik izvaja nad družbo nadzor, primerljiv nadzoru nad njenimi službami, pri čemer mora družba zagotavljati pogoje, da bo lastnik lahko ta nadzor nemoteno izvajal. 4.1.2 BORZEN, operater trga z elektriko, d. o. o.

(1)Osnovna dejavnost družbe BORZEN, operater trga z elektriko, d. o. o., je izvajanje OGJS dejavnost operaterja trga z električno energijo. Na podlagi javnega pooblastila družba skladno z Zakonom o oskrbi z električno energijo izdaja Pravila za delovanje trga z električno energijo in pravila za organiziranje platforme operaterja trga za izravnalno energijo. Kot operater trga vodi bilančne sheme, evidentira bilateralne pogodbe, izdeluje okvirni vozni red ter bilančni obračun in finančno poravnavo bilančnega obračuna. S tem zagotavlja in omogoča usklajeno delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema. Izvaja tudi naloge, povezane z vzpostavitvijo in delovanjem izravnalnega trga oziroma platforme operaterja trga za izravnalno energijo, kjer sistemski operater kupuje oziroma prodaja del energije za izravnavo odstopanj elektro sistema. Poleg tega v okviru GJS upravlja bilančne sheme trga z električno energijo, evidentira pogodbe o članstvu v bilančni shemi, obratovalnih napovedih in zaprtih pogodbah, organizira platforme operaterja trga za izravnalno energijo, izvaja bilančni obračun, izvaja obračun in poravnave poslov ter zbira, analizira in objavlja podatke z namenom zagotavljanja preglednosti delovanja trga z električno energijo.

(2)Družba izvaja tudi OGJS dejavnost centra za podpore na podlagi Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije in centra za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu na podlagi Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu. S Pravili za delovanje centra za podpore družba pomembno določa delovanje trga z električno energijo, toploto in pogonska goriva ter podrobnosti glede državne podporne sheme za elektriko iz OVE in soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom (v nadaljnjem besedilu: SPTE). Družba operativno izvaja podporno shemo za OVE in SPTE. Prav tako zagotavlja delovanje in tehnično upravlja Register potrdil o izvoru v Republiki Sloveniji, ki je temeljno orodje za zagotavljanje sledljivosti porekla oziroma izvora proizvedene elektrike v Sloveniji. Naloge OGJS dejavnost centra za podpore so se nadgradile še z dodeljevanjem naložbene pomoči za naprave za samooskrbo, izvajanjem nalog kontaktne točke ter pripravljanjem smernic in mnenj v postopkih priprave prostorskih aktov za področje energije iz obnovljivih virov v skladu z zakonom, ki ureja ureditev prostora.

(3)V okviru lastne blagovne znamke TRAJNOSTNA ENERGIJA družba izvaja dejavnosti informiranja, ozaveščanja in usposabljanja o obnovljivih virih energije in učinkoviti rabi energije ter podpira okoljevarstvene politike prek ozaveščanja javnosti. Družba vzpostavlja tudi kontaktno točko za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, ki bo s svojim delovanjem zagotovila poenostavitev, pospešitev in večjo usklajenost upravnih postopkov v zvezi z vlaganjem v obnovljive vire energije. Poleg nalog GJS družba opravlja tudi storitve poročanja RRM - REMIT in svetovalne storitve s področja energetike. Družba izvaja tudi naloge dodeljevanja pomoči v obliki neposrednih nepovratnih sredstev za investicije v nove proizvodne naprave iz obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije in toplote ter za hranilnike električne energije in toplote v kombinaciji s proizvodnjo energije.

(4)Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so: – zagotavljanje učinkovitega delovanja trga z električno energijo, – izvajanje OGJS centra za podpore v okviru pooblastil, ki jih določa Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, vključno z izvajanjem nalog enotne kontaktne točke, – izvajanje drugih nalog s področja spodbujanja energetske učinkovitosti, alternativnih goriv ali zmanjševanja emisij v prometu, – vzpostavitev učinkovitega sistema podeljevanja finančnih spodbud iz državnega proračuna, iz sredstev centra za podpore, namenskih sredstev iz naslova letne dajatve za motorna vozila, sredstev Sklada za podnebne spremembe, ustanovljenega na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja ter drugih virov, – okrepitev vloge na področju potrdil o izvoru energije, – pomembno prispevati k spodbujanju trajnostne proizvodnje in ravnanja z energijo, – postati ključni povezovalec in soustvarjalec trajnostnega razvoja slovenskega trga z električno energijo, – pomoč in usmerjanje vlagateljev in zagotavljanje splošnih informacij, – sodelovanje z lokalnimi energetskimi organizacijami, – izvajanje izobraževanj, usposabljanj in promocije, – vlaganja v informacijski sistem in digitalizacijo procesov. 4.1.3 Družba za upravljanje javnega potniškega prometa, d. o. o.

(1)Družba za upravljanje javnega potniškega prometa, d. o. o., je bila ustanovljena leta 2022 na podlagi Zakona o upravljanju javnega potniškega prometa, ki določa, da je družba organ javnega potniškega prometa v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu. Družba ima na podlagi zakona podeljeno javno pooblastilo za zagotavljanje izvajanja OGJS javni potniški promet, razen mestnega linijskega prevoza, posebnega linijskega prevoza, žičniškega prevoza in prevoza po vodnih poteh.

(2)Družba opravlja naloge upravljavca javnega potniškega prometa, med drugim pripravlja in objavlja razpise za podelitev koncesij in postopke javnega naročanja za sklepanje pogodb o prevozih, sklepa pogodbe z izbranimi izvajalci in opravlja nadzor nad izvajanjem sklenjenih pogodb, izvaja plačila nadomestil za izvajanje OGJS javni linijski prevoz potnikov, plačila poravnav med udeleženci enotne vozovnice in plačila nadomestil na podlagi pogodb za integrirane linije, izdaja dovoljenja za integrirane linije, načrtuje, usklajuje in potrjuje vozne rede medkrajevnega linijskega avtobusnega prevoza potnikov ter potrjuje predlog voznega reda OGJS prevoza potnikov v železniškem prometu in sodeluje v postopku oblikovanja voznega reda omrežja javne železniške infrastrukture.

(3)Družba v zvezi z upravljanjem javnega potniškega prometa med drugim sodeluje pri pripravi strokovnih podlag za določanje politike in strategije razvoja javnega potniškega prometa, izvaja raziskave na področju javnega potniškega prometa, zagotavlja promocijo javnega prevoza in upravlja sistem enotne vozovnice, ki vključuje izdajo, prodajo in uporabo enotne vozovnice, izvaja delitve prihodkov od prodaje enotne vozovnice, rešuje reklamacije in pritožbe, upravlja kartične sheme, razvoj in vzdrževanje sistema enotne vozovnice ter vzpostavi, upravlja in vzdržuje enotni informacijski sistem in centralno informatizirano zbirko podatkov ter sklepa pogodbe o vključitvi v sistem enotne vozovnice.

(4)Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so: – postati prepoznavna slovenska organizacija za izvajanje storitev s področja zagotavljanja kakovostnih javnih prevozov potnikov primerljivih z razvitimi državami članicami EU na mestni, primestni in podeželski ravni, – zagotavljanje varnega, celovitega, kakovostnega in učinkovitega prevoza potnikov, osredotočenega na njihove potrebe, – večanje deleža javnega prevoza potnikov v uporabi potovalnih načinov, – izboljšanje integracije medkrajevnega javnega potniškega prometa z drugimi oblikami mobilnosti, – izboljševanje okoljske učinkovitosti javnega potniškega prometa, vključno s spodbujanjem uvajanja alternativnih goriv. 4.1.4 ELES, d. o. o., operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja

(1)Družba ELES, d. o. o., operater prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja, skrbi za varen, zanesljiv in neprekinjen prenos električne energije po Sloveniji in prek meja. Družba zagotavlja brezhibno delovanje vseh daljnovodov na vseh napetostnih ravneh. Operaterji v republiškem centru vodenja in treh območnih centrih vodenja upravljajo in nadzirajo slovenski elektroenergetski sistem, vključno s čezmejno koordinacijo obratovanja, ter hkrati nenehno zagotavljajo ravnovesje elektroenergetskega sistema. Agencija za energijo je družbo leta 2015 potrdila kot certificiranega sistemskega operaterja in je bila za to imenovana s sklepom vlade.

(2)Družba je po pripojitvi družbe SODO d. o. o. postala tudi operater distribucijskega sistema. S tem je postala upravljavka preostalega dela 110 kV omrežja ter celotnega srednjenapetostnega (18.000

1. km)in nizkonapetostnega (47.000
2. km)omrežja, z vsemi transformatorskimi postajami (18.000) in stikališči (več kot 200). Večina distribucijskega omrežja je v lasti petih elektrodistribucijskih družb, z njimi ima družba ELES, d. o. o. sklenjeno pogodbo o najemu tega omrežja. Ta pogodba hkrati prenaša na elektrodistribucijske družbe tudi večino nalog, ki jih mora po zakonu izvajati distribucijski operater. Cilji teh družb, opredeljeni v točki 4.2.1 Sektor energetika, so tako tudi cilji družbe ELES, d. o. o.

(3)Družba ima odvisne družbe Operato d. o. o., družba ELDOM d. o. o. je skupaj obvladovana družba, Stelkom d. o. o. in ADEX SKUPINA d. o. o. pa sta pridruženi družbi. Talum d. d. Kidričevo nima nobene neposredne ali posredne povezave z dejavnostjo družbe ELES, d. o. o., zato je bilo z ZSDH-1A v letu 2022 določeno, da se izvede prenos kapitalske naložbe družbe ELES, d. o. o., v družbi Talum d. d. Kidričevo na Republiko Slovenijo.

(4)Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so: – zanesljivo upravljanje elektroenergetskega, prenosnega in distribucijskega sistema, – zagotavljanje stabilnosti in učinkovitosti razvoja in prehoda v brezogljično Slovenijo, – nadaljnji razvoj sistema upravljanja sredstev ob upoštevanju obvladovanja tveganj, – realizacija prednostnih strateških investicij in rekonstrukcij v postavljenih rokih ob hkratnem zagotavljanju ustreznih virov financiranja, – spremljanje usmeritev, aktivno sodelovanje v mednarodnih združenjih s področja delovanja sistemskih operaterjev prenosnih elektroenergetskih omrežij, – pregledno, gospodarno in učinkovito upravljanje kapitalskih naložb družbe, – izvedba vseh potrebnih dejanj za prenos kapitalske naložbe družbe v družbi Talum d. d. Kidričevo na Republiko Slovenijo, – pospešeno, pravočasno, učinkovito in kakovostno izvajanje naložb v distribucijsko omrežje, skladno z veljavnimi razvojnimi načrti distribucijskega sistema EE in skladno s trajnostnimi standardi (zadostna višina sredstev se nameni za povečanje zmogljivosti in širitve elektrodistribucijskega omrežja za integracijo OVE), – povečanje odpornosti in robustnosti distribucijskega sistema, zagotavljanje kibernetske varnosti, razvoj naprednih omrežij in digitalizacija ter vzpostavitev e-nadzora odjema in e-poslovanja z odjemalci, – kontinuirano izboljševanje kakovosti storitev za odjemalce, krepitev distribucijske mreže in uvajanje novih tehnologij in storitev, ki bodo omogočale njegovo aktivno vlogo, – vlaganja v razvoj ciljno usmerjenih raziskovalnih partnerstev s področja zelenega prehoda in uvajanje novih produktov oziroma storitev, – poenotenje tehničnih standardov in tipizacija opreme oziroma naprav, – povečanje stroškovne učinkovitosti, optimizacija procesov in racionalizacija poslovanja z uresničevanjem poslovnih in finančnih sinergij. 4.1.5 FAIR GmbH

(1)Center za raziskave z antiprotoni in ioni v Evropi je ustanovilo več držav na podlagi Konvencije o izgradnji in delovanju Centra za raziskave z antiprotoni in ioni v Evropi. Organiziran je kot družba z omejeno odgovornostjo po nemškem pravu. Namen njegove ustanovitve je izvajanje dejavnosti javnega interesa – napredek znanosti in raziskovanja. Deluje v splošno korist in njegov prvotni namen ni pridobitna dejavnost. Z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o izgradnji in delovanju Centra za raziskave z antiprotoni in ioni v Evropi ter Sklepne listine konference pooblaščencev za ustanovitev Centra za raziskave z antiprotoni in ioni v Evropi je Republika Slovenija postala ena od pogodbenic. Poleg Republike Slovenije so družbenice še Nemčija (70,24 %), Francija, Indija, Rusija, Švedska, Finska, Poljska in Romunija. Združeno kraljestvo je pridružena država, Češka republika pa je aspirativni partner. V skladu s konvencijo ima družba oblikovan svet, ki deluje v vlogi skupščine. Slovenija ima v svetu enega predstavnika.

(2)S podpisom in ratifikacijo konvencije so se njene podpisnice zavezale, da bodo prispevale k plačilu stroškov izgradnje centra FAIR. S tem je Republika Slovenija prevzela obveznost, da bo k stroškom izgradnje centra prispevala svoj del v višini 1,18 % predhodno predvidenih gradbenih stroškov.

(3)Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so: – uspešno dokončanje izgradnje osnovne verzije centra FAIR v predvidenem roku do leta 2028, – sodelovanje s pogodbenimi državami za uresničevanje neposrednih koristi za gospodarstva držav članic, – razvoj novih tehnologij, ki bodo omogočile vrhunske raziskave na področju jedrske infrastrukture, astrofizike, fizike hadronov, temeljne fizike z antiprotinskimi žarki, atomske fizike, raziskave materialov in biomedicinskih aplikacij, – vključevanje znanstvenikov na globalni ravni v izvajanje raziskovalnih dejavnosti. 4.1.6 Kobilarna Lipica d. o. o.

(1)Kobilarna Lipica je kulturni spomenik državnega pomena, ki predstavlja več kot 440-letno tradicijo vzreje avtohtone pasme lipicanskih konj na Krasu. Oblikovana je bila z visoko stopnjo sožitja med kulturno rabo prostora in naravnimi značilnostmi prostora za vzrejo lipicancev.

(2)Kobilarna Lipica d. o. o. je bila ustanovljena leta 2018 na podlagi Zakona o kobilarni Lipica, junija 2024 pa je bil sprejet istoimenski zakon, ki na novo ureja njeno poslanstvo, status, premoženje in upravljanje.

(3)Poslanstvo Kobilarne Lipica d. o. o. je ohranjanje genetske pestrosti, ohranjanje in razvoj črede lipicanskih konj, konjeništva in klasične jahalne šole, varovanje kulturnih in naravnih vrednot ter predstavljanje teh vrednot javnosti in izobraževanje o njih. Družba na podlagi zakona kulturne in naravne vrednote ter z njimi povezane storitve trži in za to Republiki Slovenija plačuje letno nadomestilo. Za opravljanje nalog v zvezi s skrbjo in gospodarjenjem s kulturnimi in naravnimi vrednotami pa družba prejme plačila iz državnega proračuna.

(4)Naloge in pristojnosti skupščine družbe uresničuje vlada, skrbnik upravljavskih nalog pa je ministrstvo, pristojno za turizem. SDH po pooblastilu skupščine opravlja poslovna posvetovanja z družbo in na tej podlagi pripravlja priporočila za poslovanje družbe, ki jih lahko vlada upošteva ob sprejetju letnega načrta upravljanja naložb v upravljanju vlade. SDH v imenu skupščine izvaja nominacijski postopek za člane nadzornega sveta družbe, na podlagi pooblastila slednjega pa lahko presoja tudi izpolnjevanje meril in pogojev za člane uprave družbe.

(5)Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so: – izvajanje zakonskih nalog in predstavljanje dejavnosti Kobilarne Lipica ter razvijanje zavesti o vrednotah Kobilarne Lipica, – skrb za posodabljanje rejskega programa skladno z razvojem in dognanji stroke, – varstvo, celostno ohranjanje in promocija kulturne dediščine na spomeniškem območju, – vzdrževanje kulturne krajine, – upravljanje z imenom in podobo kulturnega spomenika, geografsko označbo »Lipicanec« in znamkami Kobilarne Lipica. 4.1.7 KAD, d. d.

(1)KAD je nastal leta 1996 na podlagi sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer z izločitvijo Kapitalskega sklada iz ZPIZ. V KAD se je preimenoval leta 2000. Kot delniška družba, katere ustanovitelj in edini delničar je Republika Slovenija, je samostojna pravna oseba, ustanovljena z namenom ustvarjanja dodatnih sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(2)Leta 1999 je postal izvajalec dodatnega pokojninskega zavarovanja in upravljavec Prvega pokojninskega sklada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: PPS). V nadaljevanju je vzpostavil dva vzajemna pokojninska sklada, in sicer Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: SODPZ) in Kapitalski vzajemni pokojninski sklad (v nadaljnjem besedilu: KVPS). Leta 2004 je bil KAD izbran za upravljavca Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence (v nadaljnjem besedilu: ZVPSJU).

(3)Na podlagi Zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o naložbeni politiki Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in Slovenske odškodninske družbe se je leta 2011 iz KAD izčlenila Modra zavarovalnica, d. d., na katero so se prenesli skladi PPS, KVPS in ZVPSJU. Modra zavarovalnica, d. d., je na podlagi ZSDH-1 strateška kapitalska naložba, dokler upravlja ZVPSJU, in skladno z ZSDH-1 kot naložba KAD ni del te strategije.

(4)Osnovna dejavnost KAD je zagotavljanje dodatnih sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z upravljanjem lastnega premoženja ter upravljanje SODPZ. Skladno s tem poslanstvom ZSDH-1 določa, da se bilančni dobiček KAD ne more uporabiti za razdelitev delničarjem (Republiki Sloveniji), ampak KAD nakaže ZPIZ vsako leto najpozneje do 29. septembra 50 milijonov evrov, predvsem za usklajevanje pokojnin, oziroma sorazmerno manjši znesek, če je znesek za usklajevanje pokojnin manjši. V letu 2021 je glede na letni znesek uskladitve pokojnin obveznost KAD znašala 50 milijonov evrov, v blagajno ZPIZ pa je skupaj do leta 2022 vplačal že dobrih 964 milijonov evrov.

(5)Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so: – nadaljevanje postopnega preoblikovanja KAD v pretežno portfeljskega vlagatelja, – upravljanje kapitalskih naložb v družbah s kapitalsko naložbo države v skladu z načeli skrbnosti, odgovornosti, neodvisnosti, preglednosti in gospodarnosti, – upravljanje portfeljskih naložb po načelih varnosti, razpršenosti, likvidnosti in donosnosti, – upravljanje naložb v okvirih spoštovanja človekovih pravic in družbene odgovornosti, enakosti spolov ter krepitev trajnostnih virov energije, obvladovanja tveganj, dviga produktivnosti in sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti, – zagotavljanje dodatnih sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, – upravljanje SODPZ, – izvajanje dejavnosti za izpolnjevanje pogoja strateške naložbe v Modri zavarovalnici, d. d., v skladu z ZSDH-1, – dosledno spoštovanje določbe ZSDH-1, da v primeru uresničevanja glasovalnih pravic na skupščinah družb s kapitalsko naložbo države, le-te izvršuje SDH v imenu in za račun KAD po predhodnem usklajevanju stališč s KAD, – smiselna uporaba Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. 4.1.8 SDH, d. d.

(1)SDH je nastal 26. aprila 2014 na podlagi ZSDH-1, in sicer s preoblikovanjem družbe SOD, d. d. Edini ustanovitelj in delničar SDH je Republika Slovenija. Posluje kot delniška družba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi z Zakonom o gospodarskih družbah, ZSDH-1, Zakonom o Slovenskem odškodninskem skladu (v nadaljnjem besedilu: ZSOS) in drugimi zakoni ter statutom.

(2)SDH skladno z ZSDH-1 opravlja naloge osrednjega upravljavca kapitalskih naložb države. Poleg tega nadaljuje uresničevanje vseh pooblastil, pristojnosti, pravic in obveznosti družbe SOD. SDH kot zavezanec (stranka v postopku) sodeluje v postopkih o določitvi odškodnine za podržavljeno premoženje in skrbi za tekoče poravnavanje obveznosti iz denacionaliziranega premoženja. Kot nosilec javnega pooblastila v imenu in za račun Republike Slovenije vodi postopke izdaje odločb o višini odškodnine ter poravnava obveznosti po Zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja ter Zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja.

(3)Leta 2023 so na SDH s pripojitvijo DUTB prešli njegovo premoženje ter pravice in obveznosti. SDH je univerzalni pravni naslednik DUTB.

(4)Skladno z ZSOS se dobiček, ki ga iz poslovanja z vrednostnimi papirji ter z drugimi dejavnostmi ustvari SDH, obvezno razporedi v rezerve SDH in se torej ne izplačuje lastniku oziroma Republiki Sloveniji. Z uveljavitvijo ZSDH-1A v letu 2022 je prenehala veljati določba ZSOS, po kateri bi se v last Republike Slovenije neodplačno prenesli vsi vrednostni papirji in poslovni deleži, ki jih ima v lasti SDH in so skladno s strategijo opredeljeni kot strateške in pomembne kapitalske naložbe. S tem bodo SDH ostale dividende od teh naložb, s čimer se je vzpostavila realizacija cilja, da SDH postane aktiven in neodvisen upravljavec kapitalskih naložb, ki v utemeljenih primerih pomeni tudi pridobivanje naložb v lastnem imenu in za lasten račun.

(5)Glede na to, da SDH iz poslanstva SOD ne izplačuje dobička in da se postopki denacionalizacije počasi zaključujejo, se od SDH pričakuje, da bo prosta sredstva namenil tudi za izpolnjevanje drugih družbenih ciljev. Agenda OZN vsebuje konkreten cilj, da se do leta 2030 vsem zagotovi dostop do ustreznega, varnega in cenovno sprejemljivega prebivališča. Tudi Strategija razvoja Slovenije 2030 določa cilj dostojnega življenja za vse z izboljšanjem kakovosti bivalnega okolja in zagotavljanjem dostopnosti do primernih stanovanj za vse generacije. SDH je s pripojitvijo DUTB pridobil tudi portfelj nepremičnin. Konec leta 2023 je imel SDH v lasti 194 sklopov nepremičninskih enot s skupno knjigovodsko vrednostjo 91,9 milijona evrov. Polovico nepremičnin sestavljajo zemljišča, sledijo jim stanovanjske, poslovne in industrijske stavbe. Namembnost zemljišč je pretežno stanovanjska. Od SDH se pričakuje, da bo nepremičninsko dejavnost, ki jo je pridobil od DUTB, na ekonomsko in pravno ustrezen način prenesel na D.S.U., d. o. o., ki bo prenesene nepremičnine oziroma sredstva iz njihovih prodaj pretežno uporabil za projekte gradnje dostopnih javnih najemnih stanovanj. Strateške usmeritve oziroma cilji pri izgradnji dostopnih javnih najemnih stanovanj so navedeni v okviru strateških ciljev družbe D.S.U., d. o. o. Projekcije nakazujejo, da bi lahko do leta 2030 s temi sredstvi izgradil 2.500 dostopnih najemnih stanovanj.

(6)Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so: – centralizirano upravljanje kapitalskih naložb države ter stvarnega premoženja in terjatev SDH v skladu z načeli skrbnosti, odgovornosti, neodvisnosti, preglednosti in gospodarnosti; – uresničevanje ciljev upravljanja naložb iz ZSDH-1, ki je povečevanje vrednosti naložb, zagotavljanje čim večjega donosa za lastnike in uresničevanje drugih ciljev iz strategije, – upravljanje kapitalskih naložb države s cilji zagotavljanja, razvoja in krepitve spoštovanja človekovih pravic in družbene odgovornosti, enakosti spolov, trajnostnih virov energije, izgradnja OVE na nepremičninah v lasti in upravljanju podjetij, ki jih upravlja, razvoja infrastrukture, trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, obvladovanja tveganj, dviga produktivnosti ter sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti, – izvajanje preglednega in neodvisnega postopka akreditacije, nominacije in izbire strokovnih kandidatov za člane nadzornih svetov družb s kapitalsko naložbo države ter redno preverjanje izpolnjevanja pogojev za člane nadzornih svetov, – uskladitev vseh aktov upravljanja SDH (letni načrt upravljanja, politika upravljanja naložb, kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države) in drugih dokumentov (merila za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložbo države, priporočila in pričakovanja SDH) s to strategijo, – skrbno, pregledno in gospodarno razpolaganje z naložbami Republike Slovenije in SDH, pri naložbah, ki so določene s to strategijo izključno z uporabo metode prve ponudbe delnic javnosti, lahko tudi v kombinaciji s prodajo drugim institucionalnim vlagateljem ter tudi s proučitvijo možnosti oblikovanja sklada deležev podjetij v državni lasti (lahko manjšinskih), katerega delnice bi kotirale na Ljubljanski borzi, – pred začetkom postopkov razpolaganja oziroma prodajnih postopkov naložb Republike Slovenije in SDH proučiti interes, možnosti in pogoje za notranje lastništvo zaposlenih, – skrbno, pregledno in gospodarno upravljanje in razpolaganje s terjatvami nekdanjega DUTB, pri čemer je cilj unovčitev in prodaja terjatev z maksimiranjem vrednosti za SDH, v primerih, ko je SDH hkrati upnik in tudi lastnik dolžnika (ima v njem lastniške deleže), pa stremeti k maksimiranju njune skupne vrednosti, – krepitev in izvajanje vloge aktivnega upravljavca naložb države v svojem imenu in za svoj račun, – upravljanje prostih sredstev SDH iz premoženja in upravljanja po načelih varnosti, razpršenosti, likvidnosti in donosnosti, tako da se sredstva nalagajo v izključno korist izvajanja nalog SDH, da se zagotavlja ustrezno razmerje med donosnostjo in varnostjo ter da so naložbe po vrstah in strukturi skladne z dospelostmi pričakovanih bodočih obveznosti, pri čemer se lahko sredstva nalagajo tudi v državne obveznice Republike Slovenije in drugih držav, članic EU, ter v lastniške in dolžniške vrednostne papirje obstoječih naložb v upravljanju SDH, – pri upravljanju z umetniškimi deli in predmeti, ki jih je SDH prevzel od DUTB, SDH zasleduje tudi druge družbeno pomembne cilje, zlasti zagotavljanje splošne dostopnosti umetnin širši javnosti in ohranjanje kulturne dediščine, pri čemer lahko SDH to stvarno premoženje izroči v neodplačno posodo ali hrambo pristojnim javnim institucijam v Republiki Sloveniji.

(7)Strateške usmeritve oziroma cilji družbe pri izgradnji javnih najemnih stanovanj so: – skrbno, pregledno in gospodarno upravljanje in razpolaganje s stvarnim premoženjem SDH, – izvedba potrebnih upravljavskih aktivnosti za prenos nepremičnega portfelja SDH oziroma nepremičninske dejavnosti SDH v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, na družbo D.S.U., d. o. o., ki je pretežno nepremičninska družba s kapitalsko naložbo države, z namenom oblikovanja specializirane nepremičninske družbe za gradnjo dostopnih javnih najemnih stanovanj in izvajanje drugih nepremičninskih dejavnosti, – aktivacija potencialnih kapacitet nepremičnin družb v državni lasti.

(8)Strateške usmeritve oziroma cilji družbe pri upravljanju invalidskih podjetij v večinski neposredni in posredni lasti Republike Slovenije: – skrbno, pregledno in družbeno odgovorno upravljanje s ciljem doseganja ustreznega donosa za zagotavljanje dostojnega in varnega dela invalidov, – redno spremljanje poslovanja invalidskih podjetij in skrb za aktivno prilagajanje poslovnih načrtov in strategij za zagotavljanje dolgoročno pozitivnega poslovanja z namenom zaščite delovnih mest invalidov ter v skladu z njimi izvajanje upravljavskih aktivnosti, kot bi šlo za strateške naložbe, vključno z morebitnim povečanjem osnovnega kapitala, – SDH mora zaradi strateškega cilja Republike Slovenije za ohranjanje zaposlenosti invalidov v družbah s kapitalsko naložbo države, ki imajo status invalidskega podjetja, v primeru zahteve pristojnega ministra skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov preprečiti likvidacijo družbe in kot skrajni ukrep izvesti vse potrebne upravljavske aktivnosti, da Republika Slovenija kot lastnica dokapitalizira invalidsko podjetje s ciljem nadaljnjega poslovanja, tudi v primerih, ko dokapitalizacija ni ekonomsko upravičena, in tudi s pripojitvijo ali spojitvijo teh podjetij k drugim invalidskim podjetjem v neposredni ali posredni lasti države v upravljanju SDH, – likvidacija ali stečaj sta kot skrajna ukrepa dopustna samo na podlagi dokazanih utemeljitev, da invalidsko podjetje ne more poslovati pozitivno niti ob prilagoditvi poslovnega načrta ali strategije, pri čemer mora SDH zagotoviti, da družba pred sprejetjem takšne odločitve le-to predstavi zaposlenim invalidom in si kot družbeno odgovoren upravljavec prizadeva z njimi uskladiti in realizirati kontinuiteto njihove nadaljnje zaposlitve, – likvidacijo ali prodajo invalidskega podjetja mora SDH predhodno predvideti v letnem načrtu upravljanja naložb, h kateremu je podano soglasje vlade. 4.1.9 Slovenska tiskovna agencija, d. o. o.

(1)Slovenska tiskovna agencija, d. o. o. na podlagi Zakona o Slovenski tiskovni agenciji opravlja javno službo stalnega, celovitega, točnega in objektivnega zagotavljanja informacij o dogodkih v Republiki Sloveniji in po svetu za potrebe javnosti v Republiki Sloveniji, Slovencev po svetu in slovenskih narodnih manjšin v sosednjih državah v slovenskem jeziku ter o dogajanju v Republiki Sloveniji za potrebe medijev in javnosti v Republiki Sloveniji in zunaj meja Republike Slovenije v angleškem jeziku. V okviru javne službe zagotavlja tudi vsebine o delovanju avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, vsebine o delovanju romske etnične skupnosti v Republiki Sloveniji ter vsebine za pripadnike drugih narodnih in etničnih skupnosti v Republiki Sloveniji. Družba lahko opravlja tudi tržne dejavnosti, ki jih določa zakon.

(2)V imenu Republike Slovenije pravice družbenika izvaja vlada, na predlog katere državni zbor imenuje štiri člane nadzornega sveta, enega pa izvoli svet delavcev v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju. Z letnim poslovnim poročilom in revizijskim poročilom o smotrnosti in pravilnosti poslovanja se seznani državni zbor.

(3)Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so: – zagotavljanje institucionalne avtonomije in uredniške neodvisnosti, – zagotavljanje primernega financiranja za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega poslovnega načrta družbe, – zagotavljanje neodvisnega, nepristranskega in profesionalnega novinarsko-agencijskega obveščanja na način, da družba ne sme pod nobenim pogojem upoštevati vplivov in pogledov, ki bi lahko vplivali na točnost, objektivnost ali verodostojnost njenih informacij, – zagotavljanje zakonske prepovedi, da družba ne sme, dejansko ali pravno, postati odvisna od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine. 4.2. Družbe v upravljanju SDH 4.2.1 Sektor energetika

(1)Temeljni cilj elektrodistribucijskih družb je uporabnikom zagotavljati kakovostno in zanesljivo oskrbo z EE na območju Republike Slovenije na okolju prijazen in varen način ter hkrati omogočati priklop razpršenih OVE in elektrifikacijo prometa. Elektrodistribucijska podjetja morajo omogočiti pogoje za zeleni prehod oziroma izvesti posodobitev in preobrazbo elektrodistribucijskega sistema v pametno in tehnološko napredno distribucijsko omrežje, katerega povečana dolgoročna zmogljivost bo zadostila vsem potrebam gospodarstva in prebivalstva po EE kot tudi po priklopu razpršenih OVE. Poleg pravočasnih in zadostnih investicij v omrežje sta ključni digitalizacija in avtomatizacija elektrodistribucijskega sistema. Elektrodistribucijska podjetja morajo vzpostaviti pogoje za učinkovito delovanje trga prožnosti, ki bo omogočal, da bodo uporabniki postali aktivni in s tem tudi doprinesli k zelenemu prehodu. Zagotovljeno mora biti stroškovno učinkovito poslovanje, tipizacija, trajnostno usmerjeno obratovanje ter vzdrževanje in razvoj učinkovitega elektro distribucijskega sistema z upoštevanjem najvišje ravni kibernetske varnosti. Z namenom doseganja ekonomij obsega in ciljev zelenega prehoda je treba optimizirati poslovne in finančne kapacitete elektrodistribucijskih družb, zato je treba izvesti organizacijsko konsolidacijo elektrodistribucijske dejavnosti in na ustrezen način centralizirati vse ključne strateške in operativne procese.

(2)Strategija proizvodnje EE mora biti ciljno usmerjena v pospešeno in učinkovito izvajanje investicij v brezogljičen in kolikor je možno samooskrben elektroenergetski sistem Republike Slovenije, ki ohranja močno povezanost s skupnim evropskim trgom. Povečanju proizvodnih zmogljivosti mora zaradi predvidene bistveno povečane volatilnosti slediti tudi povečanje kapacitet prožnosti in razvoj naprednih storitev za upravljanje s prožnostjo ter digitalizacija vseh procesov. Delež proizvodnje EE iz OVE do leta 2030 je treba povečati skladno z veljavnim NEPN, dolgoročni cilj najpozneje do leta 2050 je razogljičenje vseh sektorjev, ob tem pa je treba upoštevati tudi napovedi zaostrovanja ciljev z razogljičenjem elektroenergetskega sektorja najkasneje do leta 2040. Ključno vlogo pri razogljičenju bo imela v prvi vrsti izgradnja novih kapacitet za izrabo sonca in vetra ter dolgoročno tudi novih jedrskih proizvodnih zmogljivosti. Projekt JEK 2 je potrebno čim prej dokončno in ustrezno umestiti v strateške dokumente in zakonodajo. V letu 2024 je bila sprejeta Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji »Jedrska energija za prihodnost Slovenije«, ki med drugim določa, da naj se s ciljem defosilizacije in stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo elektroenergetski sistem nadgrajuje s širitvijo jedrskega programa z izvedbo projekta JEK 2 in uvajanjem obnovljivih virov, če se to izkaže za ekonomsko smotrno, tehnično izvedljivo in koristno za stanje okolja. Z namenom doseganja ekonomij obsega in ciljev zelenega prehoda se prouči in vzpostavi proizvodni elektroenergetski steber, znotraj katerega se izvede optimizacija poslovnih procesov ter konsolidacija kadrovske in finančne moči.

(3)Temeljni cilj izvajanja GJS operaterja prenosnega sistema plina je zagotavljanje zanesljivega, kakovostnega, stroškovno učinkovitega in okoljevarstveno sprejemljivega prenosa plina. Strateška usmeritev je do leta 2050 zagotoviti popolno razogljičenje dejavnosti prenosa plina. Prednostno je treba povečati pretočnost prenosne plinovodne infrastrukture za povezave z novimi viri utekočinjenega zemeljskega plina (Hrvaška, Italija) in viri plina iz zahoda (Alžirija) ter skladiščnimi zmogljivostmi (Madžarska, Avstrija). Cilj je omogočiti transport plinov v celi regiji, na koridorjih Italija–Slovenija–Madžarska in Avstrija–Slovenija–Hrvaška (v obeh smereh). Srednjeročno bo izvedena prilagoditev obstoječega plinovodnega omrežja za obratovanje z obnovljivimi plini in vodikom v deležu do 20 %. Dolgoročno bo slovensko plinovodno omrežje integrirano v evropsko vodikovo hrbtenico. Izvedena bo nadgradnja obstoječih delov prenosnega sistema, vsi novi plinovodni odseki bodo pripravljeni za obratovanje s 100-odstotnim vodikom. Za uspešno doseganje energetskih in podnebnih ciljev je ključno povezovanje različnih energetskih sektorjev, še posebej povezovanje sektorjev elektrike, plina ter daljinskega ogrevanja in hlajenja. V ta namen je treba zagotoviti ustrezne tehnične zmogljivosti za pretvorbo viškov obnovljive EE v obnovljivi plin, vodik ali sintetični metan (angl. power-to-gas), kar omogoča sezonsko hrambo obnovljive energije v obliki metana oziroma vodika, tudi v skladiščih v sosednjih državah, izvajanje izravnav elektroenergetskega sistema ter širitev sistema za zanesljivo oskrbo in optimiranje gradnje elektroenergetskega in plinovodnega omrežja ter s tem zmanjšanje investicijskih stroškov prehoda v podnebno nevtralno družbo. 4.2.1.1 ELEKTRO LJUBLJANA d. d., ELEKTRO MARIBOR d. d., ELEKTRO CELJE, d. d., ELEKTRO PRIMORSKA d. d. in ELEKTRO GORENJSKA, d. d.

(1)Dejavnost distribucijskega operaterja EE v Republiki Sloveniji izvaja družba ELES, d. o. o., ki ima v lasti zgolj manjši delež distribucijskega omrežja, zato ima z elektrodistribucijskimi podjetji, ki so lastniki infrastrukture (ELEKTRO LJUBLJANA d. d., ELEKTRO MARIBOR d. d., ELEKTRO CELJE, d. d., ELEKTRO PRIMORSKA d. d. in ELEKTRO GORENJSKA, d. d.), sklenjene pogodbe o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za distribucijskega operaterja EE. Temeljne oziroma strateške dejavnosti elektrodistribucijskih družb so upravljanje, vodenje in obratovanje distribucijskega sistema ter vzdrževanje, izgradnja in obnova elektrodistribucijske infrastrukture na območju Republike Slovenije. Vse druge dejavnosti elektrodistribucijskih družb, ki se nanašajo na proizvodnjo in trgovanje z EE, so portfeljske. Vsaka izmed družb pokriva lastno zaključeno geografsko območje Slovenije.

(2)Družbo ELEKTRO LJUBLJANA d. d. sestavljata matična družba ELEKTRO LJUBLJANA d. d. in odvisna družba ELEKTRO LJUBLJANA OVE d. o. o., katere osnovna dejavnost je razvoj uporabe OVE (100-odstotni lastniški delež).

(3)Družbo ELEKTRO MARIBOR d. d. sestavljata matična družba ELEKTRO MARIBOR d. d. in odvisna družba OVEN ELEKTRO MARIBOR d. o. o., katere glavna dejavnost je proizvodnja EE v malih hidroelektrarnah in foto napetostnih elektrarnah (100-odstotni lastniški delež). ELEKTRO MARIBOR d. d. ima še 49-odstotni lastniški delež v družbi Energija plus d. o. o., katere glavni dejavnosti sta nakup in prodaja energentov.

(4)Družbo ELEKTRO CELJE, d. d., sestavljata matična družba ELEKTRO CELJE, d. d., in odvisna družba Elektro Celje OVI, d. o. o. (100-odstotni lastniški delež), katere glavna dejavnost je proizvodnja EE iz OVE, izvajanje storitev inženiringa na področju energetike in ponujanje storitev e-mobilnosti. ELEKTRO CELJE, d. d., ima še manjšinski 36,42-odstotni lastniški delež v družbi ECE, energetska družba, d. o. o.

(5)Družba ELEKTRO PRIMORSKA d. d. nima odvisnih oziroma pridruženih družb.

(6)Skupino ELEKTRO GORENJSKA, d. d., sestavljata obvladujoča družba ELEKTRO GORENJSKA, d. d., in njena odvisna družba GORENJSKE ELEKTRARNE, d. o. o., ki je v 100-odstotni lasti družbe ELEKTRO GORENJSKA, d. d. Skupina kot povezano osebo obravnava družbo GEK Solar d. o. o., v kateri imajo GORENJSKE ELEKTRARNE, d. o. o., 100-odstotni lastniški delež in družbo SOENERGETIKA d. o. o., v kateri imajo GORENJSKE ELEKTRARNE, d. o. o., 25-odstotni lastniški delež. Hčerinska družba GORENJSKE ELEKTRARNE opravlja dejavnost proizvodnje EE iz OVE in dejavnost inženiringa.

(7)Strateške usmeritve oziroma cilji elektrodistribucijskih družb so: – pospešeno, pravočasno, učinkovito in kakovostno izvajanje naložb v distribucijsko omrežje, skladno z veljavnimi razvojnimi načrti distribucijskega sistema EE in skladno s trajnostnimi standardi (zadostna višina sredstev se nameni za povečanje zmogljivosti in širitve elektrodistribucijskega omrežja za integracijo OVE), – ločitev in odprodaja vseh portfeljskih dejavnosti, – povečanje odpornosti in robustnosti distribucijskega sistema, zagotavljanje kibernetske varnosti, razvoj naprednih omrežij in digitalizacija ter vzpostavitev e-nadzora odjema in e-poslovanja z odjemalci, – kontinuirano izboljševanje kakovosti storitev za odjemalce, krepitev distribucijske mreže in uvajanje novih tehnologij in storitev, ki bodo omogočale njegovo aktivno vlogo, – vlaganja v razvoj ciljno usmerjenih raziskovalnih partnerstev s področja zelenega prehoda in uvajanje novih produktov oziroma storitev, – poenotenje tehničnih standardov in tipizacija opreme oziroma naprav, – povečanje stroškovne učinkovitosti, optimizacija procesov in racionalizacija poslovanja z uresničevanjem poslovnih in finančnih sinergij, – razvoj vitke in digitalizirane procesne in projektne organiziranosti, zagotavljanje razvoja kadrov in agilne organizacijske kulture. 4.2.1.2 GEN energija d. o. o.

(1)Skupina GEN je slovenska elektroenergetska skupina, ki združuje podjetja za proizvodnjo EE, trženje in prodajo ter razvoj. Skupina GEN je ključni steber zanesljivosti oskrbe z EE v Sloveniji in zagotavlja stabilnost delovanja elektroenergetskega sistema. Letno proizvede med 5.600 in 6.300 GWh EE, kar je več kot 40 % vse EE, proizvedene v Sloveniji. Po oddaji hrvaškega dela EE iz NEK znaša delež proizvodnje Skupine GEN približno 30 % vse EE, proizvedene v slovenskih elektrarnah. Kar 99 % vse EE, proizvedene v elektrarnah Skupine GEN, je iz nizkoogljičnih virov. Skupina trguje z EE na energetskem trgu Republike Slovenije ter energetskih trgih EU, Balkana, Turčije in Gruzije.

(2)Družba GEN energija d. o. o. ima 100-odstotni delež v proizvodnih družbah SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA d. o. o. in TERMOELEKTRARNA BRESTANICA d. o. o., 50-odstotni lastniški delež v družbi NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO d. o. o., katere upravljanje je določeno z Meddržavno pogodbo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, 33,5-odstotni delež v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi, d. o. o., in 10-odstotni delež v družbi Srednjesavske elektrarne d. o. o. Dejavnost trgovanja z EE je koncentrirano v družbi GEN-I, d. o. o., v kateri ima družba Gen energija d. o. o. prav tako 50-odstotni delež, 50-odstotni delež pa ima družba GEN-EL naložbe d. o. o.

(3)Strateške usmeritve oziroma cilji družbe so: – zagotavljanje varne in stabilne oskrbe z EE, zmanjševanje energetske uvozne odvisnosti, zagotavljanje zadostnosti in stabilnosti proizvodnih virov v elektroenergetskem sistemu Republike Slovenije, – zagotavljanje predpisane stopnje jedrske varnosti, – izgradnja novih jedrskih proizvodnih zmogljivosti in izvajanje vloge nosilca razvoja projekta JEK 2 (koordiniranje in vodenje vseh potrebnih dejavnosti z vsemi ključnimi deležniki), – optimizacija postopkov odločanja s ciljem učinkovitega, odgovornega in pospešenega izvajanja projekta JEK 2 in drugih investicij, – izvajanje dejavnosti, usmerjenih v ustrezno ravnanje z jedrskimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, – zagotavljanje strateške rezerve na lokaciji TERMOELEKTRARNE BRESTANICA d. o. o. (možnost zagona agregatov brez zunanjega vira napajanja, regulacije napetosti jalove moči, ročna rezerva za povrnitev frekvence, otočno obratovanje in napajanje porabnikov, zagotavljanje rezervnega vira napajanja NEK ter zagotavljanje strateške rezerve v primeru motenj na mednarodnem trgu električne energije), – povečanje proizvodnih zmogljivosti iz OVE na področju hidro, sončne, vetrne, geotermalne energije ter biomase z namenom zasledovanja ciljev Republike Slovenije po povečanju samooskrbe, diverzifikacije proizvodnih virov in zagotavljanja zanesljivosti oskrbe z EE ter doseganja ciljev Republike Slovenije glede deleža EE iz OVE v končni rabi, – investiranje v povečanje kapacitet prožnosti in razvoj naprednih storitev za upravljanje s prožnostjo (črpalne hidroelektrarne, hranilniki, virtualne elektrarne…), – vlaganje v raziskave in razvoj ciljno usmerjenih raziskovalnih partnerstev s področja zelenega prehoda, – digitalizacija poslovanja, vključno z zagotavljanjem visoke ravni kibernetske varnosti, – nenehen razvoj področja trajnostnega poslovanja, – nenehen r